Savinjski vestnik GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI MESTA CELJA. OKRAJEV O E L J A - O K O L I C E IN ŠOSTANJA] Celje, sobota, 17. oktobra 1953 LETO VI. — STEV. 41 — CENA 8 DIN i^reja uredniški odbor. Odgovorni urednik Tone Maslo. Uredništvo: Се1јг. Titov trg 1. Požt. pr. 13. Tel. 26-07. Cek. račun 620-Т-25в ¿li NB FLRJ v Celju. Tisk Celj.ske tiskarne. Cetrtle4na naročnina 100. polletma 2M. eel»- Utna 400 din. Izhaja Tsako sobet«. Poitnin« plačana v Kotevim. Nßt ki je zabodel vsa naša srca... Bil je čisto preprost četrtkov večer. Večer, kakor ga državljani preživljaj« po trudapolnem dnevu. Misli ljudi s* bile zavzete z drobnimi skrbmi, ki ve- žejo človeka na ožjo skupnost v dru- žini. Mestne ulice so bile živahne, v kino dvoranah so čez platno polzele slike, v gostilnah so se prijatelji raz- govarjali ob dobri kapljici. Skratka ve- čer, kakor ga preživljajo ljudje, ki so daleč od vsake težke, turobne misli, ki kljub napetemu mednarodnemu vzdušju gledajo z optimizmom na bodočnost in razvoj dogodkov. Dobro se spominjam, da mi je nekoč nek inozemec dejal, da je vzdušje ju- goslovanskih narodov politični termo- meter sveta. No, če to drži, je ta večer živo srebro bilo potisnjeno globoko pod rdečo črto resne nevarnosti za mir. Sedimo v »Unionu«. Prizori živobarv- neaa in razkošn^na revijalnega filma y>PlavajoČP gledališče« se razgrinjajo pred nami. Nekomu v užitek in zado- voljstvo, drugemu zopet boli zaradi pre- ganjanja dolgočasja. Tedaj pa, kot v ironijo, kot izstreljen slučaj udari sredi mogočnih akordov črnskega pevca o »Starr reki Mississippi«, ki toži o rasni mržnji in suženjstvu, med nas kot stre- la iz jasnega: Tovariši! Italijani so zasedli Trst!... Nihče več ni zrl na platno. Nihče več slišal sentimentalne godbe in petja. Igralci »Metro Goldwin« so igrali sami zase. Množica je drla k izhodu. Ob ogorčenem medvzkliku me je sprva spreletelo po vsem telesu. Tra- gične besede so me za hip omrtvile. Ni- sem mogel verjeti, da sem slišal prav. Nihče tega ni mogel verjeti, pa vendar je vse prevzeto z nekako magično silo sililo na ulico. Nekdo je poleg mene glasno klel. Mladi ženi za mana, ki se je krčevito držala lakta svojega moža, so zaplesale solze v očeh. Naposled smo bili zunaj. Ni bilo to- liko hladno, kolikor je množico stresalo po životih. Preveliko razburjenje, pre- kipevajoče ogorčenje, razplamtela je- za ... Vse to je do zadnjega tkiva vla- dalo nad živci ljudi. Nekdo je skočil na reklamni zid pred vhodom. Njego- vega glasu nisem spoznal, čeravno sem kasneje spoznal govornika. Bil je spre- menjen, hripav, poln srda. Toda kdo bi sedaj pazil na barvo glasii. Kdo bi se oziral na to, da je nekdo začel go- voriti spontano, brez priprave, kdo bi gledal na formulacijo stavkov. Ta tre- nutek je hotel vsak vedeti vsaj nekaj podrobnosti, vsaj drobec potankosti te kratke novice, ki je toliko boleča. Vse kar. nam je povedal, je bilo me- gleno, edino to nam je postalo jasno, da so nas izdali naši zapadni zavezniki, da je kršena ustanovna listina, Atlant- sko povelje, da je Trst zahrbtno prodan našim sovražnikom, m.orilcem naših na- rodov v bližnji preteklosti. Pa še potem, ko smo bili vsaj za silo seznanjeni z dogodkom, nam ni šlo v glavo, da bi moglo biti vse to res. Tovariš, o katerem moram reči, da je sproti in zanesljivo sledil dogodkom v notranji in zunanji politiki, se mi je približal in vprašal: Povej mi. Od časopisa si, najbrž boš vedel več kot vemo nekateri drugi. Kaj je pravzaprav? Je to res. Ni morda 9se skupaj le zlohotna parola. Tovariši. Vsa jiLgoslovanska mesta •gorčeno protestirajo. Ljubljana je pol- na demonstrantov. Dvignimo tudi mi Celjani svoj glas ... Torej je naposled le res. Človek se najtežje spoprijazni z resnico, ki boli. Ta pa je bolela, kot še nobena do sedaj. Resolucija Informbiroja, ki je bila po načinu prav tak zahrbten nož, ni zda- leč tako pretresla src naših ljudi. Sprevod demonstrantov je zahrumel jfo celjskih ulicah. V tem in vseh naslednjih trenutkih je mogel svet videti, koliko Jugoslova- nom pomeni Trst, kako jim je pri srcu svoboda, kako ljubijo neosvobojene bra- te v zamejstvu. Ljudje, ki so se vse do tega trenutka tako tesno oklepali mirovne politike svoje vlade, ki so ta- ko optimistično verjeli v pravičnost. O, narod! Tvoja pravičnost, tvoja mi- roljubnost, tvoja ljubezen do domovine, tvoja želja po sožitju, kako grdo so te ogoljufali sredi tvojega miroljubnega snovanja in gradnje lepšega življenja. Kaznovali so te za tvojo poštenost... Kot levinja, ki ljubeče umiva svoje mladiče in skrbi le za njih varnost in življenje, se je v tem hipu zbudil v lju- deh srd. Nekdo je narod ranil tako hu- do, da je »politično živo srebro« podob- no viharju navrelo visoko nad rdečo črto. V tem hipu miroljubni ljudje niti za trenutek niso podvomili, da bi na po- velje v naslednjem trenutku bili pri- pravljeni prelivati kri, tujo in svojo. Vojaki so se pomešali med meščane. Samo na zunaj si jih mogel ločiti, zno- traj, v mislih, v besedah, ogorčenem vzklikanju pa so ta hip postali vojaki vsi. Manifestacija je postala manever celotnega ljudstva. Manever? To je pre- malo. To je bila spontana mobilizacija. Kdor bi v tem trenutku bil toliko pre- drzen in bi skušal napasti to razjarjeno množico, bi se mu nemara slabše go- dilo, kot se je fašističnim okupatorjem. Nikoli naši ijudje niso bili bolj strnje- ni, bolj enotni, bolj pripravljeni. Ta hip je lahko še največji godrnjavec spo- znal, da proti temu toku znotraj na- Sih meja ne bi mogel plavati nihče. Brez razlike na stopnjo privrženosti na- H stvarnosti, brez razlike na svetovni nazor, brez razlike na vero, na še to ali ono vprašanje, ki so v preteklih dneh in letih še razdvajali posamezni- ke, so bili tokrat ljudje na eni sami ploščadi. * Volja in odločen odgovor Jugoslova- nov je planil v svet. Svet pa se je zdrznil. Narod, ki je vajen napadov v hrbet je trdoživ. Napadeni se še bolj trdovratno bori. Samo pomilujemo še lahko tiste ljudi, ki so računali, da bo ta zahrbten napad zrušil narodno tež- njo. Res je. dvorezni nož je ranil vsa jugoslovanska srca. Pa jih je tudi strnil v neomahljivo steno, v pravcato trdnja- vo, pred kakršno še tako lisičja diplo- macija zgubi svojo moč in blesk. J. Kr. UMKNITE SVOJ SKLEP, DOKLER NE BO PREPOZKOI TITOVE BESEDE V LESKOVCU IN SKOPUV — BESEDE VSEGA JUGOSLOVANSKEGA LJUDSTVA: V.frenutku, ko bo^prvi italijanski vojak vkorakal v cono A, bomo vkorakali^v to cono tudi mi Predsednik republike Josip Broz Tito je govoril v nedeljo dopoldne v Skoplju pred več kot 250.000 ljudmi, ki so se zbrali na mogočni proslavi desetletnice ustanovitve makedonskih brigad. Potem ko je pozdravil makedonsiîco Ijaiđstvo in mu česitit-al k temu veliike- mu ргажшки, Je v grlaA™!! obrisiih Sipom- nil z-brano mjiožico na dogodke iz na- rodnioosvobodilne borbe makedonskega ljudstva, predvsem na osvajalne težnje, ki jäh je imela Italija do Makedonije. Nato pa je prešel na tržaško vprašanje. Omenil je svoj sobotni govor v Lesikov- cu ter dejal: »Zakaj sem včeraj tako oöknito in pravično — ne ostro, marveč pravično — postavil to vprašanje? Prvič zato, da bi naše ogorčeno ljudstvo spričo tega vedelo, da mi, ki simo na vodilnih me- stih, mislimo, kar miislii vse naše ljud- stvo. Da z nikomer ne paktiramo o tem vprašaoložaj, da se bomo odrekli tistemu, kar jo naše! Žal nam bo, če pride do tega, toda pripravljenii smo na na.tvečje žrtve га nadaljnjo graditev' socializma v naši dežeU.« Nasegm potrplienfa ¡m konec Nad 100.000 ljudi iz južne Srbije se je zbralo v soboto v Leskovcu nc. proslavi desetletnice ustanovitve južno-moravskih brigad. Na proslavi je, navdušeno pozdravljen od množice, govoril predsednik republike Josip Broz Tito. Iz njegovega govora posnemamo nekatere najvažnejše misli C zadnji,!, dogodkih v zvezi s tržaškim vprašanjem. Po Icrajšem uvodu je tov, Tito pre- šel na zadnje dogodke v zvezi s Tr- stom. Poudaril je globoko krivico, ki so jo zapadni zavezniki prizadejali jugo- slovanskim narodom s tem, da so se od- ločili predati Trst in cono A Italiji. »Nas so iznenada postavilrl pred izvrše- no dejstvo,« je dejal tov. Tito. »Toda za nas ni izvršeno. Naša dežela se je že večkrat znašla pred zelo težavnim položajem. Moram reči, da smo danes sp^t pred res zelo deükatnim položa- jem. Stoîiti pa moramo,« je poudaril tov. Tito, »kar je v interesu nas sa- miih. To moramo storiti to-krat, ker ne moremo več verjeti nikomur rasen sa- miim sebi, svoji odločnosti, svojemu do- stojanstvu in svojim pravicam. Na Okroglici sem govoril zelo resno, kaže pa, da so me na Zahodu napačno га:титеЦ miMeč, da gre za propagando. Propagando pred 300.000 ljudmi. Ne, govoril sem tisto, kar misu vse naše ljudstvo in zelo odikjûto.sem rek^,^ bomo vkorakanje italijjinjskih čet v co- no A smatrali za dejanje agresije proti naši di-šavi. Da.nes s tega mesta, tehta- joč sleherno bí^scdo, izjavljam, da tisto, kar sem rekel na Okrogiiei, velja tudi danes, da mi tako gledamo tudi danes in da bomo storil- vse uslrezne ukrepe, da bomio íis-ío, kar smo rekli, tudi re- aEzirali, da bomo tako tudi ravnali. Našega potrpljenja je kone.-î,« je po- udaiil tov. Tito. »Leta in leia smo de- lali vse mogoče, da bi prišlo do nekak- šne rešitve, ki uasih koristi ne bi pre- več okrnila, da pa bi vendar ustvarila znosen položaj v vem delu Evrope. Na vse to pa so bili glulii in delali so po svoje. Danes, ko siojimo pred tako stvarnostjo, smo sklenili zaščitiii naše koristi v duhu Ustanovne listine Zdru- ženih narodov in imamo pravico upo- rabit: vsa sredstva, ki jili ta listina predvideva, vštevši oboroženo silo, če bo potrebno, kajti njihovo dejanje je enostransiko, prekršili so mirovno po- godbo, mi pa imamo pravico nastopiti proti tej kršitvi. Želel bi, da bi vzeli to resno, ker mi po tej poti ne moremo več naprej. JMi zahtevamo, da umak- nejo ta svoj sklep, ki je nemogoč in ki ga mora vsak pošten človek na svatu obsoditi. Zadovoljevati skomine itali- janskega imperializma na račim male dežele, ki je za skupno stvar prelila to- liko krvi, to je л'ес kot nerazumljilvo in mi se s tem ne bomo sprijaznili.« Tov. Tito je nato obvestil zbrano množico, da so zaradi teh dogodkov ukazali našim četam, naj vkorakajo v cono B kot okrepitev tamikajšnjsmu od- redu. Govoreč o enostranskem sklepu zahodnih vlad je tov. Tito dejal, da so s svojo enostransko deklaracijo siilno škodovali prijateljstvu našega ljudstva in zdaj je v srcih naših ljudi dvom gle- de пЈ1ћолаћ manevrov. S tem v zvezi je dejal: »Popravite to, dokler ni pre- pozno! Pcpra\^;te, dokler ne bo pre- pozno, zakaj hitro lahko pride čas, ko se to ne bo dalo več popraviti, če boste šli naprej po dosedanji poti.« Ob когхси je tov. Ti'to podal zadnja naš predlog za ureditev tržaškega vpra- šanja. Rešitev bi bila v tem, da bi vapo- stavili dve avtonomni enoti, od katerih bi ena, ki bi obsegala sedanjo cono B z vsem zaledjem cone A, kî je naseljeno s Slovenci, bila avtonomna enoia pod jugoslovansko suverenostjo za določeno vrsto let, mesito samo pa prav tako z avtonomnimi pravicami pod litalijan- sko suverenostjo, s tem da ne bi imel nihče pravice raznaroditi mainjšine na svojem ozemlju. Proti krivičnemu sklepu odgo- varja ljudstvo z odločnim : NE! OGORČENE MNOŽIČNE DEMONSTRACIJE V CELJU — VAL OGORČENJA JE ZAJEL TUDI VSO CELJSKO OKOLICO ÎN DOSPEL DO ZADNJE PO- HORSKE VASICE — LJUDSTVO NE BO ODNEHALO Z DEMONSTRACI- JAMI, DOKLER NE BO VPRAŠANJE TRSTA PRAVIČNO REŠENO Cim se je po Celju v četrtek zvečer razširila vest o krivični in podli iz- ročitvi Trsta in cone A Italiji, so Ce- ljani napolnili celjske ulice ter dali duška svojemu ogorčenju nad tako za- hrbtno rešitvijo. V petek dopoldne pa so se zgrnile tisočglave množice Celja- nov in mladine pred Domom OF. Na protesno zborovanje, kakršnega v Celju že dolgo ne pomnijo, so prihajali v po- vorkah z zastavami, transparenti in godbami delavci iz tovarn in šolska mladina. Od protestnih vzklikov in godbe je kar donelo po celjskih ulicah. Demonstrantom je spregovorilo več go- vornikov, katerih govori so bili veno- mer prelcinjani z dolgotrajnimi protest- nimi vzkliki: Življenje damo. Trsta ne damo! — Dajte nam puške, gremo v Tnst! — Armija je čvrsta, mi ne damo Trsta! — Brez naše privolitve ni re- šitve! — Ne maramo takih zaveznikov! itd. — Med protestnimi klici so izražali enotnost in zaupanje v naše vodstvo in armado z dolgotrajnim skandiranjem: »Mi smo Titovi, Tito je naš! — Tito — Armija!« Večtisočglavi množici ie med drugimi spregovorila tovarišica Olga Vrabičeva, sekretar ZKS mesta Celja, ki je med drugim dejala: »Kot strela z jasnega neba nas je zadela sramotna izdaja na- ših bivših zaveznikov s predajo Trsta in cene A Italiji. Kako si upajo kaj ta- protestno zborovanje pred Domom OF kega storiti sami, brez naše privolitve in brez Organizacije združenih narodov prav v času, ko zaseda Generalna skup- ščina! S tem so napravili nepopisno krivico ne samo našim narodom, temveč vsem miroljubnim narodom sveta. Naj pomnijo ti gospodje, da smo mi dobri zavezniki, ne damo se pa prodati za pomoč, ki so jo dajali našim narodom. Naj vedo, da geslo »Tujega nočemo — svojega ne damo!« ni samo fraza, tem- več ga bomo tudi uresničili, če bo treba zaščititi naše pravice.« Tovariš Albin Medved, predsednik Okrajnega sindikalnega sveta, je začel govor z vzklikom: »Čigav je Trst? Naš! Tako govori 16 milijonov Jugoslovanov. Nilcdar se ne bomo strinjali s to podlo in krivično rešitvijo tržaškega vpraša- nja, zato jih pozivamo, da odnehajo, kajti ne odgovarjamo za posledice, ki bi nastale. Ne dovolimo, da bi nagradili fašistične napadalce! Pri tej podli kup- čiji je tudi papeževa kuhinja vmes, ki podpira italijanski fašizem. Mi pa smo enotni bolj kot kdaj 1шИ, tržaškega ozemlja ne bomo nikdar prepustili italijanskim fašistom.« Svoj govor je zaldjučil: »Tovariš Tito, pokliči nas, mi smo pripravljeni!« Ostali govorniki, med njimi zastopnik JLA in zastopnik mladine, so med dru- gim poudarili, da se zavezniki motijo, če mislijo plačevati svoje račune z na- šim ozemljem. Jugoslovansko ljudstvo se bo uprlo, kot je to že neštetokrat pokazalo v svoji zgodovini. Kajti, če so oni zahrbtni, smo mi pripravljeni bra- niti svoje pravice. Zahtevamo, da takoj prekličejo ta sramotni sklep, dokler ne bo prepKDzno. Tovarišica Urbančičeva je v imenu celjskih žena ostro obsodila to sramotno kupčijo in protestirala proti krivičnim sklepom z besedami: »Tudi celjske žene smo pripravljene braniti našo zemljo, nikdar ne bomo dovolile, da bi na slovenskih tleh vzgajali nase otroke drugače kot jih vzgajamo me.