Ameriška Domovina

IlELM

NO. 219
AM6RICAN IN SPIRIT FOR€IGN IN LANGUAGS ONLY
SLOVGNIAN
HORNING NGWSPAP6R
CLEVELAND 3, o', MONDAY MORNING, NOVEMBER 15, 1954
ŠTEV. LTV —VOL. LTV
Pretekli teden je imela Sheppardova obramba zaznamovati samo izgubljene bitke
Mnogo njenih trditev je bilo postavljenih na laž. — Tekoči teden pa ne obeta nič boljšega za obrambo, ker namerava tožiteljstvo izigrati svoje trumfe in poklicati kot priče “zvezdnike” in “zvezde” v tej drami.
CLEVELAND. — Kakor smo že omenili, je pretekli te den pričal v Sheppardovem procesu policist iz Bay Village Fred Drenkham, ki je v preciz nih besedah zaporedno pobijal trditve Sheppardovih odvetnikov.
Dr. Sheppard je pozorno na Drenkhana, ki je bil prvi policist, ki je prišel v jutru 4. julija na pozorišče umora Shep-pardove, žene in je povedal, da so —
BILA VSA OKNA spalnice umorjene žene zaprta, razen e-nega, v jutru 4. julija. Mreža na malce odprtem olknu je bila odznotraj trdno zaprta s kljuko. Na polici pred oknom je ležal nedotaknjen i n nepobrisan prah. —-To je bilo okno, ki gleda na verando, pred katera stoji jablana. S tem je padla v vo do trditev odvetnikov, da je morilec z “razmršenimi lasmi” verjetno splezal po jablani na verando in od tam skozi okno neslišno v sobo, dočim je dr. S. Sheppard spal na zofi v spodnji sobi.
V HIŠI NI BLO nobenih znakov kakega rvanja. (Dr. Shepp-pard trdi, da se je rval z morilcem).
NOBENEGA ZNAKA ni bilo, da bi kdo vlomil ali si drugače izsilil vhod v hišo.
VSEBINA miznic pisalne mize in zdravniška torbica, o čemer pravi obramba, da je bilo vse premetano, je bila skoraj popolnoma v redu in manjkalo ni ničesar.
OKRVAVLJENA zapestna u-ra umorjene žene je ležala na tleh v bližini naslanjača, kjer je sedel dr. Sheppard, ko je po telefonu javil ženin umor.
NA PRODU ob jezeru, kjer se je dr. Sheppard baje boril z morilcem, ni bilo nikakega znaka o kaki borbi.
DR. SAMA so njegovi bratje, 'odvedli iz hiše v svojo bolnišnico brez dovoljenja policije.
POLICIJA je zaslišala več drugih ljudi, na katere je padlo količkaj suma, toda jih je po natančnem zasliševanju izpustila, ko je bilo nesporno dokaza-no, da niso: imeli nobenega o-pravka s tem zločinom.
Izjave inšpektorja Scotland Yarda
V sodni dvorani je med ostalimi kot opazovalec tudi Robert Fabian, inšpektor slovitega londonskega detektivskega urada Scotland Yard, ki je izjavil, da Ee je divil preciznemu pričevanju policista Drenkhana, ki ni v ponos samo sebi, temveč vsej Policijski sili, pri kateri služi. Fejal je, da bi bil on srečen, če ki imel v svoji skupini takega moža.
Pretekli teden je Sheppardo-va obramba slabo vozila, ta teden pa se ji obeta, da bo še slab-®e. kajti tožilci so izjavili, da kodo šele ta teden uporabili
svojo “težko artilerijo.” Policistu Drenkhanu bo sle-
ISovi grobovi
Frank Schwerko
Umrl je Frank Schwerko, — 618 E. 97. St., zapušča ženo Pavlo, sinove Pvt. Edward, Peter in Paul. Doma je bil iz Istre in star 56 let. Bil je član društva Najsv. Imena cerkve sv. Pavla. Pogreb bo jutri, v torek, ob 9:30 iz Golubovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Pavla in od tam na
dil kot priča John Eaton, šef j pofcopaliče. policijske sile v Bay Village, j	Peter Ropoš
nato 16-letni Houkov sin Larry, V soboto zvečer je bil zadet ki bo povedal, kako in kje je od avtomobila in tako resno1 našel zeleno vrečico ali kovček, poškodovan, da je čez nekaj ur v katerem je bila dr. Sheppar- umrl, Peter Ropoš, star 65 let, dova ura in nekaj zlatnine, da- stanujoč na 11502 Detroit Ave! Ije bo poklican na pričevanje dr. Soproga Johanna, roj. Cimper-Hoversten, ki je bil zadnje tri man, mu je umrla leta 1937. — dni, toda ne v noči umora, ker Tukaj zapušča štiri sinove — je bil takrat v Kentu, O., gost Wiliam, ki je lastnik New Yoik Sheppardove družine, končno Dry Cleaners, Peter ml. ki je pa Miss Susan Hayes, s katero lastnik Euclid Park Cleaners, je imel dr. Sheppard v Kalif or- Alfred, lastnik Kipling Clean-niji in že poprej v Ohio intimno, ers in Elmer, 5 vnukov, dve se-razmerje.	stri, Mary Knaus v Calif, in
Poleg teh bodo nastopili kot Victoria Von Quiram ter več priče: koroner dr. Gerber in vsi I sorodnikov. Rojen je bil na O-policisti ter detektivi, ki so ime- grškem, kjer zapušča več sorod' pri tem kaj opravka, kakor uikov. Zadnja tri leta je bil za-tudi uslužbenci laboratorija. poslen v Novlex File Co., po-Državno tožiteljstvo je izjavi- |Prei Pa 32 let pri Cleveland File
lo, da ima za tekoči teden mnogo presenečenj.
