TRGOVSKI LIST Časopis za trgovino^ industrfifo in obrt. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za ‘/2 leta 90 Din, za lU leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici št. 23. — Dopisi se ne vračajo.. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Telefon št. 30-69. Leto XVI. V Ljubljani, v torek, dne 5. decembra 1933. štev. 139. Važno yospodacsUto 1/Maukocu Tudi mariborski gospodarski krogi popolnoma složni gle de novih davčnih predlogov Maribor, dne 30. dec. Kakor v Ljubljani, tako je bilo tudi v Mariboru veliko zborovanje gospodarskih krogov z ozirom na nove gospodarske predloge vlade. Dočim je v Ljubljani priredila anketo Zbornica za TOI, je priredilo mariborsko zborovanje Gospodarsko predstavništvo. Zborovanje je bilo nad vse dobro obiskano in z malimi izjemami so bile na njem zastopane prav vse panoge našega gospodarstva, pa tudi vsi važnejši svobodni poklici. Zborovanje je vsled tega podalo v resnici pravo sliko, kako misli mariborski gospodarski svet. Zborovanje je vodil in otvoril predsednik Gospodarskega predstavništva nar. posl. Krejči, ki je imel tudi uvodni referat. Zahvalil se je za lepo udeležbo, nato pa podal kratek historiat sedanjih gospodarskih predlogov vlade. Med drugim je dejal: Vlada je spoznala, da se mora sedanje mrtvilo v gospodarskem življenju nehati in da je treba nekaj ukreniti in — če treba — se podvreči tudi operaciji. Nad šest mesecev je vlada razpravljala o teh ukrepih, vendar pa med ministri ni bilo soglasnosti, ker sta se pojavljali Ive tezi: ali naj se ščiti dinar še nada-z vso pazljivostjo, kakor doslej, ali pa naj sledimo zgledu nekaterih drugih držav in dobimo z izdajo novih bankovcev sredstva, ki jih potrebuje državna administracija za izvajanje svojih nalog. Uvaževanja vredna je tudi druga teza, vendar ne more priti v poštev. Inflacijo sicer lahko vedno pričnemo, ne vemo pa, kje in kdaj se ustavi. Za zgled imamo Ameriko z visoko razvitim gospodarstvom, kjer se eksperiment z dolarjem ni obnesel in ki zopet stremi za deflacijo. Vlada je v zvezi s presojo položaja »klenila storiti potrebne korake, da se teža gospodarske krize nekoliko omili. Vsekakor je treba pozdraviti, da se je odločila za ta korak, ker ni dvoma, da moramo z vso vnemo iskati izhod iz te zagate, v katero nas je spravila svetovna depresija. Vlada je zato izdala nekaj uredb in predložila narodnemu predstavništvu vrsto zakonskih osnutkov, ki so vsi velikega pomena za nadaljnji razvoj gospodarskih razmer v Jugoslaviji. Uredbe, ki jih je izdala vlada, se naslanjajo na zakonska pooblastila, ki jih je svoj čas izglasoval parlament. Zato imajo te uredbe tudi zakonsko moč. V smislu danega pooblastila pa morajo biti te uredbe predložene narodnemu predstavništvu v končno sklepanje in zato se bo bavila te dni z njimi narodna skupščina. Doslej sta izšli uredbi o javnih delih in o razdolžitvi kmeta. Ogromne važnosti je v drugi naredbi načelo, da se enkrat mora nehati moratorij in da bo kmet moral plačati svoje dolgove. Pri tem pa mu pomaga vlada s tem, da mu z novo uredbo dovoli odplačilo obveznosti v 12 letih po zelo zmerni obrestni meri. Morda nič manj važnega pomena ni uredba o javnih delih, ki ima namen organizirati javna dela, ki naj nudijo Zaslužek brezposelnim. Skrbljeno je za to, da se ta dela ne bodo koncentrirala v Beogradu, ampak da bodo deležne zaslužka vse banovine, vsi srezi in tudi Vse občine, tako da prav vsaka upravna edinica pride na svoj račun. Sredstva za financiranje teh del se stekajo v osrednji in v banovinske fonde. Alimenti-rajo pa se ti fondi zaenkrat iz trošarin ha cement in apno in potem na vino in žganje, ki se sedaj zopet uvede. Banovinski sveti lahko za okrepitev svojih fondov uvedejo banovinsko trošarino na vino in žganje, ako to smatrajo za potrebno. 2e sedaj je gotovo, da bo Dravska banovina to trošarino zopet uvedla, ravno tako tudi Savska in Dunavska. Računa se, da bo na ta način prejel fond približno 45 milijonov dinarjev. Drugačna je stvar s trošarino na cement, ki znaša 15 par pri kilogramu. Takoj se je videlo, da se je pravi namen te davščine izjalovil, ker so cementne tvornice takoj pribile to trošarino k ceni. Vlada je hotela, da te trošarine ne nosi konzument, ampak tvornice, ki izkazujejo lepe dobičke. Cementni kartel zelo izrablja svojo pozicijo in enostavno diktira cene. Iz naše države se letno izvaža približno 80.000 vagonov cementa, doma pa se porabi jedva 15.000 vagonov. Ali v Italijo n. pr. se cement prodaja po 15 par za kilogram, doma pa po takih cenah, da se krije eventualni primanjkljaj, ki se tu pa tam pojavlja pri izvozu. Nadaljnja važna določba je, da se trošarina fakultativno pobira na bencin ali na mešanico, in to po 2 dinarja ali pa po 50 par od kilograma. Za prihodnje dni je pričakovati nove uredbe, ki se nanašajo na ureditev obrestne mere, na poslovanje denarnih zavodov in na kartele. Važni so ukrepi glede obdačenja, Vlada je predložila skupščini tri novele, ki se nanašajo na zakon o neposrednih davkih, na taksni in na trošarinski zakon, še pred par leti je znašal državni proračun Jugoslavije 14 milijard, sedaj pa le nekaj nad 10 milijard dinarjev. Finančni minister stoji na stališču, da si moramo pomagati z lastnimi silami, ker utegnejo priti še slabši časi. Zato je treba najti nove vire, to je uvesti je treba nove davke in povišati nekatere obstoječe. Državna uprava potrebuje na leto kakih 6 milijard, ostanek pa gre za državna podjetja. Personalni izdatki znašajo nekako 4-5 milijarde in je torej ta izdatek naj hujša obremenitev budžeta. Res so tu stroški ogromni, vendar pa državnih nameščencev ne moremo vreči na cesto in s tem še povečati brezposelnost. Sicer pa je naše uradništvo skoraj povsod na mestu in dobro dela. Kar se tiče davčne prakse, je treba reči, da je doslej stala vlada na stališču, naj bodo visoke davčne stopnje, vendar pa mila davčna praksa. Sedaj pa velja prvi del načela še nadalje, velja pa tudi stroga davčna praksa. V kratkem bodo slovenski poslanci predložili skupščini zakonski predlog o tem predmetu in skušali olajšati prakso in s tem javna bremena. Naši poslanci so predložili že pred par meseci finančnemu ministru osnutek, po katerem naj se pridobnina za malega obrtnika pavšalira, ako obratuje sam, na 100 dinarjev letno in za vsakega pomočnika po 50 dinarjev. Minister je ta projekt osvojil, vendar ga je nekoliko spremenil s tem, da Je povišal zneska na 120 in 60 dinarjev, dočim je predlagano osnovo za ambulantne obrtnike itd. znižal na 80 in 40 dinarjev na leto. To pa velja le za