« (Nadaljevanje na 2. strani) stran 2 »Savinjski vestnik«, dne 17. oktobra 1953 Ste v. 41 ' Prejšnji teden smo nehali z Italijo^,, ki je po amerikanski poaodbi s Fran- cavo Španijo takoj dvignila glavo, prav- zaprav pa svoj krvavi klerofašistični gobec. Ves svet se je ozrl na naš Trst, eno najbolj znanih svetovnih luk v zadnjem stoletju, stoletju industrije in svetovne trgovine v pravem smislu be- sede. Ta Trst leži v coni A in je po ozkem koridorju še vedno navezan na italijansko državo in se je kljub na- sprotnim določilom mirovne pogodbe vsa leta po vojni italijanski položaj v njem s pomočjo ZVU (zavezniške voja- ške uprave) vedno bolj krepil, tako da je naslednik Giolittijeve, Mussolinijeve in De Gasperijeve vlade dosegel od ZVU doslej največjo politično napako zapad- nega sveta: Am.erika in Anglija sta na- čelno pristali, da dobe Italijani suve- renost v tržaški coni A. Pilatovska ge- sta Foreign Officea in White Housea ni nekaj novega v njeni politiki do manj- ših držav in do tako imenovanih »ne- historičnih narodov«. Jugoslovanski na- rodi poznajo »zvestobo in značajnost zapadnih zai^eznikov še iz časa, ko se je Evropa pečala z »bolnim možem- ob Bosporu«, še bolj pa iz 1. 1915, iz ča- sov Rapalla in koroškega plebiscita^ Angleži baje zelo čislajo versko igro »Everyman« (Slehernik). V tej igri pra- vi bogatin: Tako sem sam pri sebi re- kel, da bi vas kupil in prodal vse, kar vas je, brez vseh težav, in ne bi še z očesom trenil.« Da, tako nekako bi re- kel kak lord konservativne stranke še danes. Toda, go^odje porutanci, časi se spreminjajo in s časom se ljudje tu- di naveličajo lordskih manir: Ali se ne bi bilo dobro spomniti, da so isti ljud- je, ki hočejo izročiti cono A italijan- skemu neofašizmu bojda zato, ker je Italija bolj »demokratična« dežela ka- kor Jugoslavija, leta 1943 terjali inva- zijo skozi ljubljanska vrata, da bi tako z oboroženo silo preprečili nastanek no- ve Jugoslavije ali ustvarili vsaj nekaj takega, kar se jim je posrečilo storiti v Grčiji? Ali niso ti isti ljudje podpi- rali ne samo ostanke četništva, temveč celo največjo sramoto človeštva — ostanke ustaštva? Na njihovi strani je bila moč, bil je denar, velikanska ve- čina zlata, kar ga premorejo trezorji največjih Morganovih bank, na njihovi strani črna garda okorelega srednje- veškega katolicizma, vse, kar na svetu nekaj premore. In vendar! Ni se jim posrečilo. Niso našli pri nas ljudi, ki bi se jim dali. Tu, pri nas je zdaj ne- kaj drugega, kakor pa je bilo pred 1. 1941. In naj jim v brk vsemu, kar se godi v Trstu in kar se bo se zgodilo, zapišemo, k,ar smo že nekajkrati na tem mestu zapisali: Essetai emar..., prišel bo dan, ko bodo ostali sami, prišel bo. dan, ko se bodo njihovi, danes na videz trdni svetovni imperiji, zrušili. A čemu prerokbe na dolgi rok. Volja svetovnih množic se jasno kaže v kolonialnih gibanjih po Afriki in Aziji, volja na- rodov, ki se osveščajo in rasto v svo- bodo, pa dobiva svoj glas v OZN, ki na sleherni način obsoja imperiali- stični način reševanja mednarodnih vprašanj. Predsednik naše države Tito in drugi visoki funkcionarji so v zad- njem tednu govorili ne samo v svojem imenu, marveč v imenu vseh tistih držav, ki nočejo prenašati diktata ve- lesil. Naša nota Angliji in Ameriki, naša zahteva po konferenci štirih in drugi naši ukrepi, vse je eno samo globoko prepričanje v možnost med- narodnega sodelovanja in sporazume- vanja. Danes, ko to pišemo, šest dni po objavi najbolj nesramnega akta vele- sil po letu 1945, se že vidi, da je srditi odpor Jugoslovanov, jasno izražen s Ti- tovimi govori po vseh republikah naše države, že spravil naše hinavske za- veznike k razmišljanju in da bo trža- ško vprašanje rešeno tako, da bo v skladu z veljavnimi mednarodnimi nor- mami. Naj se Pella zateka k vsemo- gočnemu, papež pa naj mašuje ponti- fikalno mašo za Istro! Tudi to za nas ni nič novega. Tako so vedno delali fa- šisti. Tudi Hitler je v svojih govorih molil k Previdnosti. Mi pa se zanesemo na simpatije sve- tovnih ljudskih množic, ki so na naši strani. Spričo angloameriške nesramnosti v Trstu se nam zdi naravnost naiven na- črt, ki ga razvija nekdanji ameriški poslanik v Moskvi, gospod Georges Kennint. Ta bi rad atlantski zvezi jn evropski skupnosti odbil vsako vojaško naperjenost in ustvaril pogoje za ne- napadalni pakt med ZDA in Sovjetsko zvezo. Čeprav pozdravljamo sleherni poskus, da se svet pomiri, vendar nas izkušnja uči, da pri takih poizkusih težko gre brez mešetarjenja z malimi narodi. K sreči imperialistična praksa sama sebi sproti spodbija opore za ta- ke nečedne posle. Klerikalna evropska os Schuman, Adenauer in Pella ne mo- re brez hinavščine. Schuman je Кеп- no.ntov načrt razvijal že pred leti, prav tako kakor je De Gasperi 1. 1945 hi- navsko priznaval italijanske krivice nad slovanskim življem. Toda volka spoznaš po zobeh, ne po dlaki. Pri tehtanju zad- njih dogodkov ni naključje, da je glav- ni pobudnik za nekak nov Locamo na račun malih narodov ravno Winston Churchïl. Ali so ga k temu silili za- ključki laburistične konference v Mar- gateu? Ali pa ga k temu tirajo potresi na najbolj trdnih ogliščih starinske stavbe, ki se imenuje Commonwealth? V Egiptu, v Perziji, v centralni Afriki, dogodki po vsem arabskem svetu, v Levantu? Morda oboje. Pa naj ga tira k temu karkoli, v Trstu je doživel to, kar pred desetimi leti v Rirn.u na se- stanku z maršalom Titom, ki je tedaj, kakor sedaj, povedal voljo naših na- rodov: Tu smo mi gospodar! Ne more- mo dopustiti, da bi drugi krojili našo usodo, ker se tudi mi ne silimo, da bi jo drugim. Tako se naš socializem manifestira v mednarodnem svetu. Njegov glas sliši ves svet. Pritrjujejo mu vsi, v svojem človeškem in narodnem ponosu poni- žani in razžaljeni. Mi to dobro vemo, zato pogumno zremo v prihodnost. (Nadaljevanje s 1. strani) Prof j krivičnemu sklepu odgerorfo ljudstvo z odločnim: Ne! z zborovanja so poslali protestne re- solucije vrhovnemu poveljniku oborože- nih sil maršalu Titu, Generalni skup- ščini OZN, Izvršnemu svetu v Beograd, državnemu sekretariatu za zunanje za- deve, tovarišu Edvardu Kardelju in ameriški ambasadi v Beogradu. Protest- ne resolucije so poslali tudi mnogi de- lovni kolektivi, med njimi tovarna Aero, Celjska tiskarna in rudnik Zabukovca. Po končanem zborovanju se je razvila po celjskih ulicah ipovorka, v kateri so udeleženci še dolgo demonstrirali proti krivičnim sklepom. Demonstracije se vršijo tudi po vseh vaseh celjske okolice in so zajele vse vasi od Savinjske doline preko Kozjan- skega pa tja do Pohorja. V mnogih va- seh so postavili slavoloke, po hišah pa so izpisane protestne parole. Rudarji iz Zabukovice demonstrirajo vsak dan, z godbo so prišli v Žalec trikrat in celo v Celje. Tudi v Laškem, Rimskih To- plicah in Rečici so ogorčeni ljudje spre- govorili svoj odločni: Ne! Kmet iz male pohorske vasice je ogorčen dejal: »Po- znam Italijane že iz prve svetovne vojne, bil sem v partizanih in če bo potrebno, bom zopet šel.« Ko so se v torek dopoldne vrnili z mladinskega kongresa delegati, jih je celjska mladina pred postajo pričakala in jim priredila sprejem, ki se je pre- tvoril v veliko protestno zborovanje. Mladini sta spregovorila tovariš Šega, sekretar LMS za Celje-mesto, in tovariš Gradišnik, sekretar LMS za okraj Celje- okolico. Demonstracije še trajajo vsak dan. V Celju ni dneva, da bi mladina že dopoldne ne izražala svojega ogorčenja, vzklikajoč po ulicah: »Življenje damo. Trsta ne damo!« Proti večeru pa se zgrinjajo na celjske ulice množice ljudi Manifestacije za pravično rešitev tržaškega vprašanja po celjskih ulicah iz središča mesta ter v večurnui de- monstraciiah po ulicah izražajo svoj srd. Ljudstvo ne bo odnehalo s protesti prej, dokler težka krivica, ki žge v srca, ne bo izbrisana.' Celjani bodo demon- strirali vse dotlej, dokler ne bo doseže- na pravična rešitev Trsta. —ma V ŽALCU... Demonstracije proti krivični odločitvi zahodnih sil o priključitvi Trsta in cone »A« Italiji so zajele tudi prebivalce Savinjske doline. V Žalcu so se v petek 73 v prvih jutranjih urah začeli zbirati ljudje iz trga in okoliških vasi, njim so se pridružili tudi rudarji in delavci iz keram'čne tovarne v Libojah. Množica je ogorč'^no protestirala proti sklepom naših bivših zaveznikov, s katerimi ho- čejo spet trgati in deliti našo, s krvjo prepojeno zemljo tistim, ki so še pred nekaj leti krvoločno planili in pobijali naše ljudi v borbi za svobodo. Navdu- šena množica je sprejela besede sekre- tarja Okrajnega komiteja ZKS Celje- okolica tovariša Vinka Šumrada in člana občinskega komiteja ZKS iz Žalca to- variša Borisa Debiča z velikim odobra- vanjem. V imenu vseh navzočih sta po- vedala to, kar v teh odločilnih trenut- kih vsi čutimo: »Tujega nočemo, svo- jega ne damo!« V soboto zvečer so se pred Prosvetnim domom spet zbrali demonstranti iz Žalca, (pridružili so se jim še rudarji iz Zabukovice s svojo godbo ter pwnovno izrazili svoja čustva, da so kot en mož v vsakem trenutku pripravljeni braniti svojo domovino in svojo svobodo, ki smo jo tako drago plačali. V SLOVENSKIH KONJICAH ... Vest o (priključitvi cone STO k Italiji je tudi v Slovenskih Konjicah in vsej okolici bila sprejeta z največjo ogorče- nostjo vsega prebivalstva, ki ni moglo verjeti, da so naši »zavezniki« zmožni izvršiti tako podlo dejanje. Delavci to- varne usnja Konus so se v petek zjutraj še pred delom zbrali na tovarniškem dvorišču k protestnemu zborovanju, na katerem so ostro obsodili ta ukrep. Mi srno osvobodili našo zemljo in samo mi lahko z njo razpolagamo, to je bil eno- dušni sklep konjiških usnjarjev, ki so ga v posebni resoluciji poslali tovarišu Titu. Podobno zborovanje so imeli tudi v ostalih podjetjih. Kmalu po osmi uri zjutraJ pa se je prebivalstvo Konjic, delavstvo iz pod- jetij, ki so prišli z zastavami, in šolska mladina pričelo zbirati na skupno zbo- rovanje pred mladinskim domom, da tam izrazijo svoje misli in dajo duška ogorčeni odločnosti. Preko 2000 ljudi se je zbralo in tolikšnega števila v Konji- cah že dolgo ne pomnijo. Predstavnike množičnih organizacij, ki so zboroval- cem sporočili ta nesramen sklep, so navzoči večkrat prekinili s ploskanjem in vzkliki našemu vodstvu, Titu in JLA. »Nočemo takih zaveznikov, ki ne upo- števajo naših pravičnih zahtev in med- narodnih pogodb«, »Dol z morilci naše- ga ljudstva« in podobni vzkliki so pre- kinjali govornike. »Dovolj nam je ob- ljub, hočemo resničnih dejanj,« to je zahteva, ki so jo konjiški prebivalci poslali v resoluciji sekretariatu za zu- nanje zadeve FLRJ. Protestna pisma so poslali tudi volivci iz zborov volivcev, ki so bili te dni v okolici Slovenskih Konjic in na katerih so predlagali kan- didate za nove ljudske poslance. L. V. V BRASLOVCAH ... Naša odločna in poštena borba za Trst in Slovensko Primorje je globoko odjeknila v srcih braslovške mladine. Njenim demonstracijam je sledila mno- žica domačinov, ki jih je podžgala od- krita in ogorčena beseda tovarniškega sekretarja iz Polzele in braslovškega šolskega upravitelja ter spravila ves trg na noge. Delavska deputacija iz Polzele se je z mikrofonom priključila ljudskim demonstracijam, zahtevajoč našo na- rodno pravico. Tudi katoliški duliovniki celjskega okraja zahtevajo, da se tržaško vprašanje pravično reši v sredo dopoldne so imeli katoliški duhovniki, člani in nečlani Cirilmeto- dijskega društva mesta Celja in celj- skega okoliškega okraja v vrtni dvo- rani hotela Evrope v Celju protestno zborovanje proti najnovejšim nakanam Angloamerikancev okoli Trsta in cone A. Med številnimi duhovniki st^ bila kot gosta še predsednik Verske komi- sije LRS tov. Jože Lampret ter zastop- nik Okrajnega odbora SZDL tov. Ra jer. Po govoru tov. Uranjeka, ki je med drugim dejal, da se tudi slovenski ka- toliški duhovniki pridružujejo množič- nim demonstracijam vseh jugoslovan- skih narodov in v tem sprejemajo od- ločne besede naših narodov in maršala Tita — Mi odgovarjamo — nikoli! — ter v tej zvezi še zahtevajo, da se ne- varni sklep vlad ZDA ter Velike Bri- tanije prekliče, je zbor sprejel več re- solucij. V pismu vsem katoliškim du- hovnikom in svetovni katoliški javnosti so med drugim sporočili: Slovenski verniki in katoliški duhovniki smo ogorčeni nad izjavami visokih inozem- skih cerkvenih in državnih funkcionar- jev, ki se v svoji iredentistični gonji proti naši državi in našim narodom sklicujejo na vsemogočnega ter pri tem zlorabljajo svoje dostojanstvo za do- sego krivične rešitve tržaškega vpra- šanja. — Ko proti takšnim načinom zlorabljanja vere in cerkve v temne namene odločno protestiramo, se obra- čamo na vas dragi sobratje in kato- liški verniki vseh držav na svetu, da tudi vi dvignete svoj glas proti takšne- mu delovanju, ki ni samo krivično do nas duhovnikov in vernikov, ampak tudi katoliški cerkvi izredno škodljivo. — Tudi mi zahtevamo, da se tržaško vprašanje reši pravilno, tako kot to predlagajo naši narodi in tov. Tito. — Prepričani smo, da katoliški duhovni- ki in katoliška javnost v svetu ne bo ostala ravnodušna Ln nas bo v tej pra- vični borbi podprla.« — Vse resolucije so navzoči sprejeli z velikim odobravanjem. K debati okoli tržaškega vprašanja se je oglasu, v imenu katoliških du- hovnikov trboveljskega okraja tudi tov. Smon, ki je dejal, da se tudi oni pri- družujejo vsem našim narodom in da bodo ž njimi delili usodo. — »Mi bomo ostali na strani našega ljudstva!