Nesreča v rudniku; verjetno je 16 smrinih žrtev
Eksplozija je nastala eno in en četrt milje globoko pod zemljo.
FARMINGTON, W. VA. — V Jamison Coal and Coke Co,, premogovniku je nastala v so-ooto silna eksplozija, ki je verjetno ubila 16 ljudi.
Neki delavec, ki je delal zu naj premogovnika, je bil ubit od letečih in padajočih ruševin.
jCo. Tukaj je bival 44 let. Pogreb bo v sredo zjutraj ob 8:45 iz Jos Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na E. 152 St., v cer-I kev sv Pavla na Chardon Rd. ob 9:30 in od tam na pclkopali-Išče Kalvarijo.
Slovenska pisarna
8116 G1*m Cleveland, O. Telefon t EX 1-9717
I
OPOZORILO: Slovenska pisarna bo ta teden odprta ob sledečih urah. V ponedeljek, torek, četrtek in petek od 9 do 12 dopoldne, v sredo od 9 do 12 in od 3 do 5, v soboto pa od 9 do 12 in od 2 do 7 zvečer.
KNJIGE: še je čas, da naročite revijo Meddobje in njene
Petnajst mož je obtičalo globo- j publikacije. Na razpolago ima-'io pod zemljo ko v pasti, ko se mo tudi povest Zemlja (Mau-primerila eksplozija, kateri | ser Karel), Ben Hur, prvi del
je sledil ogenj
1
in nekaj publikacij iz Argenti-
Požigalci na delu na vzhodni strani Clevelanda
Ognje so podtaknili v okrožju od E. 55. do 57. ceste.
CLEVELAND. — Detektivi ičejo požigalca, ki je v noči od petka na soboto podtaknil v manj kot pol ure pet ognjev v okrožju od E. 55 ceste do E. 57 St.
Prvi ogenj je nastal ob 5.41 zjutraj. Zažgana je bila navlaka med dvema garažama na 1900 E. 57 St. Požar je povzročil na garažah $75 šikode.
Komaj so tisti ogenj pogasili, so gasilci opazili drugega komaj nekaj hiš naprej, na 1856 E 57 St. Tudi tam je bil podtaknjen ogenj med dve garaži.
Ko so se gasilci pripravili, da oi odšli, so bili poklicani pred hišo št. 5601 Curtis Ave., komaj en blok vstran, kjer je gorela stara zofa, ki se je tiščala ga-solinskega tanka nekega traktorja.
Nefkaj minut pozneje so gasilci opazili dim ,ki se je valil iz garaže hiše št. 1938 E. 57 St. — Tudi tam je bila zažgana navlaka (rubish). škoda je bila neznatna.
Dalje je bil podtaknjen ogenj na tovorni avto od Central Shipping Co., 1969 E. 55 St. Tam je bilo $100 škode.
Stanovalci v dotičnem okrožju so nervozni m v strahu ter ugibajo, kje bo izbruhnil prihodnji požar.
------o-------
S0VJ. ZVEZA PREDLAGA SPET NOVO KONFERENCO
Sovjetska vlada je povabila na posvet 23 evropskih narodov in Združene države, ki so poivabilo takoj odklonile. — Sovjetski smoter sestanka je, porušiti zapadno evropsko obrambo in preprečiti oborožitev Zapadne Nemčije.
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
Odhod v Korejo
TOKIO. — Kongresnika J. Vorys, republikanec iz Ohio, in James P. Richards, demokrat iz S. C., sta odpotovala dne 13. novembra od tu v Južno Korejo.
spasi
Clyde Riley, distriktni direk- ne (Sociologija, Ob jubileju).
PAKETI: Božič je še čas, da pokažemo ljubezen do svojih domačih. Naročite in
tor United Mine Work. Heaalth and Welfare Fund, je dejal: — “Bojimo se, da je bilo vseh 15 mož, ki so bili ob času eksplozije pod zemljo, ubitih.”
Iz 545 čevljev globokega “šaf-|ta” se je kmalu pričel valiti črn dim. Na površju nad rudnikom je poškodovanih tudi več poslopij-
jim paket preko Lige in napravite jim veselo uro za svete praznike.
Vremenski
k^anes in ponoči jasno in mr-
Klo.	,
Dragi
COLUMBUS. — Republikanska državna organizacija je izdala ob zadnjih volitvah za kampanjo svojih kandidatov v državi Ohio $527,000.
Kdo je izgubil nogo?
CHICAGO. — Policija išče moža, ki je izgubil svojo nogo. kve, da se pa povabilu 1 — umetno namreč.	I mogel takoj odzvati.