deželo, dočim naj bi se mali obrtniki v mestih obdačevali še naprej p0 dosedanjih načelih. Kako se bo stvar dalje razvila, bo treba šele videti. Pri velikih podjetjih vidimo, da le-ta z malimi izjemami plačujejo razmeroma manjše ali celo prav majhne davke, ker pač znajo frizirati svoje bilance. Zato je popolnoma na mestu, da davkarije strogo pazijo na poslovanje takih podjetij in da jih v večji meri pritegnejo k plačevanju davkov. Nikakor pa ne sme veljati predlagano načelo, naj se pri odmeri davčne osnove za pridobnino upošteva velikost stanovanja in najemnina, ter druge okoliščine, kakor število služinčadi, avtomobili, udobnost življenja itd. Ravno tako zelo obremenjujejo naše gospodarstvo druge nove dajatve, kakor na stavbni les, železo, parkete itd., kar more ubiti gradbeno delavnost. Isto »Službene Novinec z dne 4. decembra so objavile uredbe vlade o sanaciji! našega denarstva, ki jih je napovedal že ministrski predsednik dr. Srškič v svojem velikem govoru v poslanskem klubu JNS. Izšle so te uredbe: Uredba o zaščiti denarnih zavodov in vlagateljev, uredba o znižanju režijskih stroškov denarnih zavodov in gospodarskih podjetij ter uredba o maksimiranju obrestne mere. Najvarnejša od teh uredb je uredba o zaščiti denarnih zavodov in to začnemo danes objavljati. Vsled izredne gospodarske važnosti novih uredb pa objavimo v prihodnjih številkah vse. Uredba o zaščiti denarnih zavodov in vlagateljev se glasi: I. Splošna določila Čl. 1. Vsak denarni zavod, kateremu je dovoljen odlog pllažil v smislu § 5. zakona o zaščiti kmeta ali ki se je poslužil uredbe o ureditvi izplačevanja vlog, .mora v treh mesecih, ko stopi ta uredba v veljavo, predložiti: trgovinskemu ministru prošnjo: a) da sc mu odobri odlog plačil ali b) da se mu dovoli sanacija ali c) da se mu dovoili izvenkonkurzna likvidacija zavoda. Za isto more zaprositi za časa veljave te uredbe vsaik drug denarni zavod, ki bi prišel v plačilne tožkoče. Če denarni zavod, kij je pod zaščito §§ 5 in 6, ne vloži te prošnje v določenem roku, potem zaščita' za ta zavod preneha. Čl. 2. Prošnji za zaščito je treba priložiti bilanco in vse dokumente, ki so potrebni za natančno določitev zavodovega stanja. Trgovinski minister bo s pravilnikom predpisal obrazce za sestavl.anje bilance. Prošnjo morajo podpisati vsi člani uprave in nadzorstva, ki za resničnost podatkov odgovarjajo tako materialno, ko kazensko (51. 45). Prošnji za odlaganje plačil ali za sanacijo se mora priložiti načrt prečiščene bilance. Za sestavo te bilance veljajo Sl. 13 do 16. Prcšnji za odložitev plačil se mora priložiti tudi načrt odplačevanja (čl. 21), prošnji za sanacijo pa sanacijski načrt. Ko vloži denarni zavod, ki se ni poslu-žil zaščite po §§ 5 in 6, prošnji: za odlog plačil ali za sanacijo, more javiti vložitev te prošnje s priložitvijo potrjenega prepisa te prošnje pristojnemu sodišču. Od dneva prijavljenja te prijave ©edišeu pa do dne, ko ©e izda sklep o tej prošnji, se ne more preti temu zavodu pod vzeti nobenih ukrepov za izvršbo ali zavarovanje, niti se ne more otvoriti o njegovi imovini konkurz razen za nove terjatve denarnih zavodov, ki ©o se poslužili zaščite po §§ 5 ali 6. Čl. 3. Sklepe .po prošnjah po čl. 1 izdaja ministrski svet na predlog ministrskega odbora. Ta odbor tvorijo trgovinski minister, pravosodni in finančni minister. Čl. 4. Trgovinski minister more pred predložitvijo prošnje ministrskemu odboru odrediti pregled denarnega zavoda, ki je vložil prcšmjo, da dožene dejansko stanje zavoda, ko trudi zaslišati posvetovalni cd- velja za takse, ki so takisto izredno visoke in ki se morajo spraviti na znos-ljivo višino, kar posebno velja za takse na račune, na zapitek v gostilnah in kavarnah itd. Vsi ti ukrepi bodo morali dovesti do še manjšega dotoka drugih davkov. Saj je davek na poslovni promet že doslej mesto 800 vrgel komaj 250 milijonov. Končno je posl. Krejči prosil navzo-čne gospodarstvenike, naj mu sporoče svoje želje in podajo nasvete, ki jih bo vse hvaležno vzel na znanje in Jih predložil slovenski delegaciji v skupščini v nadaljnje ravnanje. bor za bankarstvo .pri trgovinskem ministrstvu. OI. 5. Če se po izvršenem pregledu izkaže, da denarni: zavod, ki je zaprosil za odlog plačil, ni aktiven, sporoči to trgovinski minister zavodu in zahteva od njega, da mu v 30 dneh izjavi, če in katere sanacijske ukrepe zahteva (čl. 2); Če zavod pravočasno zaprosi: za sanacijo, se postopa po čl. 3, v nasprotnem primeru pa odredi ministrski svet likvidacijo. Ravno take odredi ministrski svet likvidacijo, Če ne dovodi sanacije. d. 6. Proti odlokom v smislu 61. 3 'in 5 ni pritožbo na Državni svet. Odobritev odloga plačil ali sanacije se dovoljuje ped pogojem, da na to pristaja glavna skupščina delničarjev, oz. drugov pri družbah z omejeno zavezo. Za sklepe skupščin zadostuje absolutna večina na skupščini zastopanih glasov. Pri hranilnicah je potrebno dovoljenje samoupravnega telesa (banovine, občine itd.), oziroma združenja, kii jamči za obveznosti hranilnice. čl. 7. Pri odseku za kreditne ustanove in zavarovalnice pri trgovinskem ministrstvu se ustanovi inšpektorat, čigar naloga bo, da upravlja preglede, določene v čl 4 im 26. Za izvrševanje teh pregledov dajo Narodna banka, Poštna hranilnica in Drl hipotekarna banka trgovinskemu ministru na razpolago potrebno število uradnikov, ki pri teh zavodih izvršujejo te preglede. To število bo določili trgovinski minister v sporazumu z ministrom, ki imia nadzorstvo nad dotdčmo ustanovo. Za kritje stroškov posvetovalnega odbora in inšpektorata morajo vsi denarni zavodi, ki so pod nadzorstvom trgovinskega ministra ali bana, plačati; letno ono vsote, ki jo določi trgovinski minister. Ta vsota ne sme presegati 0-5 tisočinke vplačanega kapitala in rezerv, izkazanih v bilancah posameznih zavodov. Ti zneski: se dajo v fond za nadzorstvo denarnih zavodov, ki ee ustanovi pri Drž. hipotekarni banki in Uri ga upravlja trgovinski mbnieter. 01. 8. člani upravnega in nadzornega odbora denarnih zavodov, nad katerimi ee vrši pregled, ko tudi direktorji in drugi nameščena’: zavoda morejo dati pregledovalcem na razpolago vse knjige, spise, korespondenco in ves za pregled potrebni material, če zahtevajo to od njih pregledovalci. Prav tako jim morejo dati vsa druga pojasnila. O ne®oglasj!h med pregledovalci in organi: zavoda cdločuje končno inšpektorat. čl. 9. Pregled se izvršuje komisijsko. Komisija more sestojati iz najmanj treh članov. Pri ocenjevanju zavodovega imetja bo komisija’ po potrebi tudi pritegnila osebe, katerim so dobro poznane razmere, v katerih dei'a zaved. V svojem poročilu mora komisija natančno navesti oceno poedi-nih postavk aktiv, o določevanju vrednosti važnejših postavk p« bo komisija vodila posebne zapisnike, katere bo položila poročilu. 