« Proti koncu zborovanja je govoril še o položaju Beneških Slovencev tov. Lampret. ' Taka je italijanska kultura Bilo je po prvi svetovni vojni v kra- ški vasici. Oče, ki je bil učitelj, je poučeval še vedno slovensko. Dobro se še spominjam italijanskih črnosrajčni- kov in vojakov s petelinjim perjem, ki jih je bila tiste dni vsak dan polna glavna cesta od Trsta proti Reki. Nam otrokom je bilo v zabavo, gledati to pisano množico vojakov. Radovedni smo pasli oči, oče in mati pa sta iz dneva v dan postajala bolj zaskrbljena. Le redko je na njihovem obrazu zasijal žarek veselja, katerega smo otroci od takrat pogrešali. Premajhni smo bili, da. bi že razumeli, zakaj se je staršem obraz nenadoma zmračil. Bilo je v drugem razredu ljudske šo- le. Nekega dne, kar na lepem, med po- ukom, vstopi v razred mož v črni srajci, škornjih in z bičevnikom v rokah. Oče- ta pokliče iz razreda. Cez nekaj trenut- kov se tujec vrne in se predstavi kot novi učitelj. Takoj je začel s praktičnim fašističnim poukom. Pokazoval .je s pa- lico na sliko Mussolinija in kralja. Spraševal je v italijanščini kdo je to — otroci smo pa morali odgovarjati za njim v italijanščina Sele ko sem po končanem pouku ste- kel domov in našel mater vso objokano, sem se prav zavedal, kaj pomeni ta nenavaden obisk. Tako so italijanski fašisti, ki toliko gobezdajo o tisočletni rimski »kulturi« odslovili slovenskega učitelja. Sledili so težki dnevi. V šoli se je stopnjeval sistem poitalijančevanja ved- no hitreje. Učili se nismo ničesar, ra- zen italijanščine in italijanskih faši- stičnih pesimi Prepevati ismo morali vsak dan tudi po vasi, mahajoč z ita- lijanskimi trobojnicami v rokah. Krep- ko zaušnico sem dobil nekega dne, ko se mi ni ljubilo prepevati. Ni bilo dolgo, ko so nas vrgli iz šol- skega poslopja, kjer smo stanovali. V predmestju Reke, v občinskih hišah, smo dobili skromno stanovanje. Majhni prihranki staršev so že skoraj skopneli. Oče je zaman stikal za službami. Tre- ba je bilo prehraniti družino. Mati je pekla za majhen zaslužek popotnice lju- dem, ki so trumoma odhajali s trebu- hom za kruhom v tujino, možje v Ame- riko, dekleta pa v Egipt... S tem de- lom je mati zaslužila komaj toliko, da smo se le s težavo preživljali. Vsak dan sem taval lačen po mestu, vračajoč se iz Sušaka, kamor sem ho- dil v šolo. Na ulicah je kar mrgolelo pijane in nadute fašistične drhali. Do- ma sem največkrat dobil kos suhe po- lente, včasih pa 20 centezimov, da sem spotoma z rožiči tešil lačna otroška usta. Dan za dnem sem stikal z dru- gimi otroci po pristanišču, zbiral od- padke premoga in drv, pri ladijskih moštvih pa moledoval za odpadke kru- ha, ki so nam jih metali z ladij. Po dveh letih lakote smo prekoračili mejo. Po neštetih prošnjah je očetu le uspelo, da je dobil službo v hribovski vasici na Štajerskem. Tako smo se re- šili bede in lakote, v katero nas je pahnil italijanski fašizem. Taka je bila usoda vseh zavednih Slovencev, samo zato, ker so bili in hoteli ostati Slovenci. * Minila so leta. Spominjam se dni, ko smo kot dijaki demonstrirali proti kri- vičnim rapalskim mejam in proti fa- šističnem.u pohlepu, ki je zopet že ste- zal svoje kremplje po naši zemlji. De- monstrirali smo zaman, ker takratna hlapčevska vlada ni nudila opore ljud- skim težnjam. Prišlo je do druge svetovne vojne. Crna drhal je požigala, ropala in mo- rila po naši deželi. V italijanskih ta- boriščih so umirali naši ljudje. Ljud- stvo je ostalo, z orožjem v roki pre- gnalo rimsko volkuljo preko naših me- ja, misleč, da se ji nikdar več ne bodo pocedile sline po naši zemlji. V to smo bili prepričani vsi, tudi Italijani, čeprav neradi. Po kapitulaciji Italije, ko smo vdrli skozi vrata ta- borišča svobodi nasproti, sem se več- krat pogovarjal o tem z italijanskimi delavci in kmeti. Pravil sem jim, da bo končno le napočil čas, da bo Pri- morska s Trstom osvobojena. Vsi so se strinjali s tem, saj so vedeli, da je Mussolini vojno izgubil, naši narodi pa bodo izšli iz vojne na strani zaveznikov kot zmagovalci. Vsem je bilo jasno, da druge rešitve ni in da je taka rešitev pravična. Leta 1945. Narodnoosvobodilna vojska je z vseh strani potiskala okupatorja z naših tal. Četrta armada z juga je v naglih naletih hitela proti severu. Pre- ko gozdov okrog Snežnika smo se spu- ščali proti Trstu. Bil sem med njimi. Na bivši jugoslovansko-italijanski me- ji, nekje v Vindišgrecovih gozdovih sem opazil obmejni kamen, na katerem je pisalo: Roma — doma! (Rim — vladaj!) V mržnji do krivice, ki je tlela že dolga leta v nas. smo izriivali iz zemlje ta sramotni kamen ob misli: »Nikdar več na naših tleh!« Preko Ilirske Bistrice in Pivke smo hiteli dalje. Prišli smo tudi v mojo rojstno vas. Dolgoletno hrepenenje in želja se mi je izpolnila. Bil sem ganjen od veselja, da sem po tolikih letih videl svojo vas in še ob tako svečani priliki kot je osvoboditev. Z nepopisno ra- dostjo se mi je izvila iz grla kitica partizanske pesmi, ki smo jo v najtežjih trenutkih tako radi prepevali: »In ta- krat s plamenečim bomo z nageljem rdečim spet privriskali v naše vasi«. Ni bilo časa, da bi se pogovorili z va- ščani, le ob cesti smo se s solzami v očeh objemali. Osvobojen je bil Trst. Naša brigada je vkorakala v Tržič. Tržačani in pri- morsko ljudstvo je Titove borce spre- jelo z velikim veseljem, fašistom pa so se tresle hlače. Ni bilo slovenske vasi, da ne bi manifestirala svoje ob- čutke do osvoboditeljev, katere so to- liko let čakali. Skoraj na vsaki hiši je bilo z velikimi črkami izpisano geslo: »Tukaj je Jugoslavija!« Se ni minil doijer mesec, ko smo s težkim bolom v srcih zapuščali s krvjo osvobojene brate in se vračali preko Morganove črte. S solzami v očeh smo se poslavljali in s klici »kma- lu nasvidenje!« — V svidenje smo ver- jeli zaveznikom, da dane besede ne bodo nikoli prelomili. * In danes? Mar naj danes dopustimo, da fašistične tolpe zopet vderejo v Trst in v naše slovenske vasi? Preveč gorja smo pretrpeli, preveč krivic smo požrli in predobro nam je še v spo- minu njihova »rimska kultura«. Ne, nikoli tega ne bomo dovolili! Nimajo pravice do naše svete slovenske zemlje. Ogorčen in odločen glas ljudskih množic, ki se te dni razlega po vseh naših mestih in vaseh, se je zgrnil v mogočen: »NE!« Tudi kri, če bo treba, smo pripravljeni žrtvovati, da se sra- motna zgodovina ne bo ponovila nikdar več. Tone Maslo PRILOGA »SAVINJSKEGA VESTNIKA« Odločna beseda Celjanov: Življenje damo - Trsta ne damo! Cim se je v četrtek proti večeru razširila vest, da sta vladi ZDA in Anglije sklenili umakniti svoje čete iz cone A in Trsta ter poveriti upravljanje cone italijanski vladi, oziroma dovoliti italijanskim četam vkorakati v Trst, so se spontano zbirale na celjskih ulicah mno- žice patriotičnih Celjanov in ogorčeno protestirale proti zahrbtnemu in napadalnemu dejanju ang)lo-ameriških »zaveznikov«. Pozno v noč so se čuli klici demonstrantov: »Življenje damo — Trsta ne damo!« — »Dajte nam puške, gremo nad Trst!« — »Smrt fašizmu — svoboda narodu!« »Tito-Armija« ter petje borbenih partizanskih pesmi. Iz radijskih sprejemnikov je bilo povzeti, da je zajel val ogorčenja vsa naša mesta. Na noge se je dvignil Beograd, Zagreb, Ljubljana, Maribor, Sarajevo, Skoplje, Novi Sad, rkratka vsa patriotična javnost. Dvignili so se na noge delovni ljudje mesta in vasi in ogor- čeno protestirajo proti največji krivici, ki je s tem storjena našim narodom, ki so dali največ žrtev za skupno zavezniško stvai> Naše ljudstvo, enotno bolj kot kdajkoli prej strnjeno okoli našega vodstva in maršala Tita, je dalo odločen odgovor popuščanju italijanskemu imperializmu. Naši zavezniki v pretekli vojni so s svojo anglo-ameriško deklaracijo še enkrat zadali našim narodom udarec, ki ga niso nikoli zaslužili in ga ne bomo mogli nikdar preboleti. Od- govor na takšno krivično kršitev mirovne pogodbe bo enak bolečini, ki jo čutimo v naših srcih. Kaj so naši »zavezniki« s tem hoteli? Ali se vladi ZDA in Velike Britanije ne zavedata, da s tem svojim sklepom rušita naše zavezništvo, ki ga jugoslovanski narodi niso nikoli izdali, medtem ko Italijani niso bili nikdar nikomur zvesti razen svojemu nenasitnemu pohlepu. S tem je dobil izdajalec nagrado za svoje izdajstvo in senca fašističnih požigalcev in zločincev se je zopet pojavila nad Trstom. Ali se na Zahodu ne zavedajo, da ta akt daje samo potuho italijanskemu imperializmu, da je Trst le odskočna deska za nadaljnje prodiranje italijanskega imperializma. Ali je mar to nagrada za udeležbo Italije v Atlantskem paktu? Za udeležbo vojske, ki jo ni nikdar nobeden vojak cenil? Nagrada, mogoče za italijansko požiganje naših mest in vasi v pretekli vojni? Ali si morda naši »zavezniki« žele takšno Italijo, kot je bila še pred kratkim, ko so. fašistična letala bombardirala mirno londonsko prebivalstvo? ^ Mi take odločitve ne bomo sprejeli nikoli! Preveč gorja, zločinov, nasilstev in požigov so nam prizadejale ravno tiste italijanske divizije, ki so pripravljene, da vkorakajo v Trst. Italijanskim imperialistom odločno odgovarjamo: v Trstu nimate kaj početi! Tržaško! ljudstvo je ob podpori jugoslovanske vojske pregnalo fašistične bande iz Trsta že maja 1945 i in nikoli ne bomo dovolili, da bi italijanski imperialisti zopet prelivali nedolžno kri NAŠIH BRATOV NA NAŠIH TLEH. Ne bojimo se niti italijanskih groženj niti italijanskih divizij, ker jih že poznamo! Vsi naši narodi so danes odločno strnjeni okoli tovariša Tita in iz 16 milijonov naših src veje j danes samo najodločnejša obsodba tega ukrepa in grenka bol proti temu brezpravnemu in na-i silnemu dejanju, proti barantanju, v katerega nikoli ne bomo privolili. | Italijanom, kakor avtorjem tega krivičnega ukrepa kličemo, naj si še premislijo, kajti! glas množic, ki ogorčeno demonstrira proti temu nasilju ni glas trenutncgia razburjenja ljudi,! temveč odločen glas, ki je nevarnejši kot nabita puška! Ljudstvo in Armija sta eno! ' Stev. 41: »Savinjski vestnik«, dne 17. oktobra 1953 Stram 3 NASI PRIMORSKI BRATJE SO PRINESLI MED LAŠKE RUDARJE VEDER DUH SONCNE GORIŠKE Obisk Svobode iz Nove Gorice laškim rudarjem se je spreobrnil v pravo demonstracijo proti podli kupčiji s Trstom Preteklo soboto so laškim rudarjem, članom Svobode iz Rečice, vrnili obisk Svobodaši iz Nove Gorice. V soboto so gostje napravili izlet na Smohor. V ne- deljo so si ogledali laške toplice, La- ščani so jim pa priredili slavnostno ko- silo, na katerem jih, je pozdravil pred- sednik mestnega odbora tov. Ivan Vo- dovnik. Popoldne so priredili skupaj s Svo^- bodaši iz Rečice in Laškega kulturno prireditev, ki je postala prava manife- stacija bratstva in enotnosti naših na- rodov. Vsi navzoči so na njej ogorčeno demonstrirali proti krivični in zahrbtni rešitvi tržaškega vprašanja. Dvorana je bila nabito polna rudar- jev in njihovih družin, ki so prišle po- zdravit goriške brate in s tem še en- krat potrditi enotnost v borbi za pra- vično rešitev tržaškega vprašanja. Vsi pozdravni govori so bili prežeti z od- ločnostjo, braniti našo slovensko zem- ljo, po kateri zopet segajo italijanski imperialisti. Govorniki so obsc'dili za- hrbtno in podlo barantanje Londona in Washingtona na račun naših s krvjo stečenih pravic in zagotavljali, da ne bodo nikdar dovolili italijanskim faši- stom stopiti na naša tla. V imenu okrajnega odbora SZDL Ce- Ije-olcolica ter v imenu okrajnih dru- štev Svobod je goste pozdravil tovariš Ivan Mrevlje. Sledili so pozdravi za- stopnikov društev Svobod iz Rečice in Laškega, za prisrčen sprejem pa se je v imenu gostov zahvalil predsednik Svobode iz Nove Gorice tov. Peter Si- moniti. Posebno tople in čustvene so bile besede goriškega rojaka tov. Ma- rija Bratuža iz Laškega. Ganjen od le- pih goriških pesmi je med programom vstal in se jim zahvalil, da so s svojo pesmijo prinesli med laške rudarje to- liko vedrega duha iz sončne Goriške, tiste Goriške, katere ljudje so ravno zaradi svojih slovenskih pesmi morali trpeti in umirati pod italijanskim fa- šizmom. Spored prireditve je bil kvaliteten. Od gostov je zlasti žel priznanje pev- ski oktet, ko je zapel nekaj pristnih goriških pesmi. Ce bi ne bili pevci utrujeni od dolge poti, bi njihove pri- srčne pesmi prav gotovo še bolj navdu- šile navzoče. Tudi recitacija o nabre- žmskih kamnarjih je bila pwdana ču- stveno. Višek zadovoljstva pa sta nu- dili Goričeva in Tabor j e va iz Laškega, ki sta ob klavirski spremljavi Malen- škove iz Laškega odpele nekaj samo- spevov. Zlasti nežen in dokaj izurjen glas tov. Taborjeve, ko je zapela »Tam, kjer teče bistra Žila«, je bil nagrajen z dolgim ploskanjem. Tudi rudniška god- ba na pihala, ki je iz-polnjevala dobršen del programa je vredna priznanja, saj se je pod vodstvom dirigenta Co>vnika zadnje čase vidno izboljšala. Za organi- zacijo programa ter za veselo vzdušje med prireditvijo in po njej pa gre za- sluga družabnemu in agilnemu pevo- vodji rečiške Svobode tov. Juliju Go- ricu. Ob slovesu so gostje obljubili, da bo- do drugo leto zopet prišli med laške ru- darje, saj je tov. Simoniti, ko se je v imenu vseh poslavljal dejal, da je bil najbolj srečen v svojem življenu ta- krat, ko je živel in delal med rudarji. Vatikan - agentura italijanskega imperializma Papež Pij XII. se je pridružil itali- janskim irendentistom, ker ni mogel stati ob strani ob »radostnem dogod- ku«. V razgovoru s tržaškim županom Bartolijem je spričo pvesele vesti o Trstu« izrazil nado, da bodo prišle prav tako »radostne« vesti tudi o vsej Istri. Papež je blagoslovil tržaške sinove, po- tem pa je dodal, da je s tem jaislil tudi na »sinove vse Istre«. Tem pape- ževim željam se je pridružila tudi va- tikanska Katoliška akcija, ki je prav tako izrazila upanje, da bodo predeli Istre izročeni Italiji. Sovražnik naših narodov, vrhovni pobudnik in zagovornik fašističnih in ustaških zločincev, italijanski Vatikan, si ni mogel kaj, da ne bi pozdravil sramotno dejanje zapadnih vlad. S tem je še enkrat docela jasno pokazal, da je vrhovna ustanova katoliške cerkve navadna agentura rimskega imperia- lizma, danes prav tako k@t včeraj, ko je služila Mussoliniju in njegovim zlo- činskim pohodom. Organizacije SZDL pred volitvami Predvolilne priprave so se povsod sprevrg e v demonstracije proti krivični rešitvi tržaškega vprašanja Te dni se vršijo v Celju in po vsej celjski okolici zbori volivcev. Na njiii prihaja povsod do izraza veliko ogorče- nje proti krivični rešitvi tržaškega vprašanja. Ta dogodek je tako krivi- čen, da ga naši ljudje, ki predvsem lju- bijo resnico, obsojajo ob vsaki priliki, kadar se sestanejo. Takšno vzdušje vla- da na vseh zborih volivcev in pone- kod se sprevrže v pravcato demonstra- tivno zborovanje. Zaradi tega so vsa ostala vprašanja, o katerih bi se morali volivci predvsem pogovoriti, potisnjena nekoliko vstran. Volivci se predvsem zanimajo za pra- vilno izbiro kandidata, ki bo znal za- stopati njihove težnje in so pri izbiri zelo kritični. Razgovori se sučejo več ali manj tudi o raznih gospodarslcih vpra- šanjih in o lokalnih problemih njihove- ga kraja. Volivci Dolgega polja SO izbrali kandidate v torek zvečer se je v dvorani AD Kladivarja zbralo k zboru volivcev te- rena Dolgo polje nad 170 ljudi. Lepa udeležba je rodila tudi živahno razpra- vo o kandidatih za republiško skupšči- no, dočim so bili volivci enotnega mnenja, da naj Celje v zvezni skup- ščini zastopa dolgoletni borec za pra- vice delavskega razreda in naš rojak tov. Franc Leskošek-Luka. Prebivalci terena Dolgo polje so za republiško skupščino predlagali naslednje kandi- date: Vrabič Olgo, Božič Stanka, Fedor Gradišnika ter Marico Frecetovo. Kan- didacijska komisija pa je nato pred- laga zboru, da naj sprejme kandidatu- ro le dveh predlaganih in to sekretarke MKZKS Olge Vrabičeve ter kmeta s Polul Stanka Božiča. Predlog kandida- cijske komisije in njeno utemeljitev so volivci z razumevanjem sprejelL v razpravi so volivci ostro obsodui odločitev vlad ZDA ter Velike Brita- nije o prepustitvi cone A ter Trsta Ita- lijL Prav tako so obsodili še izjavo papeža Pija XII., ki jo je dal trža- Na zboru тоИтсет proizvajalcev v Tovarni emajlirane posod« v Celju je govorila tov. Olga Vrabičeva. (K poročilu v prejž- nji številki našega lista.) škemu županu Bartoliju, želeč, da naj bi bila za Trstom k Italiji čimprej pri- ključena še Istra. Nič manj ogorčenja ni šlo na račun nekaterih celjskih špekulantov, ki si polnijo zalogo živil in ne pomislijo, da zaradi tega marsikatera mati morda ne bo takoj mogla dobiti kilogram slad- korja ali masti, ki bi ga potrebovala za svoje otroke. Volivci terena Dolgo polje so med drugim sklenili tudi to, da bodo zlasti člani SZDL pomagali ženam, katerih možje so bui poklicani na orožne vaje in to pri iireditvi naj- različnejših zadev, ki jih mora opra- viti v jesenskem času vsaka dnižina. Pri tem so mislüi na to, da jim bodo pomagali pri nakupu kurjave, krompir- ja, jabolk in podobno. izjave