Moskva vabi Nehruja
NEW DELHI, Indija. — Indijski premier Nehru je izjavil, da je dobil od sovjetske vlade uradno povabilo za obisk Mos-
ne bo
MOSKVA. — Sovjetska zveza je v soboto izjavila, da je sporazum Londona in Pariza za oborožitev Zapadne Nemčije zelo povečal “nevarnost destruktivne atomske vojne v Evropi” ter je pozvala na splošno konferenco o evropski varnosti, katere naj bi se udeležile države z obeh strani železne zavese.
Identične note, ki so bile izročene ambasadorjem zapadnih držav, vsebujejo vabilo 23 evropskim narodom in Združenim državam na konferenco o evropski 'kolektivni varnosti, ki naj se prične 29. novembra v Parizu ali Moskvi
Rdeča Kitajska je bila povabljena kot opazovalka.
(Vladni uradniki v Washing-tonu so označili ta poziv na razgovore kot “nezakrinkano” prizadevanje, da se poruši zavezni-škke sporazume o oborožitvi Zapadne Nemčije. V tem pova-oilu niso videli ničesar novega in so naglasili, da Združene države nočejo imeti nobenega deleža pri takojšnjih razgovorih s Sovjeti j o).
Napad na zapadno-nemški načrt
Ta sovjetska nota (predvsem napada načrt za oborožitev 500 tisoč nemšlkih vojakov, kateri oi, pravi Sovjetija, tvorili osnovo zapadnonemške armade, ki oi bila pod vodstvom tistih nemških generalov, ki so poveljevali Hitlerjevi armadi v drugi svetovni vojni.
Na to konferenco so bile povabljene sedeče države:
Avstrija, Albanija, Bolgarija, Vzhodna Nemčija, Nizozemska, Grčija, Islandija, Norveška, Romunija, Turčija, Švica, Jugoslavija, Francija, Britanija, Belgija, švedska, Finska, Danska, Italija, Poljska, Češkoslovaška, Madžarska in Luksemburg.
Nota ignorira Kanado in Zapadno Nemčijo, pušča pa tudi njima odprta vrata z izjavo, da Združene države lahko povabijo katere koli svoje zaveznike.
Omemba starega predloga
Razen omembe o “splošni evropski varnosti”, ni v noti nobenega specifičnega predloga. Omenja pa predlog sovj. zunanjega ministra Molotova, ki ga je predložil 10. februarja šejk Velike četverice v Berlinu. Tisti njegov predlog za “splošno evropsko varnost” so sumarič-no odklonile Združene države, Velika Britanija in Francija.
Učinek tistega njegovega predloga bi bil, da bi bile Združene države potisnjene iz Evrope in porušena bi bila Severnoatlantska obrambna zveza (NATO), (kakor tudi načrt za oborožitev Zapadne Nemčije v ob rambni zapadnoevropski armadi.
Zapadni diplomati so izjavili, da bi dal sovjetski predlog, če bi bil sprejet, Sovjetski zvezi kontrolo nad vso Evropo.
------o----—
Konec institucije žalostnega spomina; "Otoka solza"
Peta obletnica—
V četrtek ob 8:30 bo v cerkvi sv. Kristine sv. maša za pokoj-pega Antona Muha v spomin 5. obletnice njegove smrti.
Smrt v domovini—
Joseph Metlika iz Willoughby Ohio, je dobil od doma v starem kraju žalostno sporočilo, da mu je v starosti 75 let umrla v Trstu mama. V Clevelandu zapušča hčeri Mary Cerkvenik in Ano Kutcher ter sina Ludvika. Seja—
Društvo Napredek št. 132 — ABZ bo imelo v sredo ob 7:30 zvečer v navadnih prostorih izredno sejo.
Vaja za igro—
Jutri ob 7:30 zvečer bo vaja za igro Dekle z biseri, v sobi poleg odra v SND. Pridejo naj vsi igralci.
Od vojakov doma—
Častno je bil odpuščen iz vojaške službe Edward Modic, — sin Johna in Antonije Modic, 28522 Park Drive, Willowick, O. V službi je bil tri leta, zadnji dve leti in pol v Nemčiji. Asesment—
Tajnica društva sv. Marije Magdalene št. 162 KSKJ bo nocoj od 6 do 7 pobirala’ v šoli sv.
I Vida asesment.
Otok Ellis Island je doslužil svojim namenom in po slopja na njem bodo uporabili v druge svrhe.
Pribeg Jugoslovanov jv Italijo
ANCONA, Italija. — Dne 13. J nevembra je prispelo sem z malo motorno ladjico 19 Jugoslovanov, ki so zaprosili oblasti za politično zatočišče.
Kaj tiči za prijateljskimi overturami Sovjetske zveze?
A____4	1 •	_• v_	.	, ,	,	,	.	.... .
NEW YORK. — V petek je odšel z otoka Ellis Islanda en sam samcat norveški mornar, ki je stopil na brod ali “ferry”, kateri ga je prepeljal na Manhattan. Otok Ellis Island, kjer so se morali ustaviti za končnni pregled in preiskavo vsi, ki so pri' hajali kot naseljenci v to deželo, je zdaj dokolčal svojo vlogo.
Otok Ellis Island, ki je bil v ljudskem jeziku znan tudi kot “Otok solza”, so zdaj zaprli. — Zadnjih petdeset inozemcev, ki so bili na tem otoku —večinoma kriminalci in prekucuhi — so bili že pred tem premeščeni v Federal House of Detention v New Yorku.