01. 10. Pregledovalci in vsi, ki «0 udeleženi pri pregledu, morajo vršiti svoj posel Uced&a o zaščiti denacniU zavodov in niiUoviU upnikov vestno in skrbno. Oni so obvezani ohraniti kot uradno tajnost vse, kar bodo izvedeli pni pregledu. 01. 11. Podrobnejša določila o pregledovanju denarnih zavodov predpše trgovinski minister s posebnim pravilnikom. Čl. 12. Če se pregled ne vrši tako, kakor določa ta uredba in v čl. 11. omenjeni pravilnik, zlastii če se poda o reviziji neresnično poročilo ali če se v njem za molče ali potvorijo važne okoliščine, se pokličejo oni, ki so pri pregledu sodelovali, poleg odgovornosti po civilnem zakonu tudi na kazensko odgovornost. Prav tako odgovarjajo materialno in kazensko (čl. 47) tisti, ki prekrše uradno tajnost (Tl. 10) ali se brez pooblastila poslu žujejo tega, kar so izvedel: pri pregledu. vezo, vštevajoč sem tudi izdajo novih delnic, oziroma priznavanje novih deležev; povišanje osnovne glavnice prevzemajoče družbe s c.ljem fuzije: prenos nepremičnin sprejetih družb ko tudi vpisi pravic sprejetih družb v javnih knjigah in registrih na me prevzemajoče družbe. Čl. 19. Trgovinski minister predpiše s praviln kom podrobne še odredbe o izvrševanju posameznih ukrepov, določenih s pred p si prednjih členov. II. Skupna določila za odlog plačil in za sanacijo ČL 13. Denarni: zavod, ki se želi poslu-žiiti odloga plačila ali sanacije, mora predvsem v evrho prečiščenja bilance odpihati izgube z uporabo rezervnega fonda in drugih rezerv. Od tega se izvzema j j rezerve za pokojnino in dobrodelne namene v korist zavodovih nameščencev in delavcev. Če odpis rezerv ne zadostuje za kritje izgube, se zavod pošluži ukrepov, omenjenih v čl. 14. Če niti ti ne zadostujejo, se odpiše od osnovne glavnice, kolikor je potrebno. Čl. 14. Zavodu, ki zaprosi za odlog plačil ali za sanacijo, se more dovoliti: 1. valorizacija nepremične imovime; 2. bilanciranje drž. papirjev in onih, za katere je prevzela jamstvo država po nabavni ceni; 3. izdaja zadolžnic, zajamčenih z zastavo nepremičnin zavoda ali s terjatvami, zasi-guranimi s hipotekami; 4. finančne olajšave za ukrepe, omenjene pod 1 do 3; 5. olajšave v primeru fuzije z drugim zavodom. Čl. 15. Nepremičnime zavoda se morejo valorizirati do višine dejanske vrednosti na dan valorizacije. Presežek, ki nastane med osno, po kateni so bile do tedaj vnesene nepremičnine v bilanco zavoda in med ceno, določeno na podlagi valorizacije, se uporabi v prvi vrsti za kritje izgube, v kolikor se izgube niso mogle pokriti z odpisi v smislu čl. 13, odst. 1. Če se po kritju izgube pokaže še kakšen presežek, potem »e ta vnese v poseben fond za kritje izgube ob priliki realizacije aktiv, ki bi nastale. Zavod, ki se hoče okoristiti s to valorizacijo, mora izvršiti ocenitev svojih nepremičnin in to ooeno priložiti prošnji za odlog plačil, oz. za sanacijo. Trgovinskii minister more odrediti revizijo izvršene ocene po revizijski komisiji. Stroške za to komisijo nosi zavod. Čl. 16. Državni papirji, ko tudi papirji, za katere jamči država, se morejo, če so bili nabavljeni za trajno naložitev, valorizirati po nabavni ceni, če je ta večja od borzne na dan valorizacije, toda ne nad njih nominalno vrednostjo. 0 tem, če so bili papirji nabavljeni v trajno naložbo, ko tudi o tem, po kakšni ceni so bili nabavljeni, odločuje trgovinski minister. Proti njegovemu sklepu ni pritožbe na Državni svet. • ČL 17. Zavodu se more dovoliti tudi izdaja zadolžnic na podlagi njegovih nepremičnin im hipotek kakor tudi dovoljenje, da more uporabiti te zadolžnice za plačilo svojih starih dolgov (čl. 30 ). Z zadolžnicami se more izplačati največ 25% vrednosti omenjenih objektov, pri čemer je razumeti vrednost po odbitku bremen, ki 9e na njih nahajajo (čista vrednost). Zadolžnice se morajo obrestovati po najmanj 5 odstotkov in se morajo amortizirati v 20 letih. 'Z zadolžnicami se morejo plačevati stare terjatve samo, v kolikor jih upniki hočejo sprejeti. Zavod, ki zaprosi za dovoljenje izdaje zadolžnic, mora trgovinskemu ministru predložiti oceno nepremičnin, ki naj služijo kot Jamstvo za zadolžnice in tudi amortizacijski načrt. Trgovinski minister more odrediti, da izvršeno oceno revidira revizijska komisija, stroški katere padejo na zavod. Čl. 18. Za ukrepe, omenjene v čl. 13. do 17. se dovolijo zavodu te olajšave; 1. davka se oproste vsi odpsi in vse valorizacije po predpisih tega poglavja; 2. izdaja zadolžnic se oprošča takse. Oproščajo se davka in takse kakršnekoli vrste, razen takse: za vpis v trgovinski register; za fuzijo denarnih zavodov med njiimi ter afiliranimi (organično z njimi zvezanimi) podjetji, ki obstoje v obliki delniških družb ali diružb z omejeno za- lil. Odlog plačil čl. 20. Odlog plačil se more dovoliti /a največ 5 let. Izjemoma mere ministrski svet na predlog odbora ministrov dovoliti daljši rok zavodu, ki uma večje terjatve, katerih plačilo je po predpisih odloženo, oziroma vezane na daljše roke. Odlog plač J se nanaša samo na stare zavodove dolgove, ki 90 nastali do dneva odobritve cdloga po tej uredbi, oziroma do dneva prvotno dovoljenega odloga po §§ 5 'in 6. Od odloga so izvzete: terjatve Narodne banke, Poštne hranilnice, Drž. hipotekarne banki in vise javne dajatve. Čl. 21. Zavod, ki prosi za odlog plačil, mora priložiti prošnji načrt, po katerem namerava plačati svoje stare dolgove. Načrt se mora nanašati vsaj na eno Leto, če ne obsega vsega roka, za katerega je dovoljen odlog plačil. Načrt predloga za najmanj eno leto se mora predložiti vsaj dva meseca pred potekom zadnjega leta, za katerega je na irt že odobren. O načrtu sklepa ministr. svet. Če načrta zavod ne predloži pravo jasno, mu ga predpiše ministrski svet na predlog odbora ministrov. Za vsako spremembo načrta je potrebna odobritev ministrskega sveta. Terjatve, zajamčene z zastavo ali vto-žene, morajo biti glede na način izplačila izenačene z drugimi terjatvami. Če kateri upnik ne dvigne obroka terjatve, ki mu pripade po omenjenem odplačilnem načrtu, se prenese ta del terjat/e v korist tega upnika na ra d n novih terjatev, za katere ne velja odlog. V kateri meri se morejo zavodovi dolžniki prt izplačilu zavodovih ter atev poslužiti teh za poravnanje starih terjatev proti zavodu, se bo uredilo s posebno uredbo. 01. 