CBljsfeih kulturnih in pposvetnili delavcev glede krivične rešitve tržaškega vprašanja o nas, brez nas? Nov Rapallo? Ali naj lepe besede o potrebi demokratičnih odnosov med na- rodi, o njihovi suverenosti in enako- pravnosti v Atlantski karti ostanejo res le krpa papirja? Ali niso narodi sveta krvaveli v strašni vojni za nov svet, boljši od starega? Ali slovenska obala od Devina do Trsta, kjer je nekoč »Le- pa Vida pri morju stala«, osvobojena s krvjo svojega ljudstva in vseh jugoslo- vanskih narodov, ne sme pripasti Ju- goslaviji? Ali naj se nanjo vrnejo njeni stari fašistični krvniki na poziv naših zaveznikov? Ali naj se poraženi poži- galci tržaškega Narodnega doma vrne- jo v kraj svojih zločinov kot njegovi gospodarji? In k bazoviškim grobovom? In po tej prvi Pellini fazi naj se njihovi grabežljivi prsti iztegnejo še naprej po Gortanovi izmučeni Istri? Saj so nekoč povsod od tod vendar sami zbežali v strahu pred kaznijo za vse, kar so kot okupatorji na tuji zemlji počenjali, po- tem ko so orožje sami vrgli iz svojih rok! K skrivnemu razgovoru zapadnih mo- gotcev o usodi Trsta niso bili pripušče- ni predstavniki prizadetega ljudstva. Cemu ne? Ali morda iz strahu pred moralno silo naših argumentov? Ali pa iz podcenjevanja nas samih kljub veli- kemu deležu, ki smo ga z napori in žrtvami doprinesli k skupni zmagi nad fašizmom? In čemu je bil ta akt potre- ben? Ali zato, da se namesto v zaprav- ljene afriške kolonije obrne pogled Ita- lije na Balkan, kakor da se socialno za- tiranemu italijanskemu ljudstvu tu obe- ta kruh, ki ga ima doma premalo? Ali zato, da se na tuj račun prenese plačilo za tako malo dragoceno in varno, za- vezništvo rimske vlade? In to na škodo zavezništva s plačnikom računa? Narodom sveta za izpolnitev 1946 sve- čano podpisane pariške mirovne pogod- be odgovorni oblastniki hočejo iz njenih čuvarjev postati njeni grobarji. Poko- pati hočejo STO na lastno pest, brez ozira na ostale sopodpisnike in našo, pri tem najbolj prizadeto državo. Lastijo si o nas besedo brez nas. Z ljudstvom slovenske jadranske obale, prekaljenim v stoletni borbi za obstoj, hočejo ravnati, kakor je imperializem vselej ravnal s kolonij alci, ko je z nji- mi barantal, jih prodajal in izrabljal. Toda podobni poizkusi s Trstom so za- deli na strnjen odpor vseh Jugoslova- nov in poštenjakov vsega sveta. Kako bi naše ponosno ljudstvo moglo plju- niti sebi v obraz in pristati na to, da se na tržaškem ozemlju nadaljuje z geno- cidom tam, kjer je z borbo ljudstva sa- mega in vseh naših: narodov bilo s po- razom fašizma ustavljeno uničevanje slovenstva? Organizacija združenih narodov bo postavljena pred izpit: ali bo v našem primeru znala izipolniti svoie vzvišene humane naloge, ali pa bo sama kapitu- lirala. Vendar ne verjamemo, da bi OZN hotela hoditi po poti svoje neslav- ne prednice — Društva narodov. Ce bi to hotela, potem bi hotela tudi vse one posledice, ki so narode že nekoč pah- nile v svetovni požar. Verujemo v človeštvo in zato veru- jemo v zmago naših pravic in v varno bodočnost našega ljudstva povsod, kjer skozi stoletja živi, dela in trpi ter hoče živeti. Fran Roš NAROD, ki se je odločil svobodno živeti, JE NEPREKVIAGLJIV Naša borba za Trst je obenem borba proti imperializmu, za svobodo in ne- odvisnost malih narodov, je torej do- sledno socialistična borba. Komaj ne- kaj lot je tega, kar so našo zemljo in naše ljudi uničevali italijanski in nem- ški fašisti in že moramo ugotavljati, da so angloameriški mešetarji v svoji fi- nančni igri to sveto, z našo krvjo na- močeno zemljo Sipremenilill v navadno borzno vrednoto, saj jo hočejo izročiti italijanskim neofašistom. Slovenci smo v njihovih očeh še vedno manj vredno, nedržavotvorno Ijudstvece, »zgodovin- ski gnoj«, tisti del Slovanov, ká jim je usoda namenila suženjstvo, »liričen« na- rod, ki ima potrebe le po »notranji« svobodi itd. Ta narodič je utrpel sam 120.000 smrtnih žrtev v boju proti fa- žizmu, tudi za korisii Anglo-amerdkan- cev, 120.000, to je skoraj toliko, kolikor je imela v drugi svetovni vojni smrtnih žrtev Amerika na vseh bojiščih. To je sorazmerno stokrat več, kakor sta jih dala oba velenaroda skupaj. Zato ni čudno, če nam je ob neza- slišani kiivici Z VU oz. obeh imperiali- stičnih vlad, prekipel žolč. Trdno smo prepričani: narod, ki se je odločil svo- bodno živeti, je nepremagljiл^ Majhni smo, a s to voljo síIhí, razumni, spo- sobni, v jedru nezmotljivi. Danes je naša naloga, da s to voljo onemogoča- mo krepitev mednarodne reakcije, ki s pomočjo dovčerajšnjih Hitlerjevih in Mussolinijevih hlapcev skuša doseSi svoje strateške eilje. Eden od njih je Trst. Brezobzirno so tu, na naši rodni zemlji, poteptali demokratična načela in prevzete mednarodne obveznosti, podpirajo pa fašistične in klerofašistič- ne elemente, vse baje zaradi komuni^ stične nevarnosti. Le zakaj so potem 1. 1915 Italiji obljubili Dalmacijo in ji z Rapallom izročili pol milijona Slova- nov v narodno in gospodarsko uničenje? Naš boj za. Trst je pred svetovno jav- nostjo vse stvari postavil na ргал^о me- sto, Italija v Trstu, to pomeni pohod italijanskega imperializma na Balkan, z drugo b-esedo fašizma. Mussolini Je nekoč v parlamentu na vprašanje, kaj je držai'^a, odgovoril: »Država, to so ka- rabinerji,« Te besede so grozno ogrodje tiste fašistične realnosti, ki je o njej dejal isiti Mussolini: »Mi smo ustvarili mitos. Mitos je vera in vera je strast. Ni potrebno, da bi bil resnica.« Res, ni potrebno, da bi biî — resnica! Italija je že okusila, kako se prodira na Balkan ' in kako se odtod beži. Letos je tega' ravno 10 let! Naj si to Italija prikliče v spomin in naj ostane tam, kjer je. T. O. TRST - najvežje slovensko mesto Na vabilo tov. uredništva beležim k ne- ozir. premišljeni okvari naših na- ravnih in pogodbeno zajamčenih pra- vic to-le kratko izjavo: Na svoji obali Jadrana prebivajo Slo- venci stalno kot domač avtohton rod dobrih 1200 let, čudovito čistokrvni. Ke so se v sedmem stoletju preseljevali od severovzhoda v naše pokrajine in se naseljevali, so prodirali do morja, ki jih je, kakor vse narode, silno privlačevalo. Na kopnem ob morju so kmetovali, ob- enem so postali ribiči in mornarji, vse to kakor še danes. Poezijo morja so za- jeli v narodno pesem, n. pr. o »Lepi Vidi«. Spoznavali so svet, ohranili pa na.rodno čistost in budno strazili in ču- vali svoj dom in domačo posest pred tujcem. Ob morju in v zaledju so zra- sla slovensika naselja s slovenskimi imeni — do danes, v vsem gorenjem ko- tu Jadrana od Benetk do konca Istre. Samo tik ob morju so prišedši z one strani morja, po poslih in po potrebi se na nekaj mestih vsedli, a ne strnje- no, Italijani; celotne slovenskosti ozem- lja to ni motilo in ne — moti. Leta 1382 je pridobila Avstrija Trsit in ga je obdržala do svojega konca 1918. S Trstom je dobila izhod na morje. Tako je v 19. stoletju ogromno pospešila z graditvijo monumentalne Južne želez- nice, dvotirne, Dunaj—Maribor—Celje— Ljubljana—Trst. Ker je bil Trst prosta luka, je potegnu nase promet osrednje Evrope. Trst se je svobodno, orjaško razvil in je Slovence vsestransko pri- vlačeval od služkinj do vsakovrstnih podjetnikov in inteligentov. Obenem je postal poleg Ljubljane in Celovca tretje slovensko kulturno središče, večkrat z vodilnimi možmi (dr. Rybar, dr. Wilfan). Vzporedno z njim je živo nastopala Gorica, vsa v območju slovenstva (dr. Turna, Gabršček). Ko sem 1910-11 bil v Gorici prvi gimnazijski ravnatelj, so v mestu (vsa okolica globoko v Furla- nijo je bila itak slovenska) pri občin- skih voUtvah dobili Slovenci več gla- sov kot Italijani, ki so si opomogli le z glasovi nemškega uradništva. Ko se je ob prehodu v naše stoletje snovala slo- venska univerza, se je z vso resnostjo predlagalo, naj ji bo sedež ne dolga vas Ljubljana, ampak svetovni Trst, naj- večje slovensko mesto. Slovencev .so tam našteli 80.000, samih naprednih, politično zavednih» trdnih ljudi. O kaki premoči Italijanov ni bilo govora. Po- razen za Slovence pa je bil nastop Ita- lijanov po zlomu Avstrije, ker so kot plačilo za izdajstvo prejeli v mirovni pogodbi naše ozemlje do vrha Triglava; to ozemlje so hinavsko zasužnjevali do druge svetovne vojske, do herojskega pokreta partizanov. Kot plačilo za drugo izdajstvo pa naj dobe zopet dragocen kos našega zdra- vega telesa? In to s pomočjo naših do- zdevnih prijatelljev, hrauliteljev? Ni- koli! Do dna duše nas pa žali in užali način, kako se to naj zgodi, daleč je od fair plaly. Ugibali bomo in uganili, na kako našo slabost so računali, ko so to tvegali. Ako pa so njihove stotine mi- lijonov prebivalcev prezirno gledale na naš atomëek, naj pazno se zavedajo, s kako orjaško sUo se atom v veščih ro-j kah razpoči. In naš atom že poka... Dr. Jos. Tominšek Udeleženci zbora volivcev proizvajalcev v Tovarni emajl, posode v Celju (K poročilu v prejšnji številki našega lista.) Zbor volivcev na Jozelovem hribu V sredo je bil zbor volivcev 13. volil- nega območja na Jožefovem hribu. — Dvorana v Tovarni perila je bila do zadnjega kotička napolnjena z zboro- valci. Tovariš prof. Aškerc je v lepo zasnovanih l>esedah podal poročilo o političnem položaju z ozirom na samo- voljno odločitev ZDA in Velike Brita- nije, da se Trst in cona »A« izročita Italiji. Poročal je tudi o komunalni de- javnosti MLO. Nato je bil razgovor o kandidatih za poslance za zvezno in republiško skup- ščino. Za kandidata za poslanca v zvezno skupščino je bü predlagan narodni heroj Franc Leskošek-Luka. Zborovalci so ta predlog soglasno in z velikim odobra- vanjem potrdili. Za kandidate v repub- liško skupščino pa so bili predlagani tovariši: Albin Medved, predsednik OSS, Franc Pirš, načelnik sekcije za vzdrže- vanje proge, in Stane Jezernik, uslužbe- nec v Cinkarni. Tudi predlog za te kan* didate so zborovalci potrdili. Zborovalci so sprejeli še resolucijo Izvršnemu svetu LRS glede rešitve tržaškega vprašanja. Po končanem zboru so odšli navzoči v mesto, kjer so manifestirali za рта- vično rešitev tržaškega vprašanja. M. C. stran 4 »Sarüijski vestnik«, dne 17. oktobra 1953 Stev. 41 ; Iz Celja ... Obisk delegatov jugoslovanskih mest v Celju Po končani mariborski konferenci ju- goslovanskih mest je obiskalo 90 dele- gatov Celje in si ogledalo našo industri- jo, komunalno izgradnjo ter kulturne znamenitosti. Po sprejemu v Mestnem gledališču, nad katerim so bili delegati navdušeni, БО si v skupinah ogledali Tovarno emajlirane posode. Železarno Štore, Javno bolnico. Mestni muzej, izkopa- nine v Šempetru, mestni park, novo otroško igrišče. Ljudski magazin, go- stilno Branibor, gradnjo stanovanjskih blokov, nove ceste, stadion Borisa Ki- driča itd. O vsem so se delegati izrazili zelo po- hvalno ter so čestitali Celju k velikemu napredku, V poznih popoldanskih urah so se gostje odpeljali v Rogaško Slatino. Ob tej priliki sta v razgovoru s pred- sednikom MLO Celje Jermanom podala pohvalne izjave o napredku našega me- sta predsednik MLO Reke Jardas in beograjski delegat Djoković. Poročilo o razgovoru bomo objavUi v prihodnji številki. Spet nepotrebna potrošniška mrzlica z NEPREMIŠLJENIM NAKUPOVANJEM LAHKO POTROŠNIKI SAMI PO- VZROČIJO NEREDNO PRESKRBO. — ŠPEKULANTI BODO KAZNOVANI Zadnie uni je zavladala spet potinoš- iniška mrzlica. Tokrat so Ji povod med- narodnii dogiodki in pa kakor vedno — nepremišljenost, neumnost in panika, da nekaj redkih spekulativnih namenov ne omenjamo posebej. Vsa važnejša živila so okvirno kon- iingentirana ter prihajajo v Celje v do- ločenih razdobjih. In če je določena ko- Mčina predčasno razgrabljena — bodo trgovine prazne in vsi tisti in teh je ogromna večina, bodo ob redno pre- skrbo. Žita je letos dovolj, moka red- no prihaja, enako velja za sladkor in za večino življenjskih potrebščin. Ma- lo večje težave so z maščobo in s pre- mogom, vendar pa so podvzeti resni ukrepi, da se presikrba s tema dvema artikloma v najkrajšem času uredi. Vse tiste, ki pa kupujejo blago v več- jith količinah v spekulativne namene pa bi opozorili na določilo našega kazen- skega zakonika, v katerem je zagrože- na zaporna kazen do petih let in ki pravi, da se tako kaznujejo tisti, ki pro- dajajo nesiorazmerno velike količine bla- ga in vedo, da se blago prodaja v spe- kulativne namene, enako pa se kaznu- jejo tudi tisti, ki enako in z istim na- menom kupujejo. Potrošniki, od vas je odvisna nemo- tena preskrba! Kupujte samo običajne količine živU ter tako preprečite mot- nje v preskrbi. Organi ljudske oblasti pa bodo podvzeli vse ostale potrebne ukrepe. Približuje se teden Rdečega križa Od ustanovitve organizacije Rdečega križa Jugoslavije v mesecu marcu 1944 in ustanovitve RKS v juniju 1944 se v naši svobodni demokratični domovini proslavlja ta dogodek v Tednu Rdečega križa, ki bo letos od 25. oktobra do 1. novembra. Kot vsako leto bo tudi letos v Tednu Rdečega križa niz kulturno-prosvetnih, zlasti pa zdravstveno-kulturnih akcij, ki bodo posvečene kulturno-prosvetne- mu in zdravstveno-kulturnemu dvigu delovnega človeka. Tudi Mestni odbor Rdečega križa ima namero posvetiti v Tednu RK svojo humano dejavnost našemu prebivalstvu, zlasti socialno šibkejšim. V krajevnih odborih RK bodo razdelili nekaj obleke in perila, ki so jo prejeli od Glavnega odbora RK iz Ljubljane. Mestni odbor RK v Celju je prejel tudi nekaj mleka v prahu, ki pa je namenjeno šolskim kuhinjam v korist socialno in zdrav- stveno šibkim podmladkarjem RK in protituberkuloznemu dispanzerju za tu- berkulozne bolnike. V okviru zdravstvene dejavnosti je sklican sestanek vseh direktorjev pod- jetij ter predsednikov sindikalnih po- družnic. Na tem sestanku so se sezna- nili z najbolj perečo zdravstveno pro- blematiko in problematiko higiene in delovne zaščitne službe našega mesta. Z njihovo pomočjo in pomočjo delovnih kolektivov bodo skušali vse pmanjklji- vosti in napake temelJito odstraniti. Nujno bo treba v Celju agitirati za čim večje število prostovoljnih krvo- dajalcev. Iz statistike, ki jo vodi trans- fuzijska postaja v celjski bolnici, je razvidno, da se je letos javilo za od- vzem krvi le 54 prostovoljnih krvoda- jalcev in je tako pridobljenih le 15,6001 dragocene krvi. Razen teh je dalo kri še 56 oseb z visokim krvnim pritiskom. Lani je celjska bolnica porabila okrog 750 do 800 litrov konservirane krvi, za katero je plačala krvodajalcem nad 6 milijonov dinarjev. To je ogromna vsota denarja, ki bi se lahko uporabila na dru- gih področjih zdravstvene dejavnosti v Celju. Druga mesta, zlasti Maribor, Je- senice, Trbovlje, Kranj, so glede prosto- voljnega krvodajalstva vzornejša, le Celje s svojo okolico v tem daleč za- ostaja. Mestni odbor Rdečega križa poziva vse človekoljubne prebivalce Celja, da se v večjem številu kot doslej prigla- šajo na MO RK ali pa neposredno vodji transfuzijske postaje v celjsM bolnici tov. dr. Strausovi zaradi dajanja krvi. M. Godler. Velika živinorejska razstava v Celju v organizaciji Okrajne zadružne zve- ze Celje so imeli živinorejci celjskega okraja