Smrt v povodnji
RABAT, Maroko. — V zad-I njih dveh tednih je v povodnji v Maroku izgubilo 30 oseb svoje življenje.
Revija “Time” objavlja dečo zanimivo razpravo:
MARŠAL TITO je dejal, da se je sovjetska politika definitivno spremenila, česar posledica je, je rekel, da se je svetovna napetost zrahljala. “Če je kdo kompetenten, da more spoznati utvaro ali past, smo mi”, je dejal jugoslov. (komunistični heretik, ki je seveda še vedno komunist. “Iza naših lastnih izkušenj spoznavamo, kaj je manever in Ikaj je pozitiven korak”, je dodal. Titu pomeni sovjetska sprememba več kot manever.
Toda nihče drugi ni bil pretekle dni pripravljen, da bi šel tako daleč kakor on. Seveda je tudi mnogi onih, ki so sprejeli ta videz spremembe in bi jo sedaj radi preizkusili. “Jaz upam, da je v Sovjetski zvezi prevladal novi pogled na stvar (new outlook),” je dejal Winston Churchill na konferenci torijcev pretekli mesec.
Amerikanci, ki upravičeno sumničijo to spremembo v Sov-jetiji, so morda prenagli, če jo kratkomalo z zamahom roke odpravijo. Omalovaževati vsako posamezno spravljivo gesto komunistov tudi ni pametno, — kajti skupno vzeto, komunistična dejanja in obljube tvorijo dokaj dolgo listo.
Doma so novi gospodarji Rusije dali ljudstvu grandiozne obljube o boljšem življenju: obljubili so več raznega blaga potrošnikom, vključno TV aparate in “elegantno obutev”. Stalinove avtomobilske tovarne, ki niso izdelovale nič drugega razen velikih, dragih avtomobilov, za katere ,se je vnemal Stalin, so pričele zdaj izdelovati plebejske biciklje ali kolesa. — Kremelj sam,iz katerega je naredil Stalin simbol črnega terorja, je na stežaj odprl svoja vrata turistom in svoje sobane preuredil v igralnice za otroke. Člani vlade in ostali oblastniki “vandrajo” zdaj po deželi gor
in dol kakor navadni politiki, ki agitirajo za svoje urade. Malenkov sam se zdaj nenadoma pojavi v tem ali onem kraju, ki ga je obiskala naravna nesreča, Kruščev se utegne vsak hip pojaviti v Sibiriji.
Sovjetski “kulturni” ambasadorji, ki so preje sedeli doma, so zdaj neprestano na potu ter potujejo v skupinah v inozemstvo. V zadnjih mesecih so bili ruski specialisti za bolezen raka v Braziliji, orientalisti v Britaniji, hortikulturniki in oceanografi v Parizu, demografi in geografi v Rimu, matematiki in kemiki v Amsterdamu, filozofi v Švici, filatelisti v Indiji, itd.
Sovjetske atletske skupine in športniki sodelujejo zdaj v natečajih in tekmah vseh dežel — Prav tako zahajajo v Sovjetsko zvezo znanstveniki, politiki, državniki, umetniki in športniki iz vse dežel sveta.
Lista teh gostov ni, kakor v preteklosti, omejena samo na i-
nozemske tovariše in simpati- končali jutri).
tizerje, temveč vsebuje tudi skeptike in celo ostre ^kritike. Tako vidimo med temi obiskovalci skupino japonskih industrij cev, ameriške kongresnike, republikansko senatorko iz države Maine Margaret Chase Smith, in druge. Nedavno se je vrnila iz Sovjetije oficielna britanska parlamentarna delegacija, katere član je bil tudi vojvoda Wellingtonski. Malenkov jim je rekel: “Mi menimo, da je najbolj realistična politika — politika mirnega sožitja. Ali,ta, ali pa vojna!” Vazilij Kuznecov pa je rekel Angležu Christoph-erju Mayhewu: “Mi se bomo borili z idejami, ne z orožjem!” Vsem, ki hočejo poslušati, pojo Sovjeti še drugo sirensko pesem: Trgovine bi bilo v obilici, samo če bi Amerikanci ne vztrajali pri embargu. — Angleži, Nemci, Japonci, Francozi in Danci željno poslušajo to pesem.
(To zanimivo razpravo bomo
Umoril je lastno dete in staro mater
LANCASTER, O. — Joseph Chamberlain, star 20 let, je priznal, da je zadavil svojega 20 mesecev starega sinka in da je do smrti pretepel svojo 76 let staro staro mater.
Chamberlain, ki si je prerezal po priznanju žile na zapestju, je izjavil, da je zadavil sinka zato, ker ga je delal nervoznega svojim jokom.
Svojo staro mater Mrs. Elizabet King pa je pretepel do smrti, iker je ugovarjala zaradi nekega njegovega telefonskega klica na daljavo.
BRLIZGANJE SIREN
Danes ob 12.15 popoldne bodo brlizgale sirene, ki oznanjajo nevarnost sovražnih letal za slučaj- napada. Brlizgale bodo samo 30 selkund in sicer vsak ponedeljek ob tem času do preklica. Oblasti namreč želijo, da bodo te naprave vedno v redu.