22. Obrestno mero za vloge na knjižice in po tekočem računu določi trgovinski minister. Ne more pa biti višja ko 5 odstotkov letno brutto. Če je dogovorjena nižja obrestna mera, velja ta. Čl. 23. Za izvrševanje nadzorstva nad dolom denarnega zavoda, kateremu je dovoljen odlog plačila, more trgovinski minister postaviti komisarja. 0 sporih med komisarjem in organi zavoda odileča trgovinski minister. Če misli komisar, da je kakšen sklep organov zavoda nasproten pravilom zavoda ali predpisom te uredbe ali obstoječim zakonom, more njegovo izvršitev ustaviti. Komisar mora to takoj sporočiti trgovinskemu ministru, ld o tem izda sklep v 14 dneh. Če mln-letrstvo za trgovino v tem roku ne izda škilepa, se more sklep zavoda izvršiti. Proti sklepom trgovinskega ministra, izdanim v smislu tega člena, ni pritožbe na Državni svet. Čl. 24. Skleip ministrskega sveta o odobritvi odloga se mora objaviti (čl. 54.). Istočasno i,n na isti način se mora objaviti tudi odobreni odplačilni: nart. Poleg tega se ta sklep tudi vpiše v trgovinski register. Če ima zavod nepremičnine, se vpiše ta sklep tudi v zemljiško knjigo. Čl. 25. Za časa odloga plačil se morejo vtož‘tii samo oni obroki starih terjatev (čl. 20), za katere je po odplačilnem načrtu že nastopil rok izplačila. Za te obroke se more zahtevati tudi v času trajama odloga zavarovanje. Prav talko se more zaradi njih izplačila proti zavodu tudi v času odloga plačal vod‘ti tožba za izvršbo. Čl. 26. Trgovinski minister more za časa trajanja odloga odrediti ponovcn pregled zavodovega stanja. Če se pni ponovnem pregledu izkaže, da zavod ni več aktiven, se odredi po prilikah poedinega primera ali sanacija ali pa likvidacija. Sanacija se more odrediti samo s pristankom zavoda (8L 6)- Min ifitrski svet more na predlog ministrskega cdbora v vseh primerih, omenjenih v prvem poglavju, tudi pred potekom roka, za katerega je odobren odlog plačil, na zahtevo zavoda odpraviti odlog, če ta ni več potreben. Čl. 27. Zavod, kateremu je dovoljen odlog plačil, ne more zahtevati več ko eno tretjino dolga na leto na račun odplačila za terjatve, kr. ne presegajo 10000 Din, od onih trgovoev in obrtnikov, ki jih našteva čl. 42 poglavje II. št. 2 a, 4, 5, 6 in poglavje III. zakona o neposrednih davkih. ČL 28. Oni, ki 90 jamčili zavodu ali ki so dolžniki zaveda, kateremu je dovoljen odlog plačil, ne odgovarjajo za obveze zavodu strožje, ko zavod sam, če je zavod glavni dolžnik. Čl. 29. Trgovinski mimster more predpisati podrobne ša določda o delu zavoda, kateremu je dovoljen odllog plačila ko tudi o dolžnostih komisarja, ki je postavljen za nadzorovanje zavoda. Za komisarja po določilih te uredbe more b'ti postavljen tudi sodniik, toda po predhodnem soglasju pravosodnega ministra. Sanacija Čl. 30. Denarnemu zavodu, ki je ostal pasiven, potem ko je po predpisih čl. 13. odpisal V90 osnovno glavnico, se more, če zahtevajo važni gospodarski interesi nadaljnji obstoj zavoda, zaradi sanacije dovoliti poleg v čl. 13. do 18. predvidenih ukrepov tudi sprememba enega dela starih terjatev upnikov (čl. 20). v delnico ali deleže. Takšna sprememba starih ter-.atov v de’n'ce in deleže se more dovolili samio za pokritje izgube ali za povečanje sredstev za nadaljnje poslovanje zavoda. Trgovinski minister odločuje, če se morejo stare terjatve spremeniti tudi v deleže. V tem primeru določi razmerje med celotnim zneskom delnic in deležev v tem zavodu. Vsakemu upniku 96 dodelijo del-nloe in deleži v tem razmerju. Od spreminjanja starih terjatev v delnice in deleže 90 izvzete terjatve do dinarjev 10.000 glavnice. Poleg tega se izvzemajo od spremembe terjatve Narodne banke, Poštne hranilnice, Drž. hipotekarne banke, javnopravnih teles, vse javne dajatve, ko tudi vse terjatve, o katerih govori čl. 58. te uredbe. Spreminjanje osta lih starih terjatev se mora dovoliti do največ 50 odstotkov zneska, za katerega stare terjatve presegajo 10.000 Din. Spreminjanje starih terjatev v delnice in deleže se more dovoliti le, v kolikor na to pristane večina upnikov, katerih terjatve niso izvzete od spreminjanja. V ta namen bo zavod pozval upnike po listih, določenih za objave po tej uredbi (čl. 54.) in to trikrat v presledkih, ki ne smejo biti krajši ko 8 in ne daljši ko 15 dni, Čl. 33. Odobren je za spreminjanje vlogs*ial v delnice in deleže vsebuje v sebi tudi do-8^ov voljenje za sorazmerno povišanje glavnice P°s' in za potrebne spremembe pravil. S(> f Denarni zavod, ko dobi dovoljenje Jskn spreminjanje starih terjatev v delnice in ® deleže, zaključi te terjatve v knjigah z >f>^( dnevom, ko dobi dovoljenje. Poleg tega je '^;4 dolžan, da v enem mesecu po prejemu dovoljenja trikrat objavi v presledkih, ki ne smejo biti krajši ko 8 dni in ne daljši ko 15 dni, sprejeto dovoljenje in pozove stare upnike, da v roku 2 mesecev v zameno za svoje terjatve dvignejo 'delnice ali deleže, ker bi se po poteku tega roka nedvignje-ne delnice in deleži deponirali pri Narodni banki ali Drž. hipotekarni banki ali pri Poštni hranilnici. Po preteku tega roka bo zavod pri banki, ki je omenjena v pozivu, založil za vsakega upnika pripadajoče mu delnice in deleže. Pri vsaki zalogi mora biti označeno ime onega, kateremu zaloga pripada, če pa gre za vlogo na donosltelja potem število vložne knjižice. S to izročitvijo oziroma deponiranjem delnic se smatra, da je zavod izvršil za toliko, kolikor znašajo deponirane delnice, povišanje svoje glavnice. Potem ko je zavod tako postopal mora upravna odbor sklicati v enem mesecu delničarje na skupščino, da se izvolita nov upravni in nadzorni odbor. Stari delničarji nimajo glasovalne pravice, če je stara osnovna glavnica v celoti odpisana, če pa ni, potem v razmerju, omenjenem v čl. 31. odst. 1. Povišanje glavnice z izdajo novih delnic in deležev v zvezi s spreminjanjem starih terjatev v delnice in deleže se oprošča plačevanje vsake takse, razen takse za vpis v trgovinski register. 01. 