letos že štiri živinorejska pre- movanja, združena z razstavo živine, sadja in kmetijske mehanizacije. V Slo^ venskih Konjicah, Šmarju, Šentjuriju in Vitanju smo bili prijetno presenečeni nad kakovostjo živine in dobro rejsko disciplino. Vse prireditve so bile v okvi- ru »kmečkih praznikov« in so močno razgibale ves okoliš, kjer so se takšne razstave vršile. Marsikod so pomenile mejnik za pričetek živahnejšega in te- Krava »Gora«, last Kmetijske šole Šentjur, je bila na premovanju v Šentjurju priznana kot »zmagovalka z vencem«. Odlikuje se posebno pa visoki večletni molznosti (3-letno povprečje: 4484 kg mleka!). »Gora« se bo na okrajni raz- stavi potegovala vsekakor za eno prvih mest! meljitejšega dela v živinoreji. V Ko- njicah in Vitanju so živinorejci prav na razstavi svoje živine mogli ugoto- viti, da bo v naslednjih letih nujno po- trebno dvigniti predvsem molznost svo- jih krav. Saj bo le večja molznost pri kravah odločilna za dobičkanosno živi- norejo. Na drugi strani so komisije ugo- tovile porazno dejstvo, da doslej naj- boljše živinorejsko središče Šentjur ni- ma dovolj lepega plemenskega nara- ščaja. Živinorejska pospeševalna služba v okraju Celje-okolica in Celju pa mora dobiti še temeljitejši pregled stanja ži- vine na svojem področju. Brez pozna- nja kakovosti in razvoja živine si ni mogoče zamisliti nikakršnih dobrih po- speševalnih ukrepov. Zaradi tega bo živinorejski odbor pri okrajni zadružni zvezi priredil v nede- ljo, dne 18. oktobra 1953 na prostoru Veterinarske bolnice v Celju na Lavi živinorejsko premo van j e in pregled naj- boljše živine iz vsega svojega področja. Živinorejci bodo prignali in pripeljali okrog 260 glav goveje živine, katero bodo posebne komisije kmetijskih stro- kovnjakov iz Ljubljane, Maribora in domačinov ocenile in tudi primerno na- gradile. Za vsakega živinorejca kakor tudi za tistega, ki mu je napredek kmetijstva pri srcu, bo ta razstava poučna in na- zorna. Zato bo priporočljivo, da kme- tijske zadruge organizirajo obisk vseh svojih' članov zadružnikov. Prisostvo- vali bodo plemeniti tekmi živinorejcev kmetijskih zadrug kakor tudi državnih p>osestev. Po živinorejski razstavi bo veliko zbo- rovanje živinorejcev z razdelitvijo na- grad in predvajanjem živinorejskih fil- mov v veliki dvorani okraja Celje- okolica. GibaBJe prebivalcev v Celju v dneh od 5. 10. do 10. 10. 1955. Rojenih je bilo 38 dečkov in 45 deklic. Poročili so se: Smodej Ivan, železniški nameščenec iz Ponîk- ve-Bolelina št. 24 in Gošnik Justina, krojaška pomočnica iz Celja, Partizanska c. 39; Opalk France, transportni delavec iz Celja, Kersniko- va 49 in Sinko Frančiška, gradbena delavka iz Celja, Dečkova št. 50; Drame Rihard, krojaški mojster iz Šmarja pri Jelšah št. 1 in Paklz Ljudmila, šiviljska pomočnica iz Celia. Stane- tova 20; Valand Leopold, logar iz Celja, Sa- vinjsko nabrežje in Pasarič Štefanija, name- ščenka iz Rogatca št. 62. Umrli so: Povalej Stanislav, dojenček, star 2 dni iz Sv. Primoža št. 8; Zalokar Ivanka, dojenček, stara 2 meseca in 26 dni iz Celja, Ostrožno št. 93; Poš Frančiška, gospodinja, stara 55 let iz Rogaške Slatine; Zvipelj Ciril, kovač, star 34 let iz Sp. Rečice; Klemenšek Slavka, poljska delavka iz Tera 68, Ljubno, stara 16 let; Zaje Kari, posestnik, star 44 let iz Radeč 90; Škor- janc Neža, gospodinja, stara 67 let iz Ostrož- nega št. 34. ... in zaledja V DRAMLJAH NEKAJ NI PRAV Nekega lepega jutra, pred približno 14 dnevi, sem se odločil, da grem v naravo. Vzamem nahrbtnik, v katerega dam skromen prigrizek in korakam, ne- kako brez pravega cilja, po travnikih proti Ljubečni. Med potjo srečam dve ženici s praznimi jerbasi in ju pozdra- vim: »Dobro jutro! Kam pa tako zgodaj?« »E, pravijo, da rastejo gobe, pa greva pogledat, če bo kaj.« Ker sem že star gobar, tudi jaz kre- nem v hosto. Našel sem kmalu nekaj jurčkov in nekaj prav čvrstih ajdovk, kar mi je dvignilo pogum in voljo, da sem kar bredel iz hoste v hosto. Tako sem bil strastno zamišljlen v gobe, da sem se znašel v območju drameljske občine. Ko sem že tu, grem pa v Dram- Ije, kjer se bom malo odpočil in pri- voščil nekoliko pravega drameljčana, saj ima drameljsko vino precejšen slo- ves. Pridem torej v Drami je, kjer naj bi bilo mojim željam in potrebam za- doščeno. Tu je KZ, šola, matični urad in sedež občine. Od tu imaš krasen razgled na vso pokrajino, ki napravi na vsakega človeka najboljši vtis. Okoli in okoli se razprostirajo hoste z mešanim iglastim in listnatim drevjem, a proti severu je v svoji naravni lepoti vino- grad pri vinogradu, kjer klopotci v ugodnih vinorodnih letih oznanjajo bli- žajočo se trgatev. Letošnje leto je v teh vinogradih tišina, ker je mraz uničil skoraj ves pridelek. V Drami j ah je oko nasičeno z lepoto narave, a malo drugače je s hrano in pijačo. Zal v tem pogledu ni prav ni- česar. Ne samo popotni človek, ampak tudi poslovni ljudje, ki imajo posla s tamkajšnjimi uradi, z nevoljo odhajajo, ker ne najdejo lokala, ki bi jim nudil vsaj najpotrebnejšo postrežbo. Vsaka najmanjša vas se danes trudi in briga, da bi privabila čim več tujcev v svoj kraj. V Drami j ah tega ne. Kar se gostin- stva tiče, je zadeva v tem sicer pri- jaznem kraju zelo kočljiva in bi bilo želeti, da se merodajni začno zanimati za stvar, ki vzbuja nevoljo pri doma- činih in prišlecihi. V LESICNEM v VOLILNIH PRIPRAVAH NI PRESLEDKOV Z volunimi pripravami smo pri nas dobro napredovali, saj so se sestanki vaških odborov kar vrstili. Vsi so bili dobro obiskani, če izvzamemo Drensko rebro, kier pa je bila krivda na obve- ščanju. Ziv je bil sestanek na Gubnem. Tam je bilo precej nevolje zaradi raz- delitve obnovitvenega kredita. Na vseh sestankih so si osvojili iste predloge Ln želeli na poslanska mesta osebe, ki so se v ljudski oblasti že izkazale. Na občnem zboru Kmetijske zadruge Le- sično na Pilštanju so prav tako želeli v okrajni zbor proizvajalcev človeka, ki je vsestransko dobro podkovan in ki mu bo pri srcu napredek zadružništva na vsem Kozjanskem, ne samo na ob- močju svoje zadruge. Tako so bili pri izbiri precej zgovorni, vendar so se končno sporazumeli za tri kandidate, upoštevajoč predloge ostalih petih za- drug. V obdelavi je bil tudi neizčrpani kredit obnovitvene zadruge Lesično iz prejšnjih let okoli 2CO.00O din. Ker ob svoji ukinitvi obnovitvena zadruga tega ni storila, bo sedaj kmetijska zadruga pismeno obvestila prav vsakega pogo- relca, da izve, kakšno je njegovo kre- ditno stanje in če še razpolaga s kak- šnim zneskom, pa naj bi bil še tako majhen. Tako je tudi pravilno, da dobi ob razstanku vsak dolžnik svoj račun- ski izvleček. — Pred leti bi se za teh dve sto tisočakov dobilo lepo količino gradbenega materiala. V zadrugi v Kozjem bi zaman povpraševali ipo kak- šnem tisočaku neizčrpanega kredita iz prejšnjih let. IZ BRASLOVC Reakcija na delu! V nedeljo je bil sklican na Gomil- skem predvolilni sestanek, ki pa je bil zaradi premajhne udeležbe preložen na poznejši čas. Sestanka se je udeležilo nekaj nad 20 volivcev od 850. To je se- daj že drugi neuspeli predvolilni sesta- nek v občini Gomilsko. Kje je torej vzrok, da na Gomilskem ne pride na sestanek zaželeno število volivcev? Odgovor je enostaven in do- volj jasen: reakcija hoče v predvolilnem času razbiti enotnost našUi ljudi! To ji deloma uspeva in vsak pošten človek mora to stvar preprečiti. Zadnji dogodki v Trstu so razburili vse zavedne in pošteno misleče ljudi. Delovni kolektiv Betona je enotno od- govoril na krivično rešitev tržaškega vprašanja. Reakcionarni elementi so ta trenutek izrabili in na vsa usta zakri- čali, da hočemo vojno. Med njimi so ustvarili takšno psihozo, da so se začeli kar resno zalagati z živili. Po- sebno »revni« kmetje so si nakupili cele vreče moke in sladkorja. Seveda tega ne morejo storiti delavci, ker njihov zaslužek ni tako velik, da bi si lahko nakopičili več vreč moke in sladkorja. V tem oziru je treba storiti odločen korak in preprečiti takšno kopičenje ti- stim, ki imajo še svoje žito. Volivci Gomilskega! Ne nasedajte re- akcionarnim elementom, preprečite na- daljnje delovanje tistim ljudem, ki ho- čejo razbiti našo stvar — socializem. C. Volilno gibanje je sprožilo tudi v Braslovčah veliko zanimanje za letoš- nje volitve v zvezno in republiško skupščino. Kot kandidata za zvezno skupščino sta bila na zboru volivcev predlagana tovariša okrožni sodnik dr. Franjo Omladič in predsednik repub- liške zadružne zveze Viktor Avbelj. Za republiško skupščino predlagajo tov. Ivana Rančigaja in Franca Nateka. Partizanska cesta čez Dobrovlje se bliža k uresničenju. Neumorni in nad- vse agilni režijski odbor za gradnjo te ceste, ki bo velikega kulturnega, gosp>o- darskega, turističnega, letoviščarskega in športnega, zlasti pa zgodovinskega pomena za Dobrovlje in vso Savinjsko dolino, je že napravil traso in ibo v začetku novembra t. 1. odprl kamnolom iz odličnega gradbenega kamna in z njim položil temelje za to gradnjo. Pod- jetja gredo odboru vsestransko na ro- ko. Okrajna cestna uprava daje na raz- polago drobilec za kamen, žalski Hme- zad orodje, kompresor, traktor in teh- ničnega nadzornika, ostala podjetja pa podpirajo akcijo moralno in materialno. Delavski sveti imajo v svojih vrstah preizkušene narodnoosvobodilne borce, ki jim je znan vsak greben in vsaka kotlina na Dobro vi j ah in se še danes spominjajo junaških podvigov dobro- veljskih borcev proti okupatorju. Par- tizanska cesta naj postane spomenik hvaležnosti onim, ki so darovali svoje življenje za našo svobodo. Tovarna no- gavic v Polzeli je dala s svojo milijon- sko podporo prelep vzgled delavske za- vednosti. Šolska kuhinja za eno- in obojestran- ske sirote ter najoddaljenejše učence začne poslovati 1. novembra. Vzdrževali jo bodo kakor doslej občani s prosto- voljnimi prispevki. Kmetijsko-gospodarska šola kot ob- vezna ustanova za vse 15—17-letne mla- dince in mladinke prične z rednim po- ukom dne 1. novembra. 2e zopet moka in sladkor Do dna srca užaljeni in nad italijan- skimi imperialističnimi nakanami proti Jugoslaviji ogorčeni državljani že več dni protestirajo proti kalilcem miru. To je dalo nekaterim nerazsodnim lju- dem povod, da že stikajo po trgovinah ter nabavljajo prekomerne zaloge živil »za vsak slučaj«. Naše zaloge so zadostne in zavaro- vane tudi za rezervo, kakor je že ob žetvi bilo ugotovljeno. Nepotrebno ko- pičenje zalog čez mero lahko škoduje našemu zavednemu ljudstvu, ki hladno- krvno, mirno in dostojanstveno gleda na trenutni px>ložaj, ki se suče okrog Trsta. Zato na dan z imeni vseh tistih, ki hlastajo po trgovinah na račun drugih ter ustvarjajo nepotrebno vojno psiho- zo! Ne nasedajmo navijalcem, za ka- tere velja pregovor: »Nič ni tako skri- to, da ne bi postalo očito!« IZ PETROVC Pri nas se še vedno ni izboljšalo sta- nje v pekarnah. Prebivalstvo se pri- tožuje, da mora čakati večkrat po tri ure, preden pride do kruha. Posebno nepxrijetno je to za učiteljstvo in dru- ge uslužbence, ki si le s težavo nabav- ljajo kruh, ker so v času, ko se kruh prodaja, večinoma zaposleni. Nujno je, da merodajni činitelji tako stanje ta- koj izboljšajo. IZ SLOV. KONnC Po vaseh konjiške .okolice je bilo v prvem obdobju predvolilnih pjriprav vrsto sestankov, na katerih so se vo- livci pomenili o različnih tekočih vpra- šanjih. Večina sestankov je dobro uspe- lo, tu in tam so jih morali sicer pono- viti, najslabše pa je bilo v Bezini, Ve- šeniku in Konjiški vasi. Toda kje tičijo vzroki za tako stanje? V Konjiški vasi je na sestanek prišlo le par ljudi, tako da se ni mogel vršiti. Toda ti, ki so prišli, so največ tožili o visokih davkih in podobno, tako bolj po ovinkih pa so priznali, da jih boli še nekaj drugega. Tisto »drugo« pa je, zakaj je zaprt konjiški arhidijakon To- vornik in še nekateri drugi duhovniki. Ne mislim pisati o tem, zakaj so ti za- prti, saj brez krivde pri nas še niso ni- kogar dali v zapor. Dejstvo pa je, da ima g. Tovornik v tej vasi precejšen vpliv, čeprav vaščani od tega nimajo nobenih koristi. Vprašajmo jih samo, kdo jim je preskrbel električno luč, ki jo v letih, ko je g. Tovornik še imel besedo, niso mogli dobiti. Seveda radi pxjzabijo, da jim je to omogočila ljud- ska oblast, ne pa Tovornik in njemu enaki. Lahko pa jim povemo, če se bo- do ravnali po njegovem delu, ne bodo daleč prišli. Nekateri celo govorijo, da zaradi visokih davkov ne bodo šli volit. Brez dvoma je to sovražna parola, ki jo je nekdo vrgel med nje, toda tisti nekdo naj bo prepričan, da bodo ko- njiški volivci 22. novembra dali gla- sove kandidatom, katerim zaupajo. Pretekli teden so bili v Slov. Konji- cah, Zrečah in Ločah zaključni zbori volivcev v gospodarskih organizacijah, na katerih so za osem odbornikov za okrajni zbor proizvajalcev predložili 22 kandidatov, za republiški zbor tri in za zvezni zbor enega kandidata. Izmed teh bodo volivci imeli dovolj prilike, da na dan volitev izberejo najboljše, po njih pa tudi poslanca v republiški in zvezni zbor. Udeležba pri zborih je bila po- vsod dobra, le v nekaterih podjetjih se je pokazalo, da jih to tako važno vpra- šanje kaj malo zanima. Drugače si ne moremo tolmačiti tega, da iz občinske- ga mehaničnega podjetja, ki ga vodi tov. Turk, ni prišel niti eden od delav- cev. Upravnik podjetja je bil pravočas- no o zboru obveščen, še 'ix)sebej pa so ga opozorili gradbeni delavci, ki so od- hajali na zbor. Na isti zbor pa so lahko prišli gozdni delavci iz Rakovca, ki je od Konjic oddaljen kakih 5 ur hoda. Tudi na sindikalnih sestankih delavcev iz te delavnice jih ni videti in ko so odborniki podružnice obrtnih delavcev tov. Turka na to opozorili, jim je de- jal, da imajo toliko dela. Tudi drugod v podjetjih morajo delati, pa kljub te- mu najdejo čas za reševanje skupnih vprašanj in ob pravilnem razumevanju potreb skupnosti bi ga našli tudi v tej delavnici. Jesenska setev v okolici Slovenskih Konjic Ln zgornje Dravinjske doline le- tos počasi napreduje. Delno tu ovira pozno dozorevanje nekaterih jesenskih kultur (krompir, koruza), nekaj pa tudi vreme. V glavnem so kmetovalci pose- jali ječmen, manj pa je v zemlji še rži in pšenice. V kolikor bo vreme primer- no, se bo zamujeno še lahko nadokna- düo. Ciani splošnih KZ in delavci držav- nih ipKDsestev v okolilci Konjic so imeli v zadnjem mesecu več sestankov, na katerih so razpravljali o bližnjih vo- litvah za okrajni in republiški zbor proizvajalcev ter o splošnih nalogah v kmetijstvu. Iz svojih vrst so predlagali več kandidatov za okrajni zbor, med ka- terimi so kmetje in delavci, dočim pa so bui enotnega nmenja, da naj bi okrajni zbor volil direktorja konjiškega državnega posestva tov. inž. Tavčarja za poslanca v republiški zbor. Kot do- ber poznavalec kmetijstva in njegovih problemov pravijo, da jih bo v tem fo- rumu znal najboljše zastopati. L. V. ŠMARTNO OB PAKI Protestno zborovanje Takoj, ko se je zvedelo, da namera- vata vladi ZDA in Anglije prepustiti Trst in cono A Italiji, se je zbralo v Prosvetnem domu precejšnje število na- ših ljudi, da jasno in odločno povedo, da tako sramotnega mešetarjenja na naš račun nikoli ne bodo priznali. Na zboru je bila sprejeta naslednja za- hteva, ki je bila poslana sekretariatu za zunanje zadeve v Beograd: »Zahte- vamo, da se s spletkami v Londonu in Washingtonu preneha, kajti ta sklep je za nas vse krivičen in tudi proti pra- vilom Organizacije združenih narodov. Ne bomo trpeli nobenega barantanja na naš račun! Ce je Italija lačna zemlje, potem naj jim Angleži odstopijo svojo zemljo. Mi smo že dovolj žrtvovali za stvar miru. Angležem, Američanom, po- sebno pa Italijanom lahko mirno in dostojanstveno povemo: Ce je kdo upravičen kaj zahtevati, smo to mi, ne pa Italijani. Hočemo pravico in svobodo za svoje ljudstvo, kakor tudi drugim želimo svobodni razvoj in mip y svetu.