NAJNOVEJŠE VESTI
TAIPEH, Formoza. — štiri top-ničarke Rdeče Kitajske so včeraj pogreznile nacionalističnega rušilca Taiping, ki so ga dale Čangkajšeku Združene države in se je preje i-menoval U. S. S. Decker. Rušilec je bil pogreznjen 215 milj severno od Formoze. Ubitih je bilo 152, reenih pa 180 mornarjev.
NORFOLK, Va. — Dvomotorno mornariško letalo, na katerem je bilo pet mož posadke, je ponoči 46 mlj od Cherry Point strmoglavilo v morje. Dve uri nato pa je izginilo eno izmed letal, ki so iskala pogrešano letalo.
COLUMBUS, O. — V četrtek bo verjetno naznanjen izid ponovnega preštetja glasov, ki so bili oddani za Benderja in Burkea. Kakor znano, je dobil Burke nekaj tisoč več glasov kakor je bilo prvotno po-ročano.
LANCASTER, O. — Joe Neil Chamberlein, 20-letni morilec svojega sinka in svoje stare matere, se je včeraj v svoji celici obesil. (Poročilo o njegovem zločinu je na drugem mestu današnje prve strani.)
KAIRO, Egipt. — Revolucionarni koncil je včeraj odstavil generala Mohameda Naguiba od presedništva, češ da je bil zapleten v zaroto fanatične Muslimanske bratovščine, ki je stregla premierju Gamalu Abdelu Naserju po življenju.
Ameriška Domovi ima
'V Vil I	IfOMI
•117 St. Clalr Ave.
HEnderson 1-0628
Cleveland S, Ohio
Published daily except Saturdays, Sundays, Holidays and the first week in July
General Manager and Editor: Mary Debevec
NAROČNINA
Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00.
Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za tri mesece $4.00.
SUBSCRIPTION RATES
United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for 8 month«.
Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for 3 months.
Japonsko in vse dežele južne in vzhodne Azije more rešiti le splošen gospodarski napredek in zboljšanje življen-skih pogojev vsega prebivalstva, ki bo na ta način spoznalo, vrednost zahodnega demokratičnega reda in se naučilo ceniti svobodo.
Novi begunci prosijo za sponzorje
Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879.
No. 219 Mon., Nov. 15, 195'::
Marshallov načrt za Azijo?
Ko je v prvih povojnih letih grozil komunizem prepla viti vso Evropo, se je Amerika odločila za velikopotezen načrt. Ker so se zavedala dejstva, da more komunizem uspevati in napredovati samo tam, kjer vladata revščina in stiska, so se Združene države odločile s svojimi lastnimi sredstvi pomagati dotlej še svobodni Evropi gospodarsko znova na noge.
Milijarde in milijarde dolarjev pa tudi ogromne količine raznega blaga so šle preko Atlantika. Po tem takozva nem Marshallovem načrtu je uspelo obnoviti in izpopolniti evropsko gospodarstvo, odpraviti največjo stisko in poskrbeti za zdrav razvoj posameznih narodnih gospodarstev. Razen Italije, ki ima še vedno veliko število brezposelnih in na pol zaposlenih, so si vse evropske države pomagale na noge.
Komunistična nevarnost v Evropi je začasno zavrta, zato pa je vsak dan večja v Aziji. Predsednik Eisenhower nas je še spomladi opozarjal, da utegnejo azijske države dru ga za drugo izginiti za “bambusovo” zaveso. Tedaj je dejal če pade v komunistične roke Indokina, bodo padle za njo tudi druge dežele jugovzhodne Azije, kot padejo v vrsto postavljene domine, čim poderemo na nje prvo.
Kljub temu svarilu je Zahod izročil v Ženevi komunistom severni del Vietnama z nad deset milijonov ljudi. Prva domina je padla. Vse izgleda, da bi se utegnilo Eisen howerj1evo prerokovanje uresničiti kljub v Manili sklenje nemu obrambnemu dogovoru za jugovzhodno Azijo.
Razmere v Laosu, Kambodži in južnem Vietnamu v In dokini so žalostne. Vse tri državice, ki so jim' dali Franco zi popolno svobodo, se še niso dobro znašle. V vseh vlada gospodarski, upravni in politični nered, ki ga komunisti izvrstno izkoriščajo. Najslabše so razmere v južnem Vietnamu, kjer se predsednik vlade že nekaj mesecev prepira z načelnikom glavnega stane vojske, Vlada je brez vsake moči, ker ji je odpovedala pokorščino tudi policija.
Ko je dolgo let v Združenih državah živeči Ngo Dinh Diem julija stopil na čelo vlade, so od njega pričakovali naglih odločitev in načrtnega dela. Toda novi predsednik vlade ni našel v deželi prave opore, sam pa ni zmogel vsega Ko so odločni koraki izostali in. načrtnega dela ni bilo, se je pokazalo zlasti med mlajšimi oficirji v vojski precejšnje nezadovoljstvo. V javnost so prišle vesti, da namerava vojska državni udar, torej nekaj podobnega, kar se je zgodilo pred dvemi leti v Egiptu, ko so pognali iz dežele kralja Faruka.