34. Zavodu, kateremu je dovoljena sanacija, s« more poleg teh odredb, o katerih je ‘bilo govora v predkioein členih, dovoliti tudi odlog plačila starih dolgov, če je po razmerah za ohranitev zavoda to potrebno. Pa tudi v tem primera se uporabljajo predpisi čl. 20 do 28, razen onih, s katerimi se predpisuje, da mora biti zavod aktiven. (Dalje prihodnjič)- gra L šili di um biv tra prc zas slu I vse poi kal na in 181 &k 1 his Vy »0i ka na bc so zii so l»i Pi Pi S| le ta ®I Gd/ricb Trgovci! Kupujte Blasniko-vo Veliko Pratiko! Kakor gobe po dežju, rastejo med Slovenci razne pratike. Je to ona stara navada in stara bolezen, da se takoj sto ljudi ene stvari poprime, kakor hitro ima eden z njo uspeh. Žalosten konec vsega tega pa je, da potem nihče nič nima. Tako je tudi s pratikami. Stara Blasnikova Pratika, ki je slovenskega kmeta naučila čitati, ki je postala že nekaj nujno potrebnega pri hiši, dobiva v zadnjem času toliko tekmecev, da se že nihče ne spozna, katera pratika je prava. In tu treba reči, da je prava pratika samo ena — stara Blasnikova Velika Pratika. — To kupujte, ker je najpopolnejša, to kupujte, ker prinaša največ, to kupujte, ker je naša stara in edino prava pratika. I. DELAVSKO KONZUMNO DRUŠTVO V LJUBLJANI je imelo dne 1. decembra svoj občni zbor. Na zboru se je konstatiralo, da se je število članstva dvignilo od 11.181 na 11.572. Društvo ima v Ljubljani 6 prodajaln, po deželi pa 31. Kosmati dobiček je znašal 3-17 milijonov. Konkurzi in prisilne poravnave Uvedeno je poravnalno postopanje o imovini posestnika in trgovca z obutvijo Klemenčiča Matije v Sevnici. Poravnalni sodnik Ročnik, poravnalni upravnik dr. Klemenčič. Narok za sklepanje poravnave pri sodišču v Celju dne 3. januarja ob 9. Rok za oglasitev do dne 28. decembra. V poravnalni zadevi trgovca z mešanim blagom Narata Vinka v Vitanju se preloži narok za sklepanje poravnave od 23. na 20. decembra ob 9. pri sreskem sodišču v Konjicah, rok za oglasitev pa do 24. decembra. jeva tetuk sta ima' %-jvelu O Ti Trvi december je bil po vsej Jugoslaviji aljroslavljen mogočno in ob splošni udelež-i prebivalstva. Iz vseh krajev prihajajo dofooročila o velikih patriotičnih manifesta-ižb« al5 prdiki proslave 1. deflembra. Posebno v večjih mestih so bile le proslave ^jog sijajen dokaz neomahljive udanosti Jugovo. Slovanov do državne misli. V Ljubljani je ,jceposebno veli!; učinek napravil sprevod, ki so ga priredile združene organizacije jugo-w slovans ih borcev. jn Bolgarska kraljeva dvojica obišye v prvi , z »levici tega meseca Beograd, da vrne j« mu ki Ijši tre za že, je- ini >ri bo u, tu ra ja t-a->T e ibdsk naše kraljevske dvojice v Evksino gradu. Dr. Ivan Perne, eden naših najodličnejših mladih diplomatov, ki je užival povso-di največji ugled je v Ženevi nenadoma umrl. — V Ljubljani pa je nenadoma umrl bivši direktor vodovoda, plinarne in elektrarne Alojzij Ciuha. Za gospodarski napredek Ljubljane si je pridobil nevenljivih zaslug. — Slava spominu obeh naših i^-služnih mož! Končni rezultat španskih volitev je na vse zadnje vlada vendarle objavila. Po teh podatkih šteje centrum 134 poslancev, od katerih odpade na Lerrouxcvega prihoda ter podčrtujejo važnost gospodarskih odnošajev z Rusijo. Mussolini namerava predlagati Litvi-uovu, da se Društvo narodov spremeni v tem smislu, da bi se v njem ustanovil še poseben svet velesil, v katerem bi bila tudi Rusija. Na ta način Italija ne bi bila več osamljena, v zvezi z Nemčijo in Rusijo pa bi imela celo večino. Končno hoče Mussolini, da se odpravi § 19. statuta, da je potrebna za revizijo mirovnih pogodb in statutov soglasnost vseh članic Društva narodov. Angleški vojni minister je izjavil na hekem zborovanju, da ni nobene vojne nevarnosti, najmanj pa v Evropi. Vesti o vojni nevarnosti širijo samo špekulanti, ki bi hoteli vznemiriti javnost. Chautcinpsovi vladi je izrekel parlament Zaupnico s 391 proti 19 glasovom. Obenem se je izjavil za nujnost takojšnjega razpravljanja o finančnem sanacijskem načrtu ter s tem za odgoditev politične debate. Bethlcn je začel v Angliji veliko propagando za revizijo mirovnih pogodb. Zahteva, da se Sedmograška priklopi Madjarski, ali pa vsaj proglasi za avtonomno. Zastopniki Male antante so vsled te propagande izvršili demaršo pri angleškem zunanjem ministru ter obenem zaprosili za pojasnila o razgovorih z Nemčijo. Narodno soc. stranka bo v Nemčiji po »ovem posebnem zakonu javno-pravna korporacija s svojim posebnim sodiščem, ki bo moglo člane vsled nediscipliniranosti kaznovati tudi z zaporom. Obenem sta bila imenovana za ministra brez listnice Hitlerjev namestnik v stranki Hess in šef napadalnih oddelkov Rohm. 1'oljsko-ruski odnošaji se stalno boljšajo. V zadnjem času so priredili Poljaki v Moskvi poljski koncert, razstavo slik in celo vrsto drugih kulturnih prireditev. Opaža se nadalje, da izgubljajo Nemci eno gospodarsko postojanko za drugo; večji del teh Postojank so zavzeli Poljaki. I)e Valera hoče izvesti odcepitev Irske ®d Anglije, a zahteva, da ostane Ulster Irski. Verjetno je, da pride do odkrite gospodarske vojne med Irsko in Anglijo. , V Tržiču so spustili v morje novo italijansko podmornico »Undino«. Vsi izdelki Fordovih tvornic so izključe-od vseh ameriških državnih nabav, ker G Ford upira Rooseveltovemu obnovitve-ae®u načrtu. Fr. Zelenik; Za davU&ptactvatca Nekaj navodil za davčne napovedi Kaj kmalu bodo davčne oblasti zopet pozivale davčne zavezance k napovedi raznih davčnih osnov. Neprestano slišimo tarnanje naših trgovcev, da so preveč obremenjeni z davki, katerih skoraj ne bodo zmogli več. Na drugi strani pa zopet davčno oblasti pravijo, da gospodarski krogi, med katere štejejo trgovino, obrt in industrijo, ne plačujejo svojih dohodkom primernih davkov itd. Celo naš nadvse marljivi finančni minister je izjavil, da se bodo davki še bolj strogo izterjavali, ker državni proračun mora ostati v ravnovesju itd. Napisal sem ta članek z željo, da bi koristil trgovcu in njegovemu ugledu. Davkoplačevalec, kateri ne bo uvaževal mojih nasvetov v tem članku, bo kaj kmalu obžaloval to svojo površnost in bo rad prej ali slej sledil in uvaževal, kar mu pravim, saj to storim ne za svoje koristi, ampak za koristi in za ugled naših trgovskih in tudi industrijskih krogov, katerih se tudi v veliki večini tiče. Kakor rečeno, bo v kratkem treba odzivati se pozivom davčnih oblasti za napoved davčnih osnov, pa je tedaj umestno, da se že sedaj pogovorimo o raznih pojmih in določilih davčnih in drugih zakonov, ker še vedno obstojajo nejasnosti. Zakoni uporabljajo razne pojme in izraze, ki imajo v trgovskem življenju drugačni pomen ali pa jih trgovina sploh ne uporablja. Zakon o neposrednih davkih nalaga davek na dohodek iz podjetij, obrtov in obratov in poklicev ter govori o kosmatem dohodku in o čistem dohodku. S pojmom dohodek označuje zakon to, kar označuje trgovec z besedo dobiček. Kosmati dohodek pomeni kosmati dobiček in čisti dohodek pomeni čisti dobiček. Zato pa mora trgovec ali obrtnik v svoji napovedi navesti, koliko je imel kosmatega dobička (dohodka) in koliko čistega dobička (dohodka). Šele od čistega dobička (dohodka) se mu odmeri davek. V zakonskih predpisih je točno navedeno, kaj se sme vse odbiti kot režijski troški od