« Zbor volivcev vseh podjetij Dne 8.10.1953 je bil sklican zbor vo- livcev vseh: podjetij, trgovin, obrtnikov, pošte in železnice v dvorani Prosvetne- ga doma. Na zboru so se pogovorili o volitvah, postavili pa so tudi kandidate za okrajni zbor prizvajalcev. Ker je bila udeležba polnoštevilna, je bilo zborovanje prav živahno. Pred- lagana sta bila dva kandidata, in sicer tov. Steiner, predsednik Okrajne trgo- vinske zbornice, in tov. Zohar, vodja Gozdarskega podjetja v Šmartnem ob Paki. Igralci' so svoje pokazali Zadnjo nedeljo so člani sindikata že- lezničarjev igrali veseloigro »Zdraha nad zdraho«. Tisti, ki ljubijo smeh in dobro voljo, so prišli tokrat na svoj račun. Reči moramo, da smo med igral- ci opazili več takih, ki bi jih radi več- krat videli na odru. KUD naj jih pri- vabi v vrste svoje igralske družine. Dela pri graditvi postajnega poslopja napredujejo Dela pri gradnji novega postajnega poslopja sedaj, ko so bili zabetonirani temelji, hitro napredujejo. Sedaj verja- memo, da bo poslopje do zime pod streho. Bil pa je že tudi skrajni čas, da se je s tem prepx)trebnim delom pri- čelo. Kdaj bodo pričeli graditi novo poštno poslopje? Načrti za to stavbo so gotovi. Upamo, da bo poštna direkcija px>krenila vse, da bodo z gradnjo pričeli vsaj v zgodnji pomladi. Pričetek tečaja Gostinska zbornica za okraj Šoštanj je v Šmartnem ob Paki organizirala prepotreben tečaj za gostince. V tečaj bodo prihajali vsi iz okraja Šoštanj, ki si žele pridobiti predpisano kvalifikacijo v gostinstvu. Tečaj se je pričel dne 1. oktobra in bo trajal predvidoma do meseca marca. ČLANI SOCIALISTIČNE ZVEZE, DELOVNI KOLEKTIVI, POD- JETJA, ZADRUGE, USTANOVE IN VSI DRŽAVLJANI, PRISPEVAJTE V VOLILNI SKLAD! Vsa denarna sredstva nakazujte na tek. rac. pri NB št. 601-T-290 fttev. 41 »Savinjski vestnik«, dne 17. oktobra 1953 Straa S Z velikih manevrov JLA VEZA — ZiVEC ARMUE Enota kapetana S. je odšla na ma- .fievrsko področje že v prvi polovici avgusta, opremljena z najmodernejšimi sredstvi za vezo. Uredila si je svoje taborišče sredi gozda, nedaleč od pro- stora, kjer so se pozneje odvijale »bit- ■j^e«. Tudi druge enote za vezo so pri- spele v bližnje gozdičke in jih spre- ffiinjale v lično urejena taborišča, po- sejana s šotori. Šotore so povezovale poti, ob katerih so nastale grede in na- sadi. Klopi in mize, izdelane iz vrbo- vine, so spreminjale nekoč neočiščeno gozdovje v parke. V senci hrastov, ki so skrbno maskirali življenje vojaških enot, je vrelo. Tu so se kovali načrti, vršil se je pouk in praktične vaje, vse XI cilju, da bodo naloge, ki so zadane, ■У celoti izvršene. Rezervisti so kaj hitro sledili pouku in v nekaj dnevih so po- znali novo tehniko kot bi z njo oprav- ljali leta. Ozračje je postajalo vedno bolj gosto od pozivov: Sandžak, Sand- žak, tu Miljacka! Kako me slišiš? Sli- šim te odlično, kako ti mene? Veza je bila odlična in vsakdo je s skrbjo poudarjal: da bo le na manevru vse iako kot sedaj. Sredi septembra pozno zvečer je eno- ta radistov dobila nalogo, da se pre- mesti v središče koncentracije »rdečih čet'< onkraj Save. Tam so enoto pri- čakovali oficirji-sodniki. ki so ocenje- vali potek manevra. Naloga je bila odgovorna in vsakdo se je zavedal, da lahko najmaniša napaka povzroči ne- pravilnosti v izvajanju operacij. Enota se je razšla v bataljone, polke in di- vizijo. »Plavi« so se nevarno pribli- žali. Neke noči je počilo. Nepregledne kolone so se podale na pot, ki je bila naporna, saj so enote morale preko- račiti Savo in v hitrem maršu zasesti prve položaje, oddaljene 45 km. Ni se še zdanilo, že je nepregledna kolona za- sedla svoja mesta in pričakovala po- velje, da v silnem protinapadu požene v beg »plave«. Deževalo je kot bi se utrgal oblak, toda na resnih obrazih nisi mogel opaziti omahovanja. »Mi- ljacka, tukaj Tara, napad prične čez pol ure«. Nato je zagrmelo iz stotin topov, zemlja se je tresla od hrupa tankov in iz tisočev grl je vzkliknilo: »juriš!« Bojna črta plavih se je za- majala in v silnem naletu so »rdečin zaorali brazde v njihovo obrambo. Avioni so v nizkem letu redčili vrste »plavih«, ki so bili prisiljeni na umik. Radiopostaje na komandnem mestu in na opazovalnici so neprestano poro- čale o vsaki posamezni situaciji na bo- jišču, komandanti so poveljevali, ra- disti, ki so vrteli generatorje, so se po- tili. Vse je delovalo kot mehanizem ure. Proti večeru je napetost nekoliko popustila. Komandanti so bili zado- voljni z uspehom in v vročih pogovorih so pozabili na dež, blato in večerjo. Samo v vejevju pod opazovalnico pri radiopostaji radista Ž. je bilo sumljivo tiho, le od časa do časa se je oglasil pozav: »Tara, Tara, tukaj ... Ali me slišiš?« Zaman. Postaja je pokvarjena, ničesar se ne sliši. Takoj v bazo, se gla- si povelje, na popravilo. Medtem naj druga postaja deluje v dve smeri, za- htevajte od predpostavljenih rezervo. Cez nekaj minut je že drvel jeep v bazo, oddaljeno desetine kilometrov, kjer je strokovnjak razdrl organizem postaje in iskal napako. Vse je pre- iskal, premeril, toda napake ni bilo mo- goče najti. Polnoč je minila, glave so se še vedno sklanjale nad elektronka- mi, odpori, kondenzatorji. In ko so po- šle že vse nade, je merilna naprava pokazala hibo, ki je nastala že v to- varni pri sestavljanju. Razdreti je bilo treba najobčutljivejši mehanizem in ga pravilno namestiti. Ob treh zjџtraj je postaja spet oživela in ob zori, ko je bila fronta v ognju, je postaja že od- dajala signale. R. G. Celjska turistična ekipa v Sotelski dolini Na podubo Obsotelskega turističnega društva v Celju se je napotila posebna propagandna ekipa, ki sta se ji pridru- žila tudi delegata gostinske zbornice za mesto in okolico, v Sotelsko dolino. Najprej se je ekipa pozanimala za go- stinske prilike v Šmarju, takoj nato pa je šla v Podčetrtek in si najprej ogle- dala vrelce tople vode pod pečino v Harinzlaki pri Podčetrtku, ki se od nekdaj imenuje Toplice. Udeleženci so merili toploto vode. Termometer je ka- zal na p>ovršini vode v hladnem okto- brskem dnevu čez 32 stopinj. Takoj nato so povabili na razgovor lokalne faktorje v Podčetrtku, ki so se rade volje odzvali vabilu in tako dokazali zanimanje za turistično bodočnost ne- koč tudi turistično znamenitega trga. Ker sta bila zaradi priprav na volitve odstotna predsednik in tajnik ljudskega Grad Podčetrtek I Odbora, so se posvetovanja udeležili ob- I činski svetovalci, nadučitelj Oton Mi- kulič in drugi predstavniki trga in nje- govega gospodarskega ter kulturnega življenja. Ugotovili so, da je potreba napeljati najprej elektriko v trg, -nato pa preiskati zemeljske zaklade, ki se skrivajo v tej pokrajini. Ponovni po- izkusi za pridobivanje železne rude niso doslej prinesli zaželenega uspeha, se- danja preiskovanja geodetske komisije pa se vrše s pomočjo dragocenih apara- tov in že obetajo uspeh. Navzoči župnik Strnad, ki se bavi z raziskavanjem pri- rodnih lastnosti te xx)krajine že več de- setletij, je pripovedoval o dosedanjih merjenjih in uspehih, zlasti še o topli vodi pri Harizlaki in njenih 9 izvirih ter njeni zdravilni moči, saj ima v sebi največjo radioaktivnost naših krajev. Zato ni čudno, da se prihajajo kopat v nehigiensko mlako bolniki vse okolice in celo iz Madžarske Ln se voda izvaža v sodih po državi, največ pač v Zagreb, tako da je moral okrajni odbor v Klanjcu, kamor ta kraj spada, prepove- dati celo obisk in razvažanje te vode. t)a bi zvedela o namenih okraja Klanjec, se je ekipa podala takoj v Klanjec, kjer So jo sprejeli tajnik okraja, referent za zdravstvo in načelnik gospodarskih za- ^mg. Zanimanje Zagorcev za to zdra- vilno vodo je v zadnjem času posebno živo in je okrajni ljudski odbor v Klanj- cu sklenil napraviti v bližini vrelcev primitivno higiensko kopališče. Obrnili so se tudi na zdravstveni svet hrvatske î"epublike, da zadevo preišče. Sedaj pri- čakujejo, da pride v prihodnjem tednu ^ napovedana zdravstvena in tehnična *^omisija. Komisijo bodo tudi opozorili števiine vrelce na slovenski strani, bližino trga Podčetrtek in na nje- govo preteklost ter na njegovo možnost Razvoja v turističnem smislu. K sodelo- vanju bodo povabili tudi zastopnike celjskega okraja in turistične organi- zacije. Ekipa je bila z rezultati razgovorov zelo zadovoljna v upanju, da bo komi- sija kmalu prišla in se ozirala tudi na potrebe slovenske soseščine. Spotoma so se oglasili še v Kumrovcu, kjer so iz- vedeli, da je bil pred nekaj dnevi, takoj po manevrih, v Kumrovcu tudi maršal Tito, kjer je pregledal snujočo se uči- teljsko šolo ter se razgovarjal v tam- kajšnjem hotelu in ostal več časa s svojimi rojaki. Prav zanimive in rodo- ljubne podrobnosti o njegovem prihodu in stikih z domačimi kmeti smo slišali, nakar smo se podali še v Olimje, da vidimo napredovanja pri izsuševanju vlažne olimske apoteke in ocenimo ško- do, ki še vedno narašča ob propadanju zgodovinskih dragocenih fresk, ko ni za njihovo restavriranje nikoli niti časa niti denarja. Na to je opozorila tudi konferenca v Podčetrtku, ki je sklenila osnovati za potrebe svojega kraja tu- ristično organizacijo, da bo po svoje storila poleg krajevne občine vse za napredek kraja in okolice Podčetrtka. St. F i L M „Žena mojih sanj" Razglabljati o umetniški vrednosti nemškega filma »Zena mojih sanj«, ki ga je pred dnevi predvajala celjski publiki kinoteka, bi bilo na tem mestu odveč. Bolj nas zanima sam pomen predvajanja in vtisi, ki smo jih ob gle- danju tega filma dobili in pa obnaša- nje nekaterih obiskovalcev. Brez dvoma je arhiv kinoteke drago- cenost, ki služi našemu filmskemu na- raščaju za pouk in oceno, tako umet- niške vrednosti, kot tudi tehnične ob delave filma. Prav tako, vendar v manj- ši meri pa je zaradi primerjave pred- vajanje sličnih filmov upravičeno za široko publiko, ki spoznava posebno danes, po gledanju številnih zares do- brih, umetniško dovršenih filmov, vso navlako nacistične ere, ki je našla prav posebno v filmih zelo plodno področje. Napolnjene dvorane nam dokazujejo, da je velik del publike gnala radoved- nost, kakšno doživetje nam bo nudila popularna Marika Rock s svojimi pre- teklimi uspehi, drugi del publike pa je napolnil dvorano pod vtisom, dokaj prepričljivim, da je vrednost filma na tisti stopnji, kot ga je v času okupa- cije in pred njo znala s propagando ustvariti petokolonaška sredina, ki je s plehko, pa tudi banalno vsebino mrtvila v ljudeh občutek za lepoto in umetnost. Ta vtis je donekle ostal v miselnosti nekaterih ljudi, ki pa so sedaj odhajali iz dvorane razočarani, spoznavajoč mi- zernost nacistične umetnosti. Toda vse bolj bo bralce zanimalo, da je bilo med obiskovalci nekaj redkih, toda vendar takih, ki so se ali iz prin- cipielnosti ali pa iz duševne revščine kar topili ob gledanju. Neka žena, ki živi še v polpreteklosti »rajši ne jé tri dni, kot pa da bi ne videla tega fil- ma«. Nekaj pa je bilo tudi takih, ki so vzdihovali od »miline«. Tem in takšnim bi veljal kvečjemu izrek: »Blagor ubo^ gim ...« rg. CELJSKE BODICE Celjski obrazi 4. Nečak je pesniškega strica, ki v Celju gre mu spomenik, kultura ni mu le kaprica, prosveti daje polni žig. 5. Je »dohtar*, toda ne jezični, čeprav v jeziku je doma, časte meščani ga pravični doni hvaležnost mu gora. 6. Drevesce je, a ni drevo, čeprav je korenine prave, tam za umazano vodo za celjski trebuh seka glave. 7. Direktor je in res planinski ptič, na smelih krilih plavajoč silak, tenko mu poje gledališki bič, v svetovni je politiki veščak. 8. Solze in smeh tri desetletja trosi nam z odra Talije preljuba hči, kateder poleg desk še v srcu nosi, ki zvesta v njem gori primorska kri. 9. Od sotrpinov je odšel, roke jim v slovo ponudil, drugje se bo pozimi grel in se za ljudski blagor trudil. 10. Ime mu je kot našemu očetu, a vendar sam je vse premalo svet, čeprav pravico je krojil po svetu razsvetljen z vlago, ki jo skriva klet. Razvojna pot Kmetijske zadruge Špansko Ob splošni reorganizaciji zadružni- štva so se združile bivše zadruge v kra- ju: obnovitvena, lesnoproduktivna in NAPROZA v eno organizacijo KZ Vransko. Iz prejšnjih zadrug, ki so bile več ali manj samo trgovskega značaja, je novo ustanovljena KZ stopila na širšo 'pot dejavnosti z glavnim ciljem dviga kmetijske proizvodnje in socia- lizacije vasi. Ustanovila je delavnice: mizarsko, čevljarsko, sodarsko, šivalni- co, brivnico in delavnico za domačo obrt. V letu 1951 je ustanovila tudi usnjarno. Toda zaradi nerentabilnosti je bila prisiljena ukiniti brivnico in ši- valnico ter sodarsko delavnico. Sedaj ima KZ tri trgovske posloval- nice: eno v Prekopi in dve na Vran- skem. Razen tega ima sledeče delujoče odseke: kmetijskega, hmeljarskega, ži- vinorejskega, sadjarskega, strojnega, obrtnega, kreditnega, kulturno-prosvet- nega, gozdarskega in trgovskega. Ti od- seki niso samo na papirju, ampak tudi delajo. Lahko trdimo, da je KZ na Vran- skem v veliko pomoč vsemu razvoju so- cialističnega kmetijstva. To nam doka- zuje uspešno delo vseh odsekov, pred- vsem pa strojnega, ker njegovi trak- torji ne služijo le za prevoz, temveč so polno zaposleni pri kmetijskem delu. Strojni odsek skrbi tudi za zatiranje raznih škodljivcev ter mu je uspelo pKJŠkropiti 85% vsega sadnega drevja na svojem območju. Stalno je tudi škropil in zapraševal krompirišča proti kolo- radskemu hrošču, ki se ob tem ni mo- gel razviti, čeprav je ravno letos silno napadal tukajšnje lîraje. Ob vsem tem pa je KZ morala premagovati odpor ne- katerih reakcionarnih kmetov, ki niso dovolili škropiti niti svojega sadnega drevja niti krompirišč, kljub temu, da je strojni odsek zaračunaval samo efek- tivne stroške, a ostalo je prispevala za- druga. Visoka cena tako ni mogla biti vzrok odporu proti škropljenju, ampak samo nazadnjaška miselnost posamez- nikov. Hmeljarski odsek skrbi za več- kratno škropljenje hmelja, nabavlja re- produkcijski material in hmeljevke, kreditira hmeljarje in jim tako omogo- ča stalen dvig proizvodnje in svojega življenjskega standarda. Zadruga je nabavila dva traktorja s priključki in prikolico, več sadnih škro- pilnic in precej drobnih strojev, katere uporabljajo člani zadruge. Nadalje je kupila bivši prosvetni dom, ki je pro- padal ter ga preuredila