Predsednik vlade Diem je nato poslal načelniku glavnega stana vojske generalu Nguyen Van Hinhu vozni listek za v Francijo z naročilom, naj takoj odpotuje in ostane tam vsaj pol leta. General se je temu “nasvetu” uprl. Vojska je potegnila z njim. V spor med vlado in vojsko so se umešale tudi tuje sile. Amerika je podprla predsednika vlade, Francija pa poveljnika vojske. Washington je ponovno pozval Pariz, naj umakne svojo podporo generalu Hinhu, istočasno pa tudi jasno povedal, da naj ta ne pričakuje od njega nobene pomoči, če bi sam prevzel vso oblast v roke.
Ko se vlada, vojska in policija med sabo prepirajo, ni nikogar, ki bi se brigal za potrebe dežele. Komunisti in njihovi pomočniki razmere izkoriščajo in ščuvajo prebivalstvo proti prepirljivim oblastnikom.
Predsednik Eisenhower se je odločil napraviti tfemu konec in je poslal pretekli teden v Saigon gen. Collinsa s po. oblastilom, naj tam napravi red in skuša deželo rešiti pred komunistično poplavo.
Revščina in zmeda ni omejena samo na Indokino, dosti jo je po vsej južni in jugovzhodni Aziji. Ne smemo pozabiti, da še danes vsako leto umrje v Indiji in na Kitajskem, pa tudi v drugih deželah Azije na tisoče in tisoče ljudi zaradi lakote, med tem ko desetine milijonov stradajo. Tega žalostnega stanja sta največ krivi gospodarska zaostalost in pa gosta naseljenost teh pokrajin. Boljši in modernejši način pojedelstva bi poskrbel lahko veliko večji pridelek, urejen promet bi omogočil naglo in pravilno razdelitev hrane, tovarne bi preskrbele potrebno blago in dale prebivalstvu možnost zaslužka.
Za vse to je treba strokovnjakov in kapitala. Ni torej noben čudež, da se je predsednik japonske vlade Sigem Jo-šida, ki se je zadnji teden mudil v Washingtonu, zavzel za neke vrste Marshallov načrt za rešitev Azije. Po njegovih besedah bi rabile dežele Daljnega vzhoda in Južne Azije skozi nekaj let vsaj po štiri milijarde dolarjev tuje pomoči za gospodarski napredek in modernizacijo.
Japonski državnik je prepričan, da je Azijo mogoče rešiti le z velikopotezno pomočjo, ki bo omogočila zaostalim azijskim narodom nagli napredek in izboljšanje življenjskih pogojev. Japonska sama je v veliki stiski, toda predsednik njene vlade ni prosil za nekaj sto milijonov dolarjev za svojo deželo, ker je vedel, da bi bilo to le trenutno mašilo, celotnega stanja pa ne bi moglo dosti zboljšati.
Washington, D. C. — National Catholic Welfare Conference, War Relief Services, ki je vse-ameriška organizacija katoliških škofov za pomoč tistim, ki so bili pregnani ali prisiljeni zapustiti svoje domove in bežati iz verskih ali političnih razlogov, priporoča naslednje slovenske begunce in prosi, da bi se med ameriškimi Slovenci našli sponzorji zanje:
Benedejčič Ciril, 23 let star, samski, delavec, kovač iz Usnika na Primorskem, sedaj v taborišču Carinaro di Aversa v Italiji.
Brumi Franc, 48 let star, kovač, ključavničar iz Grgarja na Primorskem, sedaj v taborišču v Beljaku na Koroškem, poročen, žena Emilija je 49 let stara, šivilja in gospodinja.
Cenčič Maks, 21 let star, kovač, tovarniški delavec, Ikmet iz Rebedišča pri Gorici, samski, sedaj v taborišču Carinaro di Aversa v Italiji. Člani njegove družine so v komunističnih zaporih.
Treo Lovro, 64 let star, uradnik, oskrbnik iz Ljubljane, poročen, žena v Ljubljani, sedaj v taborišču San Antonio v Italiji.
Dornik Jožef, 20 let star, samski, mizar, mehanik, doma v Kojs’kem, sedaj v taborišču Carinaro di Aversa v Italiji.
Dornik Mihael, 22 let star, knjigovodja, slep na levo oko a zelo sposoben in spreten, doma v Kojskem, sedaj v taborišču Carinaro di Aversa v Italiji.
Dornik Mihael, 47 let star, vi-nagradnik, kmet, šofer iz Kojskega z ženo Josipino, 41 let staro, gospodinjo, sedaj v taborišču Carinaro di Aversa v Italiji. Dornik Mihael in Josipina sta stariša Cornika Jožefa in Mihaela in ni šla cela družina rada tudi skupno delat na kako farmo.
Kavalič Angel, 36 let star, mizar, doma pri Sv. Antonu pri Kopru, govori in piše več jezikov, bil jetnik / Buchenwaldu, sedaj v taborišču Carinaro di Aversa v Italiji.
Gorjup Marta, 33 let stara, šivilja, delavka, služkinja, domači kraj Log Drobočnik na Primorskem, sedaj v Rimu. Brata so ji ubili komunisti, sama je bila na prisilnem delu, tudi njenega sorodnika duhovnika so komunisti ubili.
Hrovat Verona, stara 47 let s 15 letno hčerko Kristino, kmetica, delavka, gospodinja, mož jo je zapustil, je v Jugoslaviji. Doma iz Male Polane na Dolenjskem, sedaj taborišču Asten v Avstriji.