kosmatega dobička. V trgovskem koledarju za leto 1929, katerega je izdalo trgovsko društvo »Merkurc v Ljubljani, najdete zakonske predpise glede neposrednih davkov. Iz zakona je jasno razvidno, da ima lahko stališče v občevanju z davčno oblastjo tisti trgovec in obrtnik, kateri vodi po zakonskih predpisih poslovne knjige. Slišal sem že večkrat na svoja ušesa: Saj nisem protokoliran, tedaj nisem primoran voditi knjige. Res je, da trgovski zakon ne zahteva od neprotokoliranega trgovca vodstva poslovnih knjig, ali vsled tega ta trgovec še ne sme reči, da ne bo vodil knjig, ker zakon tega ne zahteva. Kdor dobiva blago ali daje blago na upanje ali kredit, ta mora z ozirom na svoje koristi voditi poslovne knjige, niora imeti redno knjigovodstvo. Redno knjigovodstvo je potrebno vsakemu trgovcu in obrtniku neglede na trgovinski zakon. Posebno pa je potrebno knjigovodstvo z ozirom na zakon o davkih. Trgovec in obrtnik, ki nima rednega knjigovodstva, je popolnoma izročen volji in mnenju davčne oblasti in no morejo niti davčni odbori kaj prida »zgli-hatic S čim in kako hoče davčni zavezanec brez rednih poslovnih knjig dokazati, da ni napravil tistega dobička, kakor ga domneva davčna oblast! Ko bi trgovec redno in natančno zapisoval vse svoje troške, ko bi natančno poznal svoj promet in svoj kosmati dobiček ali dohodek, bi marsikateri s presenečenjem ugotovil, da je ob-dačen za več kot bi moral biti. Zakon določa, da se ugotovi čisti dohodek na podlagi začetne in končne inventure odnosno bilance in izkaza izgube in dobička, ako se davčni odbor prepriča, da so podatki in računi verodostojni in da so računi sestavljeni po z zakonom predpisanih in redno vodenih trgovskih knjigah. Kedaj go pa knjige redno vodene in ka-tere knjige sploh so predpisane? V resnici Popravi! V zadnji uvodnik se je vrinila neljuba pomota, ki bistveno spreminja smisel stavka. Tako bi se v II odstavku moralo pravilno glasiti: Ta zahteva (sc. po decentralizaciji soc. zavarovanja) je bila na številnih shodih in zborovanjih sprejeta že od vseh gospodarskih stanov in pridružili so se ji tudi že delojemalci in ne delodajalci, kakor je bilo pomotoma natiskano. ni v predpisih navedena z nazivom nobena knjiga in tudi ni predpisan način vodstva poslovnih knjig. Predpisano je le, da morajo biti knjige tako vodene, da je mogoče iz njih ugotoviti premoženjsko stanje in vse trgovske posle. Nadalje določajo zakonski predpisi, da morajo biti knjige vezane, kolkovane, list za listom, oziroma stran za stranjo zaznamovana s tekočo številko. V knjigah se je posluževati živega jezika in njegovih pismenk. Prostori, kateri bi morali biti redoma popisani, se ne smejo puščati prazne. Ako bi ostal kak prostor nepopisan, se mora izpolniti s črto, da se ne more naknadno kaj vknjižiti. To je vse, kar predpisuje zakon glede knjig in načina vodstva. Večkrat se je že ugotovilo, da napravi kakšen trgovec res znaten promet, da veliko šari in rogovili, kakor pravi konkurenca, toda ni dosegel pravega dobička. Troški in razne izgube so zmanjšale ali celo požrle dobiček in morda celo zmanjšale premoženje. Kako naj ta trgovec dokaže drugače kot s knjigami, da ni čistega dobička ali dohodka? Davčna oblast ne verjame na besedo ničesar, pa naj ima posla še s tako poštenim in uglednim trgovcem ali obrtnikom. Mnogim ne gre v glavo, da izdatki za domačijo ali družino ne spadajo med tiste troške, ki se smejo odbiti od kosmatega dobička (dohodka); nasprotno več ko govoriš o teh izdatkih, več te bodo obdačili. Po trgovskem pojmovanju spadajo izdatki za dom in družino pač med stroške, jih mnogi tudi rinejo med režijo, toda po zakonu o davkih stroški za dom in družino trgovca ali obrtnika ne zmanjšujejo čistega dobička, ampak se mora tudi od njih plačati davek. Izrečno sem navedel te stroške, ker se vedno in vedno sliši tarnati trgovca, koliko ga družina stane, pa ga vseeno tako obdačijo. Sem že rekel, več ko trgovec govori o stroških za družino, hujše ga obdačijo. Redno knjigovodstvo pa ni potrebno le radi davkov, ampak v prvi vrsti je potrebno radi osebne koristi trgovca ali obrtnika. Ko bi ne bilo tistega znanega nezaupanja med trgovstvom, bi lahko marsikateri trgovec z rednim knjigovodstvom povedal tovarišu brez takega knjigovodstva, kakšen vpliv ima na poslovanje in delovanje pravilno knjigovodstvo. fHaš pravi domači iideielt Ako trgovec lahko vsak dan ugotovi in vidi, kako gre trgovina, koliko se je iztržilo in koliko inkasiralo, ako ni navezan samo na domnevanja, ampak ima pred seboj številke, dela čisto drugače kot pa tisti brez vseh teh podatkov. Redno knjigovodstvo onemogoča ali vsaj znatno otež-koča nerednosti in če se že dogajajo, jih prav hitro odkrije. Kjer pa ni rednega knjigovodstva in z njim spojene kontrole, tam lahko nastajajo nepričakovane izgube in odtujitve. Zato si pa uvedite redno knjigovodstvo, ker z njim si uvedete red in kontrolo. Knjigovodstvo se lahko prilagodi vsaki vrsti in vsakemu obsegu trgovine ali ob rta. Mnogokje je potrebna samo ena knjiga več za redno knjigovodstvo, oziroma se uvede drugačna oblika le ene knjige in je s tem podan pogoj za tako knjigovodstvo, da nudi pregled in kontrolo trgovskega poslovanja. Kdor bi hotel kakih pojasnil ali navodil, naj se obrne name, sem vsakomur na razpolago z nasveti itd. Povdarjam, da za uvedbo rednega knjigovodstva niso potrebni izdatki stotakov, še manj pa tisočakov. Troški so prav malenkostni in istotako tudi trud. pAMjffad MtŠt ZUtoOtofc V oktobru smo izvozili: ton v vrednosti pšenice drugega žita koruze fižola otrobov svežega sadja suhih češpelj vina zdravilnih rastlin opija hmelja tobaka v listih konoplje žive živine perutnine svežega mesa in mesnih izd. svinjske masti svežih rib sira in masla jajc puha drv gradbenega lesa oglja hrastovih pragov bukovih pragov lesnih izdelkov lesnih ekstraktov amoniakove in kavsti-čne sode kalcijevega karbida cianamida cementa surovega bakra vseh ostalih rud Skupno smo v oktobru izvozili 296.252 ton v vrednosti 412-98 milijonov Din. V prvih desetih mesecih smo izvozili letos blaga 2 442 363 ton (lani 1.805.221) v vrednosti 2.700-5 (lani 2.353-6) milijonov dinarjev. milijonov Din 4.528 4-71 1.536 1-71 53.129 35-49 1.565 2-49 3.205 1-64 14.092 1863 11.754 42-79 292 0-63 251 1-38 5 1-62 466 30-26 1.439 51-64 1.095 600 glav 137.974 40-78 ton 989 7-65 52 0-76 13 017 78 0-46 224 216 1.038 10-81 63 1-27 21.578 3-87 67.150 54-49 2.559 1.154 kosov 8.525 0-34 1.852 0-07 ton 2.225 306 767 1-88 972 2-31 366 0-44 1.073 0-88 32.493 4-88 2.345 18-31 45.816 10-77 Grtu/i pia6eA,jz