v kino dvorano. Obenem je nabavila nov kinoprojektor Iskre. Največ finančnih sredstev ustva- ri lesni odsek, ki je tudi od vseh naj- aktivnejši. Med člani zadruge se seveda najdejo nekateri, ki pravijo, da nimajo koristi od zadruge. Pri tem svojem godrnja- nju pozabljajo, da je zadruga nabavila razne stroje, ki se jih lahko poslužuje- jo vsi člani po zelo nizki ceni, tako da se konjske vprege skoro nihče več noče posluževati. Da ima zadruga tudi ra- zumevanje do potreb svojih članov, do- kazuje že to, ker je iz lanskega čistega dobička razdelila med svoje člane 1 mi- lijon 400.000 dinarjev, obenem je dala samo za elektrifikacijo na svojem ob- močju 600.000 din, a finančno je pod- prla tudi društva na Vranskem in večje število revnih dijakov. Kadar so člani v finančni stiski, jim ni treba iskati po- moči pri vaških oderuhih, ampak jim zadruga nudi vso pomoč. Za svoj uspešen razvoj se ima zadru- ga predvsem zahvaliti pravilno izvolje- nemu vodstvu. V tem vodstvu se je zla- sti odlikoval tov. Jurak Maks, predsed- nik in upravnik, ki pa se je 29. septem- bra t. 1. smrtno ponesrečil pri prometni nesreči. Upajmo, da tragična smrt po- žrtvovalnega vodje ne bo omrtvila za- druge, ampak da bo članstvo znalo naj- ti v svojih vrstah človeka, ki bo nada- ljeval uspešno delo preminulega uprav- nika in vodil zadrugo k novim uspe- hom, -z- Siektarska sola v Rogaški Slatini na dobri poti Po dogodkih, ki so se v zadnjih me- secih odvijali v steklarni »Boris Kidrič« v Rogaški Slatini, ko je delovni kolek- tiv stopil na pravilnejšo pot, potem ko je odstranil z vodilnih mest nekatere negativne ljudi, se je tudi odnos do in- dustrijske steklarske šole spremenil. V tem letu obiskuje to šolo 37 učen- cev in bo z njimi prenehala kot indu- strijska šola ter prešla v vajensko šolo steklarske stroke s strnjenim poukom. Seveda pa predvidevajo, da ta zadnja oblika ne bo ostala, temveč da bodo iz vajenske šole, ki ima sedaj vpisanih 39 vajencev, ponovno prešli na industrij- sko šolo z lastnimi delavnicami za prak- tični троик. Res je, da je bila želja in namen nekaterih ljudi, ki so se nepre- mišljeno zaletavali v to šolo in niso imeli pravilnega razumevanja, da bi se šola likvidirala, vendar pa je pri nas že tako, da ostanejo take želje spričo našega nujnega razvoja, samo želje in da prodre samo tisto, kar je pravilno in v korist našega razvoja. Teoretični pouk poteka sedaj na tej šoli normalno. Izven šole so se učenci predvsem vključili v TD Partizan, le škoda, da tu ni resnega dela, čeprav je šola predvidela za tistega, ki bi pre- vzel sistematično telesno vzgojo pri Partizanu, mesečno 1000 din nagrade. Takoj v začetku šolskega leta so učenci EKJstavUi drogove za električno cestno razsvetljavo. Občina jim je za to delo dala nagrado, tako da so si lahko kupili žoge za nogomet in odboj- ko. Za lahkoatletiko imajo učenci vse potrebščine in je telesna vzgoja res- nično življenjska potreba gojencev in se za njo izredno zanimajo. Poseben problem je na tej šoli še vedno praktičen pouk. Ta se še vedno vrši v zgodnjih jutranjih urah, vendar pa je v letošnjem letu odpadlo vpraša- nje mojstrov, katerih se je prijavilo 9, med katere so bili učenci razdeljeni. Vsak učenec bo imel letos eno uro in- dividualnega pouka, ostali del praktič- nega dela pa bo opravljal zopet pri istem mojstru, ki ga je učil individual- no. Letos torej ne more več poslovodja vzeti učenca in ga zaposliti tam, kjer kdo manjka kot delovna moč. Namesto tega izkoriščanja bo mojster sam za- posloval učence na delovišču, kjer bo učenec ne le samo delal za pcÑdjetje, temveč tudi pridobival zase — na znanju. Mojst»"r namreč prevzame vso moralno odgovornost, da bo učenec po svojih sposobnostih vsestransko napre- doval. V steklarski šoli so torej sedaj ob za- četku novega šolskega leta na pravi poti. Nadaljnji njen pravilen razvoj je odvisen od marsičesa in od marsikoga, predvsem pa je potrebno pravilno ra- zumevanje, volje ter vsestranske po- moči in podpore. Rezultati tudi pod do- sedanjimi težjimi pogoji, ob številnih nasprotovanjih, niso izostali in so torej končni uspehi v bodoče lahko nepri- merno večji in koristnejši. K. Na planinskili poteh Ce imaš dobrega prijatelja na svojih planinskih poteh, ki razume šalo, si lahko marsikaj privoščiš. Zgodaj spomladi, ko je bilo vreme za daljše ture premuhasto, mi reče moj prijatelj: »Kaj, ko bi šli v nedßljo na Oljko?« »Zakaj pa ne, če bo le lepo vreme«, mu odvrnem. Tako smo šli res na Oljko ono ne- deljo. Sonce je toplo grelo, dan je bil krasen, razgled s cerkvenega stolpa na Oljki je bil jasen na vse strani, v vi- sokih planinah je ležal še na debelo sneg, navdušeni smo bili nad vzbuja- jočo se prirodo. V onem letnem času še planinske po- stojanke niso dobro oskrbovane, zato je treba, zlasti jedačo, nesti s seboj in si nabasati nahrbtnik. Seveda, dokler je nahrbtnik poln, ga imaš v časti, ko pa se sprazni, ga po- ložiš kamor je. To priliko sem izko- ristil, pa dam skrivaj svojemu prija- telju v nahrbtnik kake 2 kg težek kamen kot »pozdrav z Oljke!« Prijatelj, vajen težkih bremen, ne opazi, da je nahrbtnik pretežak, dene ga na rame, zadovoljen in navžit gor- skih lepot krene z nami vred proti domu. Kako je doma presenečen, ko po- spravi stvari iz nahrbtnika in med njimi najde tudi kamen. Postane ma- ščevalen in si reče: Ne, to ti moram vrniti, saj prihodnjo nedeljo gotovo zopet kam krenemo v planine!« Sli smo na Lisco. Stara planinska koča je bila še požgana, za novo kočo so bili že postavljeni temelji in del spodnjega zidu. Oprtali smo si zopet svoje nahrbtni- ke, pa hajdi na Lisco, hrane je bilo treba zopet vzeti s seboj. Prijatelj, ki ga je grizla maščeval- nost, je prinesel oni kamen s seboj ter ga je med vožnjo v vlaku, ko sem jaz stopil za malo časa na hodnik, vtaknil v moj nahrbtnik, misleč, da ga jaz ne opazujem. Ze se je veselil, kako me je potegnil. Med potoma se je ves čas zadovoljno smehljal, misleč, da nosim jaz kamen, vendar se je zmotil. Ko smo namreč izstopili iz vlaka na Bregu, smo položili nahrbtnike na tla, da slečemo vrhnjo obleko in jo spra- vimo v nahrbtnik, neopazno sem mu smuknil iz vsojega nahrbtnika kamen v njegov nahrbtnik. Tako je moj pri- jatelj prinesel zopet kamen na Lisco in se upravičeno jezil, da mi ni mogel do živega. Naprosil sem polirja, ki je gradil pla- ninski dom, da naj ne pozabi ta kamen vzidati v novi dom na Lisci, kar se je tudi zgodilo. Tako lahko vidiš ta kamen vzidan na levi strani glavnega vhoda v dom kot pozdrav Savinjske doline zasavskim hribom, moj prijatelj pa se je s tem tudi končno spoprijaznil. Pa drugič še katera! M. Claî^i socialistične zveze in vsi volivci, segajte po blokih volilnega sklada! Jaf na zobna ambulanta na Polzeli s 1. oktobrom 1953 bo začela poslo- vati Javna zobna ambulanta na Pol- zeli. Tako je Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO Celje-okolica oziroma Okrajni zdravstveni dom začel socializirati zadnjo postojanko zdrav- niškega okoliša, ki je bila še privatna ordinacija. Zadnji dve leti pa zobarja na Polzeli sploh ni bilo ter so bolniki morali iskati pomoč v Šempetru, Pre- boldu in Žalcu ali celo v Celju. Socializacija zdravstvene službe na Polzeli se vleče že iz leta 1946 za časa bivše filiale DSZ. Bilo je že nekoliko prilik, da se z adapcijo primernih pro- storov spravijo pod streho vse usta- nove, vendar zaradi premalega zavze- manja lokalnih činiteljev do tega ni prišlo. Od leta 1949 dalje pa so bile potrebe v ostalih predelih okraja nuj- nejše. Vendar s tem se ne smemo zadovo- ljiti. Stremeti moramo za tem, da se na Polzeli prične z gradnjo stavbe na primernem prostoru, v katero se bodo nastanile vse zdravstvene ustanove: splošna ordinacija, zobna ambulanta in materinska posvetovalnica. Tudi pro- blem stanovanja za zdravstvene delav- ce na Polzeli se mora rešiti. Da imajo sedaj vsaj Javno zobno am- bulanto, gre predvsem zasluga Tovarni nogavic in pa občinskemu ljudskemu odboru na Polzeli. F. Iz sodne dvorane NEPOBOLJgLJIVI DOLGOPRSTNEZ 47-letni Verlek Avgust, delavec brez stalne zaposlitve in stalnega bivališča, je bil zaradi tatvine že večkrat obsojen. Ko se je po prestani kazni vrnil iz za- pora, je svojo tatinsko obrt nadaljeval. Slokan Valterju v Trbovljah je v sta- novanju ukradel 1 ročno uro in vži- galnik, v skupni vrednosti 4300 dinar- jev. Neix>boljšljivi dolgoprstnež je bil pri okrožnem sodišču v Celju obsojen na 8 mesecev strogega zapora. BREZ DOVOLJENJA JE ODŠEL PREKO DRŽAVNE MEJE Ivan Kukovič iz Košnice pri Celju. Me- seca avgusta se je zopet vrnil v Jugo- slavijo. Zaradi kaznivega dejanja рте- povedanega prehoda čez državno mejo je bil pri okrajnem sodišču v Celju ob- sojen na 2 meseca zaxx)ra. SPEČEMU VZEL KOLO Horvat Viljem je zraven svojega ko- lesa ob cesti v Pečovniku zasipal. Pri- liko je izrabU L. V. iz Pečovnika, vzel Horvatu kolo z aktovko, zračno sesalko in žepni nož, v skupni vrednosti okrog 12.000 din. L. V. je bil obsojen na pet mesecev zapora. Kazen pa mu je sodi- šče odložilo za dobo treh let. stran 6 »Savinjski vestnik«, dne 17. oktobra 1953 Stev. 4^1 Telesna vzgojam šport ODRED : KLADÌVAR V torek, 20. oktobra ob 15.15 uri bo na Glaziji odigrana najzanimivejša no- gometna tekma sezone med domačim Kladivarjem in komjiletno enajstrico slovenskega zastopnika v I. zvezni ligi Odreda iz Ljubljane. Odred nastopi z enajstorico, ki je v nedeljo porazila enajstorico državnega prvaka Crveno zvezdo iz Beograda. Gotovo je to naj- značilnejša zmaga Odreda od njegovega obstoja, ter priča, da je moštvo do- seglo izredno formo. Domači Kladivar bo odigral to tekmo s svojim stalnim moštvom, ki bo to nedeljo igralo v Borovu prvenstveno tekmo s tam- kajšnjim Slavenom. Pridite in podprite domače fante, da bodo dosegli kar naj- boljši rezultat! PRED ZAKLJUČKOM MOŠTVENEGA TEK- MOVANJA V NAMIZNEM TENISU Že v zadnji številki našega lista smo poročali o moštvenem tekmovanju sindikalnih podruž- nic mesta Celja v namiznem tenisu. Takratna ugotovitev, da je že prva polovica tekmovanja prinesla nešteto presenečenj, se je v zadnjem delu turnirja uveljavila še bolj. Moštvo Celj- ske tiskarne, ki je po prvem delu turnirja ve- ljalo za favorita, je v drugi polovici dvoboja popolnoma odpovedalo in izgubilo kar pet sre- čanj. Podobno se je zgodilo z ekipo Ljudskega magazina, ki ima že tudi pet izgubljenih dvo- bojev. Zato pa se je med glavne tekmece za osvojitev prvega mesta vrinilo moštvo Betona Celje, ki je izgubilo le dvoje tekmovanj, in to proti Tovarni emajlirane posode s 3:5 ter novinarjem s 4:5. Igralci Betona so presenetili T dvoboju Narodno, ki so jo premagali s 5:2. Ne glede na ta poraz se je moštvo Narodne banke zasluženo uveljavilo med trenutno prvo četvorico. Ni dvoma, da bo т skupini najbolj- ših tudi ostalo. Narodna banka je dosegla po- memben rezultat še v dvoboju s Tovarno emaj- lirane posode, ki jo je premagala s 5:4. Pred zaključkom turnirja, ki bo še v teko- iem tednu so na vrhu tablice štiri moštva z dvema izgubljenima dvobojema, in to: Beton Celje, Novinarji, Tovarna emajlirane posode ter Narodna banka. Zanimivo je to, da so novinarji ▼se te tekmece odpravili z naslednjimi rezul- tati: Narodno banko s 5:2, Tovarno emajlirane posode s 5:2 ter Beton s 5:4. Kakšen bo končni vrstni red udeležencev tega uspelega turnirja, bodo pokazali zadnji dvoboji, Tsekakor pa se vrstni red na vrhu ne more bi- stveno spremeniti. Kakor moški, tako so tudi ženske ekipe že pred koncem turnirja. Ne glede na rezultat dvoboja Narodna banka : Metka, ki bo odločal o drugem, oziroma tretjem mestu, je prvo me- sto osvojila ekipa Tovarne emajlirane posode, ki je premagala: Metko s 3:1, Narodno banko s 3:2 ter tiskarno s 3:0. Nogomet_ KLADIVAR : KVARNER - 1:0 (в:в) Na domačih tleh je т nedeljo pred 3000 gle- dalci Kladivar slavil svojo prvo zmago т hrvat- sko-slovenski ligi proti renomiranemu Kvar- иегји iz Reke. Zmaga je bila neoporečna in re- zultat res dobre igre, ki je zadovoljila vse gle- dalce. Nogometaši Kladivarja so v nedeljo si- cer pričeli igrati z nekoliko treme, vendar so kmalu uredili svoje vrste in prešli т ofenzivno igro. Obramba je funkcionirala brezhibno, na- pad se je razigral — pa zopet le do kazenske- ga prostora, kjer se ni našel odločni strelec. Res je sicer, da so tudi gostje imeli najmoč- nejše orožje T obrambnem delu moštva z od- ličnim srednjim krilcem Mrvošem in prav do- brim vratarjem, ki sta pravočasno odstranjevala vse nevarnosti. Do težko pričakovanega gola pa je kljub temu prišlo, in sicer že т prvih minutah drugega polčasa po zaslugi samih go- stov, saj je branilec Vlah sam spravil žogo т lastno mrežo. Po tem srečnem naključju za Kla- divarja so domačini pričeli še s poletnejšo igro, ki pa ni prinesla nobene spremembe v rezul- tatu. Kvarner je še enkrat poskušal popraviti svojo napako. Trenutno mlačnost domačinov je izkoristil v polni meri in dobrih 10 minut je gospodaril po igrišču. Vendar tudi napad Kvar- nerja ni bil uspešen. Sreča se je skoraj nasme- jala Mrvošu, ko je z nekih 30 m odlično stre- ljal prosti strel, žoga pa se je odbila od vrat- nice. Ker pičlo vodstvo z enim golom še ne od- loča o sigurni zmagi, so na bodrenje občinstva zopet prešli v napad domačini in držali v svo- jih rokah igro vse do zaključnega sodnikovega piska. Vsi streli odličnih napadalcev pa so šli mimo vratnic ali pa so postali plen dobrega vratarja gostov, dva sta sicer obtičala v mre- ži — vendar jih sodnik Gvardjančič zaradi čiste ofsajd pozicije ni priznal. Kljub pomembni zmagi lahko trdimo, da bi Celjanom pripadla po prikazani igri in velikim številom zrelih pri- lik pred vrati gostov efektnejša zmaga, izra- žena z večjim številom golov. Napadalci Kladi- varja pa so se v tej tekmi pokazali le kot dobri igralci, ne pa tudi dobri strelci! Poleg rutinira- nega Catra v obrambi, ki je v tej tekmi igral kot v prejšnjih časih, moramo še posebej po- hvaliti odličnega mladega Cokliča, ki je poleg tehničnega znanja pokazal največjo mero bor- benosti. Našel si ga povsod na igrišču, kjer je delal kot mravlja. Prav v tem ga postav- ljamo za zgled vsem ostalim mladim igralcem bodisi to v liginem ali v drugih moštvih Kla- divarja. Z nedeljsko zmago je Kladivar tre- nutno v hrvatsko-slovenski ligi od 12-tih ude- ležencev na 4. mestu v lestvici in najboljši od vseh štirih slovenskih predstavnikov. Športniki Kladivarja so to srečanje izkoristili tudi za izraz svojega ogorčenja nad zadnjim sklepom Anglo-amerikancev o prepustitvi cone A s Trstom Italiji. Njihova parola, ki so jo pri- nesli na igrišče pred pričetkom tekme, je dvig- nila en sam glas vseh 3000 gledalcev, da se s tem sklepom naši ljudje ne bodo nikdar spri- jaznili. Po končani tekmi pa je večina gledalcev na čelu z godbo SKÜD France Prešeren šla po celjskih ulicah, kjer je v spontanih demon- stracijah potrdila naš odločen sklep o nepo- pustljivosti pri mešetarjenju z našo zemljo in našimi ljudmi. v nedeljo sta na Glaziji nastopili še dve mo- štvi Kladivarja. Kladivar