Humar Matilda. 22 let stara, ^uharica, služkinja, s hčerko, ki je eno leto stara, doma iz Ban-čice, Grgar na Primorskem, sedaj v taborišču Caiinaro di A-versa v Italiji.
Markoja Marija, 32 let stara, vdova, kmetica, služkinja, tovarniška deavka iz vasi Gome-ice v Prekmurju s hčerkama Marijo, ki je stara 14 let in Cecilijo, 12 let. Sedaj so vse tri v taborišču Asten v Avstriji.
Uršič Ida, 25 let stara, samska kmetica, služkinja, bolniška strežnica, doma iz Kobarida, sedaj v taborišču S. Antonio v ItalijL Na domu je bilo vse ronfiscirano, družina preganjana, sama begunka je bila na prisilnem delu.
Gorjanc Danilo, 30 let star delavec v holmci in kemični tovarni iz Deskle pri Novi Gori-z ženo Adelo staro 24 let, ki je šivilja in gospodinja in hčerko Margareto staro 3 leta. Sedaj je družina v taborišču Carinaro di Aversa v Italiji.
Iger Franc, 26 let star, tovarniški delavec, mašinist iz Dra-
vograda, samski, sedaj na Koroškem v Avstriji.
Regaršek Leopold, 43 let star, predilničar, popravljalec strojev in avtomobilov, doma pri Sv. Štefanu pri Celju, z ženo Amalijo, ki je 41 let stara in hčerko Ano Marijo 10 let, sedaj so na Štajerskem v Avstriji.
Burjek Janko, 26 let star, samski, kmet, delavec, šofer, doma iz vasi Bukovo pri Kranju, sedaj na Koroškem v Avstriji.
Čebokli Anton, 39 let star, samski, kmet, delavec doma od Sv. Helene na Primorskem, sedaj v taborišču S. Antonio v I-taliji.
Golja Slavko, 21 let star, kmet in brivec, doma v Volarje na Primorskem, bil preganjan od komunistov, sedaj v taborišču S. Antonio v Italiji.
Gjerkeš ignac, 23 let star, kmet, doma iz Gomilice v Prekmurju z ženo Barbaro, staro 20 let in hčerko Ireno 1 leto.. Sedaj je družina v taborišču Asten v Avstriji.
Hvala Pavel, 80 let star kmet, delavec, usnjar, je brez ieve roke od mladosti, pa ga to ne ovira pri delu. Vsa njegova družina veliko trpela pod komunisti. Sedaj je v taborišču S. Antonio v Italiji. Doma je iz Čepova-na na Primorskem.
Klamič Mirko, 2fc' let, kmet, delavec, doma s Primorskega, sedaj v taborišču Carinaro di A-versa.
Klemenčič Jože, 39 let star kmet, delavec, slep na desno o-ko, sedaj v taborišču S. Antonio v Italiji.
Lemut Franc, 26 let star samski kmet, delavec iz Kosmani na Primorskem, sedaj v taborišču Carinaro di Aversa v Italiji.
Lovišček Andrej, 66 let star, vrstnar, kmet, doma v Petrovne na Primorskem, vdovec, sedaj v taborišču Carinaro di Aversa v Italiji. Bil šel najraje s sinovo družino.
Lovišček Andrej, 33 let star, kmet, zidar, delavec, z ženo Roza Marija 3' let staro, hčerko Ireno 5 let, sinom Albinom 3 leta. Sedaj je družina v taborišču Carinaro di Aversa v Italiji.
Markovčič Stanislav, 34 let star, kipeč, delavec, doma iz vasi Slapnik na Primorskem, sedaj v taborišču S. Antonio Itaiji.
Mlekuž Martin, 26 let star, avtomehanik, delavec, kmet, samski, rojen v vasi Bavščica na Primorskem, sedaj v taborišču S. Antonio v Italiji.
Mondini Jožef, 34 let star, kmet, zidar, rudar, z ženo Rozalijo 30 let staro, nčerko Marijo, 4 leta in sinom Andrejem 1 le^ to, vsi iz Tolmina, sedaj v taborišču S. Antonio v Italiji. (Nadaljnja Imena prihodnjič) Imena novih slovenskih brezdomcev, ki prosijo za pomoč, da bi si mogli ustvariti možnost življenja v naši Ameriki, bomo objavljali sproti kakor jih bomo prejeli. Upamo, da s tem pomagamo tistim, ki imajo morda bed temi reveži kakega sorodnika ali prijatelja, pomagamo brezdomcem, ki bodo morda potom nas našli usmiljeno srce in sponzorja, pomagamo splošno katoliški stvari, saj je delo za pomoč brezdomcem Sv. Oče prav letos v Marijinem letu ponovno priporočil in blagoslovil. Kdorkoli bi rad kako pojasnilo v tej stvtari, zlasti pa tisti, ki bi bili voljni sprejeti katerega izmed teh ali kakega drugega človeka kot sponzorji, naj se obrnejo na zastopnika Lige Slovenskih Katoliških Amerikan-cev, ki urejuje m posreduje v teh zadevah. Naslov je: Dr. Miha Krek, 1452 Spring Rd. N.W., Washington, 10 D. C.
Hr. M. K.