Uvozili pa smo: ton v vrednosti milijonov Din bombaža sirovega 881 13-99 bombažnega prediva 1.109 31-40 tkanin 309 18-70 drugih vlaknastih rast. 396 3-43 železa 1.327 2-72 pločevine 2.208 7-96 železnih izdelkov 2.109 10-96 volne in voln. prediva 396 13-82 volnenih tkanin 111 17-25 svile surove, tkanin in prediva 120 10-31 mineralnih olj 10.240 5-05 kož 479 7-96 riža 2.402 4-81 južnega sad ja 676 2-66 surove kave 598 5-98 soli 6.771 1-69 premoga 43.778 11-41 oljnatih rast. in semen 1.212 3-39 strojev in aparatov 535 7-77 elektroteh. predmetov 184 8-63 prevoznih sredstev 114 2-22 klobukov 1 0-36 gotovih zdravil 6 1-72 umetne org. barve 51 3-80 porcelanastih izdelkov 197 2-94 tiskarskega papirja 793 271 • pnevmatike 33 1-06 Skupno smo v oktobru uvozili 94.796 ton v skupni vrednosti 281-13 milijonov dinarjev. Skupno v prvih desetih mesecih smo uvozili letos 662.669 ton v vrednosti 2.356-9 milijonov dinarjev, lani pa 706.376 ton v skupni vrednosti 2.365-2 milijonov Din. 2w*a*i{a tctywiha Belgija je s 1. decembrom povišala transportne takse za 1 odstotek ter se mora od 1. decembra naprej vsem pošiljkam prišteti še ta odstotek. Avstrijske železnice so znižale za vagon-ske pošiljke naših suhih češpelj v Francijo od Podrožice do Salzburga tarifo na 3 šilinge za 100 kil. Cementni kartel se bo sklenil med Nemčijo, Holandsko in Belgijo. Vpisale so se nastopne I i run e: Sedež: Črnomelj. Besedilo: August Kunc. Obratni predmet: trgovina s špecerijo in drobnarijo. Imptnik firme: August Kunc. Ker ta lirma že od leta 1914. več ne obstoja, ozir. ne obratuje. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, dne 7. novembra 1933. Fi 62/33 — Pos. I 44/4. * Sedež: Ljubljana. Besedilo: Bergodac & Co., družba z O. 2. Po končani likvidaciji. Okrožno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 20. oktobra 1933. Fi 577/33 — Rg C IV 106/6. * Sedež: Ribnica. Besedilo: Ana Podboj. Obratni predmet: gostilna. Imetnica tirme: Ana Podboj. Zaradi opustitve obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Norem mestu, dne 18. novembra 1933. Fi 64/33 — Pos. I 141/2. * Sedež: Ribnica. Besedilo: Andrej Podboj. Obratni predmet: mesarija. Imetnik tirme: Andrej Podboj, mesar v Ribnici. Zaradi opustitve obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 18. novembra 1933. Fi 65/33 — Pos. I. 139/2. * Sedež: Ribnica št. 36. Besedilo: Ivan Lovšin & Franja Suher. Obratni predmet: trgovina z mešanim blagom. Zaradi opustitve trgovskega obrta in zaradi preselitve družabnika Lovšina Ivana v Kočevje. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 17. novembra 1933. F 66/33 — Rg. A I 358/2. * Sedež: Žužemberk. Besedilo: Fran Pehani. Obratni predmet: gostilna. Imetnik: Fran Pehani, gostilničar. Zaradi opustitve obrta. Okrožno kot trg. sodišče v Novem mestu, dne 17. novembra 1933. Fi 63/33 — Pos. I 126/2. * Sedež: Maribor. Besedilo: Urandl in drugovi. Obratni predmet: izdelovanje orgelj in glasovirjev v Mariboru. Družbena oblika: Javna trgovska družba od 1. novembra 1933. Družabniki: 1. BrandJ Josip, izdelovalec orgelj in klavirjev, Maribor, Stresemayerjeva ulica št. 5; 2. Hannig Konrad, izdelovalec klavirjev, Maribor, Stro®9mayerjeva ulica št. 5; 3. Friedl Izidor, izdelovalec orgelj, Maribor, Strosssnayerjeva ulica št. 5. Za namestovanje upravičen je družabnik Brandl Josip. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 16. novembra 1933. Fi 259/33 - Rg A III 247/2. Vpisale ->0 se tzpremembe In datek pri nastopni firmd: Sedež: Maribor. Besedilo: K. & R. Ježek. Prokura se je podelila inž. Rihardu Ježeku ml., tovarnarju v Blanskem. Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III., dne 16. novembra 1933. F;:rm 179/33 — Rg A I 44/14. Izbrisala se je nastopna firma: Sedež: Hoče. Besedilo: Guido RiitgerS, imetnik dr. Hugo Schmook, podjetje za impregnira-nje les« in lesno pokladanje v Hočah. Zaradi ustanovitve delniške družbe. Okrožno Sodišče v Mariboru, odd. II., dne 16. novembra 1933. Rg A II 243/9. V Škofji Loki na Trati je bila ustanovljena škofjeloška predilnica, družba z o. z. Družba bo izdelovala tekstilno blago in nakupovala ter prodajala tekstilno blago in sirovine. Vplačana glavnica znaša 240.000 dinarjev. Poslovodja sta tovarnar Markgraf Pavel iz Kranja in Horak Gustav, tovarnar v Kranju. Velelvgovinu A. ŠARABON v Ljubljani priporoCa špecerijsko bla&c več trsi žganja, moko lei deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno rudninsko vodo Lastna pražarna za kavo in mlini za dišave z električnim t obratom Telelon SL 26-66 CeniLi na razpolago I Stanje našega gospodarstva v septembru Po statistiki Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu Od zavarovanih delavcev in nameščencev v mesecu septembru je bilo zaposlenih: v trgovini 51.524 delavcev in nameščencev, pri tesni indusiriij in žagah 40.957, v tekstilni industriji 37.282, v industrijah za živila in pijače 36.546, v kovinski industriji 29.840, pri občinah in drugih samoupravnih korporacijah 28.264. Največ ljudi je bilo nameščenih v gospodinjstvu, namreč 54.862 Ce izvzamemo rudarje in poljedelske delavce, ki niso zavarovani pri SUZOR-u, izkazuje najmanjše število zaposlenih delavcev papirna industrija (5000) in industrija kož in kavčuka (3.819 delavcev). V primeri s prejšnjim mesecem je število zavarovanih delavcev in nameščencev nazadovalo za 14.444. Ta padec je v prvi vrsti posledica manjše zaposlitve v gradbeni stroki, v kateri je letos 14.130 delavcev manj zaposlenih. V zvezi s tem nazadovanjem je tudi padlo število v opekarnah in cementarnah zaposlenih ljudi za 2.753, v stavbenem mizarstvu in tesarstvu za 1.182 in v ključavničarstvu in krovstvu za 1.748 delavcev. Posebno je nazadovala gradbena delavnost v Beogradu (za 4.214 manj zaposlenih) ter v Zagrebu (za 3.059). Od drugih gospodarskih panog izkazujeta večji padec dve skupini industrij, katerih financiranje je odvisno od države, t. j. gradnja železnic in cest (za 3.633 delavcev manj) in tobačna industrija (za 3.322 delavcev manj). Gradnja železnic, cest in potov ter vodnih del je zaposlila manj delavcev v Donavski banovini (dokončanje osuševalnih del v Pančevskem močvirju) ter v Dravski, Primorski in Moravski banovini. Malo več je delavcev zaposlenih edino v Vardarski banovini, kjer se gradi železnica Priština—Peč. Tobačna industrija zaposluje manj delavcev v prvi vrsti v Zetski banovini (1.025) in Vardarski (1.729). Opekarne in cementarne so manj zaposlene zlasti v Donavski 'in Savski banovini, lesna industrija pa v Dravski banovimi (za 651 delavcev manj), Donavski (380) in Savski batmvini (223). Večjo zaposlitev itzikazuje predvsem tekstilna ind., ki: zaposluje leto® 5.864 del. moči več Od tega povečanja odpada na Dravsko banovino 1.979, na Savsko 1.646 in Moravsko 837 več zaposlenih moči. Izboljšanje izkazujejo še ilesne industrije in žage (več 2.366), občinska in javna dela (več 1.852) in poljedelska dela (več 1.535). Zboljšanje v lesni stroki je doseženo v Vrbaski in Drinski banovini. Občinska in javna dela pa izkazujejo večjo zaposlitev zlasti v Savski banovimi in nekoliko manj v Vrbaski in Donavski banovini. Poljedelskih del pa je bilo več v Donavski banovini. k Ki 5S» Gradbeni oddelfek Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 12. dec. pon u d i) o o djabaivi 3100 kg pločevine, 150 kg spajaLnega kositra, 200 metel, 50 m1 jutnega platna, 300 kg kristalne sode, 300 krtač za ribanje, 150 steklenic čistila za kovine, 450 gorilcev za petrolej, 300 smolnatih bakelj, 100 m2 solinskega stekla. — (Pogoji so na vpogled pri istem oddelku.) Dne 12. decembra bo pri Komandi bosanske divizijske oblasti v Sarajevu ustmena licitacija za dobavo 35.000 kg svinjske masti. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri isti komandi.) Lubje se proda potom pismenih ponudb, katere je vložiti do 20. decembra pri gozdarskem ravnateljstvu v Ljubljani. — (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Dne 16. decembra bo pri Intendanturi Komande Savske divizijske oblasti v Za-gTebu ustmena licitacija za dobavo 90.000 kilogramov svinjske masti. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji': pa pri isti komandi.) Prodaja kosti se bo 'vršila potom javne licitacije dne 16. decembra pri zagrebški garnizijski upravi; v Zagrebu. — (Oglas je na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri ietd upravi:.) Prodaja lesa na panju bo pri Direkciji šum brodske imovne občine v Vinkovcih dne 12. decembra. (Oglas in pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani.) Dne 18. decembra bo pri Direkciji pomorskega prometa v Splitu ofertna licitacija za dobavo nafte in petroleja; dne 20. decembra pa za dobavo maziv za plovne objekte. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 6. decembra ponudbe o dobavi 800 kg dinamo-olja, 800 kg strojnega olja, 1300 kg vulkanskega olja, 600 kg ci-linderskega olja in 200 kg masti za mazanje železnih vrvi; do 13. decembra o dobavi 1 trofaznega kilovatnega števca, 20 kg dinamo žice in 160 m3 hrastovega jamskega lesa. . Direkcija državnega rudnika Kakanj sprejema do 14. decembra ponudbe o dobavi podložnih pločic in ključev za vijake, 600 kg tovotne masti, 250 rudarskih želez, 10 ročnih sekir, 300 kg lanenega firneža, 100 kg terpentina, 300 lopat za premog, 2000 hrastovih pragov. Dne 16. decembra bo pri Direkciji državnih železnic v Zagrebu ofertna licitacija za dobavo 1500 m3 drv. . Direkcija državne železarne Vareš sprejema do 20. decembra ponudbe o dobavi 2000 kg motvoza. Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 21. decembra ponudbe o dobavi 150 kg olja za tla; do 28. decembra pa o dobavi 4 gonilnih jermen. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 19. decembra ponudbe o dobavi raznih naprav. Direkcija državnega rudnika Banja Luka sprejema do 14. decembra ponudbe o dobavi 410 kg vijakov z maticami. Komanda pomorskega arzenala Tivat sprejema do 17. decembra ponudbe o dobavi bronce, pločevine, kositra, svinčenih plomb ter o dobavi lesa; do 18. decembra o dobavi azbestnega materijala ter godbenih instrumentov in muzikalij; do 19. decembra pa o dobavi električnih svetiljk, lesenih meril, risalnega orodja ter o dobavi klorkalcija, grafita, solne kisline, bo-raksa in salmijaka. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.) .KUVERTO* O Z o. z. LJUBLJANA Uožarslc not 1 !i Karlovška c 2 VVORNKA K IT VEK T IN KONFEKCIJA PAPIK.IA >SLUŽBENI LIST« kr. banske uprave Dravske banovine z dne 2. decembra objavlja med drugim: Uredbo o zaščiti kmetov — Odločbo o prodaji tujih plačilnih sredstev potnikom — Kaizne razglase sodišč in uradov ter razne druge objave. Že v 24 urah 4ai Jre 7 ' ez če me pri no poti 1 se usl ne ve' i», na na isl die barva, plosira in kemično snaži obleke, klobuk« itd. Skrobi in svetlolika srajce, ovratnike in manšet« Pere, suši, monga in lika dmnate peril«, tovarna JOS. REICH ** Poljanski nasip 4—6. Seleburgova ul. 3. Telefon št. 22-72. POVIŠANJE CARIN NA LUKSUZNE ČEVLJE Finanolni minister je poslal carinarnicam to pojasnilo: Za trake, ki so prišiti na obu-tev, se plača po tarifni številki 374 dodatna carina v višini 30 odstotkov. Vseeno je, če so ti trakovi iz navadnega tekstilnega blaga ali iz fiinejšega blaga ali krzna IZ ZADRUŽNEGA REGISTRA Vpisala se je: Nabavna in prodajna zn{ druga v Rečici pri Laškem. Eden glavni)' namenov zadruge je, kakor je razvidno il pravil, nabavJ aiti svojim udioim jrospodat' j ske, gospodinjske in obrtne potrebščine. Program ljubljanske radio postaje Sreda, dne 6. decembra: 12.15: Bodimo danes dobre volje (revija plošč) — 12 *r-Poročila — 13.00: Časi, bodimo danes dobre volje (revija plošč) — 18.00: Komorna glasba, izvaja Radio kvintet — 18‘30: Radio orkester — 19.00: Vloga dobrovo!‘cev na Solunski fronti (dr. Ernest Turk) — 19.30: Literarno predavanje: O Alm' Kalinovi (ga. Lily Novi) — 20.C0: ga. Thierry' K a vernikova poje operne arije s spr unije-san jem Radio orkestra — 20.45: Koncert ruskega cerkvenega zbora — 21.30; Fantje na vasi — 22.00: Čas, poročala, Radiojazz-Četrtek, dine 7. decembra: 12.15: Reproducirani instrumentalne koncert: Klavirski soili — 12.45: Poročila — 13.00: Čas, Richard Taubeir poje na ploščah — 18.00: O prehrani otroka (dr. Konvalinka-Tavčar) — 18.30: Pogovor s poslušalci (prof. Prezelj) — 19.00: Srbohrvaščina (dr. Rupel) — 19.30: Plošče po željah — 20.00: Prenos koncerta Narodne odbrane Lz Unr.ona — 2°.00: Čas, poročila, reproducirana glasba. Narodno gledališče v Ljubljani Drama, začetek ob 20. Torek, dne 5. decembra: Zaprto. Sreda, dne 6. decembra: Prainik cvetožih češenj. Red C. Četrtek, dne 7. decembra: Tartuf le. Red Četrtek. Opera, začetek ob 20. Torek, dne 5. decembra: Zaprto. Sreda, dne 6. decembra: Havajska roža. Red Sreda. Četrtek, dne 7. decembra: Manon. Gostuje tenorist Peter Rajčev. Izven. Uil di p! d< m pi z u t; lil b di n K ti ti ti P v 1 r \ z Motvoz Grosuplje domač slovenski izdelek Svoji k svojim! Tovarna motvoza in vrvarna d. d. Grosuplje pri Ljubljani Urela ALEKSANDER ZELEZN1KAR. — Za Trgovsko-industrijsko A. d. »MERKUR« kot izdajatelja in tiskarja: O. MIHALEK, Ljubljana.