B je v izredno slabi igri premagal Usnjarja iz Šoštanja z 2 : O (1:0), mladina Kladivarja pa je še v slabši igri do- poldne komaj dosegla proti Rudarju iz Trboyeij neodločen rezultat z 1:1 (1:0). Čudimo se slabim igram ostalih nogometašev Kladivarja. Ali so le izbranci т liginem moštvu poklicani za do- stojno igranje ali lahko to zahtevamo od vseh športnikov Kladivarja? Uprava društva bo mo- rala malo resneje poseči v nezdrave razmere, ki izgleda vladajo т drugih moštvih Kladivarja! Zakaj je n. pr. B moštvo igralo le z 9 igralci in sta pozneje prišla v igro še ostala igralca? Kaj si domišljuje mladinsko moštvo po dosegi častnega naslova — prvaka Slovenije? Ali lahko sedaj z omalovaževanjem gleda na vse nasprot- nike? In športni gledalci — ali naj kar tako plačujejo vstopnice, da bodo >občudovali< spre- hajanje mladih nogometašev po igrišču? Borbe- nost je prva odlika vsakega nogometaša, ki jo pa pri mladih ljudeh lahko pričakujemo v naj- večji meri! Z igro kot so jo prikazali mladinci Kladivarja т nedeljo proti Rudarju nimajo pri- čakovati nobenega uspeha v slovenski ligi, za katero je bilo toliko naporov in dela s strani upravnega odbora. Od vseh mladih nogometašev lahko pohvalimo le Letnerja in Marzidevška, vsi ostali, zlasti pa Vodeb in Hribernik pa so bili le senca svoje prejšnje zmogljivosti. Kovinar iz Stor je v Trbovljah doživel kata- strofo. Rudar je natresel Storjanom kar Id Solov. Nogometaši ZSD Celja so doživeli v Velenju proti tamkajšnjemu Rudarju grenko presene- čenje. Domačini so dosegli efektno zmago kar s 5:0. Mariborski Železničar, ki se bo po vsej ver- jetnosti priključil kot 5 predstavnik Sloveni- je v hrvatsko-slovenski ligi, kjer bo število udeležencev zvišano na 14, je doživel že svoj tretji poraz tokrat proti Aluminiju z 2:3. Rokomet _ SLAVIJA : CELJE - 15:15 (9:8) Celjani so v nedeljo т Ljubljani le srečno ušli porazu. V zadnji minuti igre so izenačili že izgubljeno bitko. Na pot je šla izredno slaba ekipa — senca nekdanjega slovenskega prvaka. Cast Cejjanov je rešil Uršič Dominko, ki je sam dal 8 golov. Odbojka___ Mlada ekipa Partizana iz Šempetra je v ne- deljo slavila doma pomembno zmago nad mari- borskim Železničarjem s 3:2. Tako so se do- mačini uvrstili ▼ ožje tekmovanje kot drugi predstavniki mariborske skupine. Košarka__ PARTIZAN ŠOŠTANJ - novi član lige Na kvalifikacijskih tekmah v Zagrebu so ko- šarkaši Šoštanja dosegli prvo mesto in se s tem zopet plasirali v slovensko košarkaško ligo. Mladim igralcem želimo т tej ligi izbranih mo- štev več uspeha kot so ga imeli v preteklih letih. DISCIPLINSKO SODIŠČE NOGOMETNE PODZVEZE je izreklo sledeče kazni: Fink Ivan, igralec TD Partizan, Konjice, na podlagi čl. 17. disc. prav. FSJ z ukorom. Smid Alfonz, igralec TD Partizan, Konjice, po čl. 27 z opominom. Bukvič Mijo, član ZSD Celje, po čl. 28 disc, prav. s trimesečno prepovedjo igranja. Pravico nastopa ima 9. 11. 1953. Kožuh Marjan, član NK Kovinar, Store, po čl. 20 z enomesečno prepovedjo igranja. Kazen mu poteče 4. 11. 1953. Steblovnik Viktor, član TD Partizan, Šmartno eb Paki, po čl. 31 disc.prav. z dveletno prepo- vedjo igranja. Kazen mu poteče dne 27. 9. 1955. Koroški večer bo T petek, dne 16. t. m. ob 19,30 v predavalnici učiteljišča. Vljudno vabljeni k udeležbi! Tribuna OLEPŠEVALNEGA DRUStVA v CELJU Do poštnega nabiralnika na fcrižiafču pri Mestni lekarni je prav težko priti Tu si je postavU prodajalec časopisov svojo mizo, okoli katere se zbirajo ku- povalci časopisov, poleg tega pa je še nabiralnik obložen s kamen j i in z obla- čili. Skrajni čas je, da uprava Okrajne pošte v Celju napravi red na tem me- stu, kjer je itak že zaradi velikega prometa gneča na križišču. »Posebna mesnica« na Tomšičetem trgu, o kateri smo pisali že lani v na- šem listu, je pričela zopet navijati svojo budilko vsako soboto zjutraj ob 3. uri, ko mesar Gračner z vso silo razsekava pri na stežaj odprtih vratih mesnice meso in kosti, kar traja do pol petih, nato pa zapusti mesnico in se vrača nazaj ob 6. uri, nakar prične z razpro- dajo mesa. S svojim delom prebudi vsako soboto vse stanovalce na Tomši- čevem trgu, zlasti še manjše otroke, ki z jokanjem prispevajo k tej jutranji godbi. Direktorja »Klavnice« Celje pro- simo, da ukine to budilko, sicer bo mesar Gračner klican na odgovornost po Odloku o javnem redu in miru na območju MLO Celje, ki velja tudi za mesarja Gračner j a. .>RESTAVRACIJA« Naslov je malo čuden. Restavracij imamo v Celju precej. Dobrih, slabših in tudi slabih. Toda ni namen teh vrstic ocenjevati celjske restavracije, ki so mimogrede omenjeno v zadnjih mesecih le storile precej korakov naprej. Te vr- stice so namenjene dvem starim — oprostite, po mojem mnenju tudi ne- okusnim napisom, ki na domu OF ozna- njajo, da je bila v teh prostorih pred meseci še restavracija. Ne zamerite, navada je pač taka, da če se nekdo odseli, vzaijie s seboj tudi napisne table. Čeprav je preteklo že precej mesecev, naj to odgovorni ljudje le store, da prihranijo sodniku za pre- krške uvedbo postopka, svojemu žepu pa plačilo denarne kazni. CELJSKE IZL02BE O celjskih izložbah bi se dalo ipove- dati marsikaj. Nekatere so prav čedne, druge pa take, da naravnost kazijo iz- gled našega mesta. Tokrat naj bo to samo resen opomin vsem tistim, ki svo- je izložbe zanemarjajo. V prihodnji šte- vilki pa bomo vse take imenoma na- šteli. Znano nam je, da obstoja tudi odlok o estetski ureditvi našega mesta. Ali imamo odloke samo na papirju? Odloke je treba tudi izvajati! Isti odlok predpisuje tudi, da morajo biti izložbe zvečer osvetljene. Prav bi bilo, da vsi imetniki izložb te zadeve takoj urede, pristojni organi ' pa naj kršilce kaznujejo, če se ne bodo ravnali po že omenjenem odloku. RENOVIRANJE CELJSKEGA PERONA Končno se je le začelo. Peron celj- ske postaje so pričeli renovirati. Hvala vsem, ki so k temu pripomogli! Ob tej priliki pa bi naprosili vse merodajne činitelje, da se pred namestitvijo raznih napisov, reklamnih objav in raznih omaric malo posvetujejo. Olepševalno društvo je poklicano, da v tej akciji sodeluje in tudi pomaga. Upravičeno pričakujemo, da se bo vodstvo postaje povezalo z Olepševalnim društvom ter da bo celjski peron v bodoče urejen tako, da bo v ponos našemu industrij- skemu, turističnemu in socisJističnemu mestu. Gibanje prebivalcev v ceijsici okolici v časn od 27. 9. do 10. 10. 1953. Rojenih je bilo 5 dečkov in 8 deklic. Poročili so se: Kramer Franc, kmet iz Babne gore in Gajše^ Vida, poljska delavka iz Babne gore: junfíj Mihael, cestni delavec iz Tremerja in СЧегИц Marija, poljska delavka iz Košnice; Kodba Šte- fan, poljski delavec iz Gaberja pri Murski So. boti in Slemenšek Ivanka, kuharica iz Reke, LRH; Šeligo Anton, poljedelec iz Velikih Rode« pri Rog. Slatini in Drovenik Martina, sobaric« iz Rog. Slatine. Umrli so: Florjan Franc, tesarski mojster iz Vranskega, star 52 let, Hrobat Zvonko, sin delavca iz št. Ilja pri Mariboru, star 1 leio; Htepihar Alojz, posestnik iz Strmca, star Hi let; Drofenik Ma. rija, rojena Lorber, iz Zgornje Kostrivnice; An- derlič Marija, rojena Sajko, iz Plata pri Rog. Slatini; Slapnik Marija, poljska delavka it Gradišča, stara 47 let; Svet Jožef, upokojenec iz Ločice ob Savinji; Robič Antonija, rojena Pe. vec, prevžitkarica iz Sv. Štefana, stara 72 let; Piki Terezija, gospodinja iz Brode, Vransko, stara 7? let; Prislan Angela, delavka iz Bra- slovč, stara 71 let; Centrih Albin, šolar iz Gub. nega pri Lesičnem, star 9 let; Jug Julijana, prevžitkarica iz Peclja, stara 75 let; Drovenik Jožef, kmet iz Grobelnega, star 48 let. ALI NI MOGOCE UMAKNITI TO- VORNEGA VLAKA IZPRED PERONA OB PRIHODU POTNIŠKIH VLAKOV? 2e večkrat sem opazil, da stoji to- vorni vlak na drugem tiru ob celem celjskem peronu. Tako je bilo tudi v soboto popoldne, ko je pripeljal nabito poln vlak iz Ljubljane. Nastalo je groz- no prerivanje med obema vlakoma in telovadba preko tovornih vagonov. — Upravičeno se vprašujemo ali ni mogo- če umakniti tovornih vlakov izpred pe- rona in izhoda ob prihodu potniških vlakov, predvsem ob sobotah, ko so vla- ki nabito polni! ZUNANJI IZGLED TRGOVINE PRI METKI Poleg tekstilne tovarne Metka se na- haja špecerijska trgovina, edina na j vsem tem območju. Tako daleč je vse v redu. Zunanji izgled trgovine pa je tak, da je vreden javnega zgražanja. Trgovina nosi še vedno napis Industrij- ski magazin iz preteklih časov. | Upravičeno zahtevamo, da se zuna- njost te trgovine primerno uredi, lahko skromno, vendar pa čisto in čedno. I OBJAVE IN OGLASI LJUDSKA UNIVERZA V CELJU Vse Celjane vabimo na predavanje: >Boj pri- morskega ljudstva za svobodo«. Predaval bo predsednik Društva slovenskih književnikov to- variš France Bevk v četrtek, 22. oktobra ob 19.30 uri v predavalnici učiteljišča. Tudi s šte- vilno udeležbo na tem predavanju bomo mani- festirali za naš Trst in Primorsko! OBVESTILO Na tajništvu za notranje zadeve Celje-okol. se nahajata sledeča najdena dvokolesa: 1 moško dvokolo, svetlomodre barve, brez številke, brez prednjega plašča in zračnic in 1 moško dvokolo, štev. 5102750, črne barve, brez prvega plašča in zračnic. Lastnike gornjih dvokoles pozivamo, da se т teku enega leta zglasijo pri navedenem tajni- štvu z dokazili lastništva ter prevzamejo nave- dena dvokolesa. y kolikor se v tem rokn ne bodo zglasili, bo- do dvokolesa izročena državi. Clane Olepševalnega društva Celje, ki so se prijavili za avtobusni izlet v Koper, obveščamo, da je zaradi nestalnega položaja izlet za enkrat odložen. PREKLICUJEM krst moje hčerke Jonak Ros- vite ter zahtevam, da se takoj črta iz krstne knjige, ker je bila krščena ob moji odsotno- sti s privolitvijo moje žene, pod vplivom in pritiskom fanatičnih sorodnikov. — Jonak Ra- doslav, Celje. NAJDITELJ DENARNICE, izgubljene 10. X. od Zidanškove ulice — Tomšičev trg, naj vrne samo legitimacije z raznimi papirji. — Upra- va Savinjskega vestnika mu takoj izplača 1000 din nagrade. ABSOLVENTKA EKONOMSKE SREDNJE SOLE išče službo. Naslov v upravi. PRODAM železni bel emajliran štedilnik s tremi gorilniki in nov električni kuhalnik z 2 gorilnikoma — 220 V in bele brušene mar- mornate plošče primerne za nagrobux spome- nik. — Vprašati Celje, Breg št. 11. PRODAM posestvo v bližini Košnice, 10 ha go- zda, 5 ha obdelovane zemlje ali pa zamenjam v bližini Celja za malo posestvo. Cena ugod- na. Informacije Ekopis, Celje, Stanetova 15. NEDELJSKA ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Dne 18. 10. 1933: tov. dr. Sevšek Maksim, Celje, Ljubljanska c. 36. — Nedeljska zdrav- niška dežurna služba traja od sobote od 18. ure dalje do ponedeljka do 8. ure zjutraj. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Nedelja, 18. okt. 1953 ob 16. nri: Valentin Ka- ta je v: »Kvadratura kroga« gostovanje na Babnem. KINO UNION, CELJE Od 1". do 21. 10. 1933: »Kapetan Horatioc, ame- riški barvni film Predstave dnevno ob 18. ia 20. uri, ob nede- ljah ob 16., 18. in 20. uri. KINO DOM, CELJE Od 1". do 20. 10. 1933: >Tereza«, ameriški film Predstave ob t6.15 in 20.15 uri ob nedeljah ob 16.15, 18.15 in 20.15 uri. * Društvo slovenskih filmskih delavcev iz Ljub- ljane prikazuje dne 16. do 18. 10. l')5; »Se- dem let nesreče«, nemški film. Predstave dnevno ob 16. uri, ob nedeljah ob 10. uri. Obiščite tradicionalni kramarski in živinski llrskîn sejem v Celju v sredo^ 21. oktobrai 1QS3 Izkoristite ugodno priliko za nakup IZIDOR HORVAT KAMNOLOM Jerneja je najprej popadla besnost, da bi ubijal. Takoj nato ga je pa prešinilo kakor razsvetljenje. Olajšanega se je počutil, kakor bi se zvalil kamen razen j. Prisebno je dvignil glavo in suho odločil: »Prav! Tukaj tedaj nimam več kaj iskati. Imejta se, psa!« Naglo je zapustil kočo. Sel je. Naj! In še tako hitro je vse mimo. Olajšano se je Tončka kakor mačka vrgla ljubčku na prsa. Krčevito ga je objela. Tega ne pusti. Zamenjava je prebogata, prelepo, predobro ji je tako. Gorela je od zadovoljstva. Z usti je iskala njegovih in mu s prsti grebla po gostih laseh. »Ljuba, tvoja sem ... tvoja ... S teboj grem ... s teboj za vedno .. . Kamor hočeš ... Ljubi me ...« je blaženo šepetala. Grobljarju se je zdelo, da se bajta seseda nanj, da se majejo skale Bele rebri. Stavba, ki jo je s tako skrbjo gradil se podira... »Izpustili so ju!« je kovalo v njem. »In ženska se mi obeša za vrat!« Pahnil je Tončko od sebe. Potem je neodločno postal. Strah se ga je loteval. Stanka Levca se je bal. V strahu in skrbeh mu je bila ženska odveč. Bila mu je v breme. Oditi, bežati, bežati, zateči se v zavetje, na varno . .. Vraga, ta ce- pec mu kar tako prepusti ženo! Da! bi se vsaj trgal zanjo. Kaj neki ho počel z njo? Ne, tako daleč njegovi nameni niso segali. Poigrati se v zabavo in se posladkati v uteho, da — in... in... Nič več! — Kaj če se Skutnik vrne z onim divjakom? — Leveč? ... Proč! — Ženska s poti! Čim manj napotja... Preden se je Tončka ovedla, ga že ni bilo. Stekla je za njim. Klicala ga je, rotila, mu grozila in klela. Zaman! Noč je bila gluha. Izdana! Vrgla se je na zemljo in krčevit jok ji je stresal telo. Nohte je zarila v zemljo in iz oči so ше ji ulile solze, solze obupa, prevare in greha. Občutila je brezdanjo bridkost. Zapuščenost je bila nema kakor samota črne noči. Grobljar je jadrno pobiral peté. Hudo zasopel se je bodril pred gozdičem: »бе skozi gozdič. .. Potlej na desno in čez potok...« »Stoj, falot, izprijeni!« je udarilo ko strela iz jasnega v Groblarjeve samotolažilne spodbude. V hipu je odrevenel, zatem pa hotel bežati. Toda kakor klešče so ga trdno zadržale močne roke. Spet sta si stala iz oči v oči enako močna nasprot- nika. »Grobljar, tvoje grdobije so se nagrmadile v grmado ka- kor skale Bele rebri. Sama sva. Pomeniva se in poravnaj va račune! Poravnajva kakor dva moža, ki si imata kaj po- vedati. Ne zahrbtno, Grobljar, moško se pomeriva obraz v obraz. Podlo si ravnal z delavci, s Culkom, z menoj, s Skut- nikom, z njegovo ženo in zato zaslužiš...« Leveč je strahovito mahnil — v prazno. Grobljar je odskočil in v begu iskal rešitve. Toda zmanjkalo mu je tal. Zvalil se je po strmini. Potem je zarjovel kakor ranjena zver, da je odjeknilo tja do vasi. »Pojdite in izvlecite mrcino samopridno,« je obvestil Stanko Vincenca, »pod studencem leži v potoku.« »Oh-jou, si me prestrašil. — I, nu, da si se vrnil... In gospod, praviš da leži... Ponesrečil se je.. .« je mencal Vin- cenc. »Pa Skutnik tudi? E j, ej, kdo bi mislil...« »Ne opletaj, da še tebi ne pretresem malovrednih kosti, kakor zaslužiš. — Idi z ljudmi!« Grobljarja so zavlekli v barako v kamnolomu. »Kdo te je?« ga je sprejel Leveč. »Govori, da pozneje ne pozabiš!« »Noge! Moje noge .. . Boli... Vse me boli.« »Vest sem hotel izprašati in za hudobije naviti ušesa, pa je strahopetec uskočil in telebnil v potok. — Je bilo tako, Grobljar?« »Bilo ... Je ... Je bilo. — Po zdravnika ...« »Možje, slišali ste. Grobljar je našel, kar je iskal. Morda bodo napočili za delavce v Beli rebri lepši dnevi.« Vzravnano je odšel y noč. (Konec)