Nova maša pri Sv. Duhu
Watsonvile, Calif. — Rojake od Sv. Duha pri Krškem bo zanimala novica, da se je njihova domača farna cerkev, ki čepi kakor bela golobica vrhu sve-toduškega hriba, po sedemintridesetih letih prvič zopet okin-čala za novomašno slavje V nedeljo 24. oktobra je v njej prvič zapel glorijo novi Gospodov maziljenec salzijanec Hrib-šek Stanko. Pred njim je imel zadnjo novo mašo pri Sv. Duhu g. Andrej Pirc iz vasi Ravni leta 1917. (Svetoduški rojak, salezijanec Hribšek Lojze, brat sedanjega novomašnika, je bil posvečen pred petimi leti tu v Združenih državah in je pel novo mašo pri Sv. Lovrencu v Cleveland. Sedaj je nameščen v Watsonvile, Calif.)
Novomašnik je iz vasi Sme-čec, ki leži ob cesti med Sv. Duhom in Studencem oziroma Rako. Svoj veliki dan je slavil v krogu svoje srečne matere, dveh sester in dveh bratov, med tem ko mu je oče umrl že pred petnajstimi leti. Poročilo pove, da so se farani in prijatelji iz sosednjih fara udeležili slovesnosti, v tako velikem številu, da je prostorna cerkev bila pretesna. Tudi pri popoldanskem praznovanju doma pod kozolcem so ga sorodniki in prijatelji obdali v velikem številu po lepi stari slovenski navadi.
Novemu delavcu v Gospodovem vinogradu, zraslemu sredih zelenih vinskih goric ob trdem delu in obilnih preizkušnjah, želimo blagoslova in varstva božjega na pot. Naj mu Bog sv. Duh vedno stoji ob strani s sedmerimi svojimi darovi!
majo vsi enake sreče. Mnogi imeli pri General Motors vedno
Waukegan, 111. — Amerikan-ci se radi ponašamo z našo demokracijo, ki res nudi marsikaj vsakomur, če ni zaspan. Kakor veliko mravljišče, kjer vse mrgoli in leze, drug čez drugega v tekmah za bogastvom in napredkom. Taka je Amerika. Stopiš na Wall Street v New Yonku, zapaziš tako mravljišče. Vse se preriva, vse sili v ospredje, vse stavlja, vse stega roke. Po čem? Po sreči. Isto je po drugih velemestih. Isto po trgovinah, isto na ulicah, vse hiti gor in dol — ta s taško, ta kovčegom, ta s kakim paketom in vzorci. Kam? Za business-om! Vse drvi za businessom! Kdor tega preje še ni videl, ne more razumeti takoj, kaj te ljudi goni, da dirjajo’, kakor divjaki. Bizniška strast je to — huda strast za marsikoga, ki se jo naleze. Njen suženj postaneš. In sam ne veš, kedaj se jo nalezeš. Ni mogoče to v vsaki deželi, dasi pridnost in nagib po napredku vodita posameznike v ospredje. Toda v Ameriki, kjer je v -tem oziru še velika prostost za privatno podjetništvo je ta tekma toliko bolj vidna in izrazita.
Na prvi pogled ta tekma za-sebništva ne zgleda slaba. Za bizniško nagnjene ljudi zelo privlačna. Saj vidijo v njej napredek tudi zase. Zato so takoj v njej, kakor izletniki v vročem poletju v vodi, čim pridejo do nje. Dobiček ■— napredek, to je cilj skoro vsakega, zato materializem osvoji v Ameriki skoro vsakega. Materialisti smo, eni z večjimi željami, drugi z manjšimi.
Radi omenjene prostosti in možnosti je Amerika postala obljubljena dežela za marsikoga. Milijone ljudi je našlo v njej svojo srepo — to je bogastvo in boljše življenje tu na zemlji. To vidika materializma. Kako je z njimi duhovno, moralno, je zadeva čisto drugačna.
V tekmi po napredku — nP-
prilezejo do vrha — mnogi ne. Mnogi niti ne poskušajo, ker niso bizniško nadarjeni. Slednji ostanejo zadaj in so zadnji. Prvi pobero smetano, zadnjim ostanejo le drobtine. Tu pa pride do ločitve potov v družabnem življenju. Imovitejši pridejo do razkošja, revni pa v revščino ali v razmere, v katerih jim poteka življenje po proletarsko, od rok do ust.
Pot prostega podjetništva gre naprej. Bogataši v njem špekulirajo*. Svoj denar vlagajo v industrijo — a gledajo, da jim investicije prinašajo visoke dividende in obresti. Da je dobiček čim večji, gledajo da jih obratovanje stane čim manj. Zato pritiskajo, da tisti, ki delajo zaj nje, naredijo čim več in da delajo za čim nižje plače. V naj-večjih slučajih to ni v skladu z moralo in poštenostjo. Marsikje se v takih slučajih postopa po piratsko.
Da se delavci proti temu zaščitijo, to je proti izkoriščeva-nju, se med seboj organizirajo v unije in po svojih zastopnikih nastopajo za svoje pravice.
Ker pa med spornimi strankami mora biti nekdo, ki ima merodajno oblast razsojevalca je v to poklicana vlada, ki na podlagi zakonov ureja take spore in pazi, da neka poštenost in, pravičnost prevladujeta v takih zadevah.
Kdo je vlada? V demokratični republiki kot so* Združene države je vlada ljudstvo. Seveda ne moremo biti vsi v Washingtonu in vladati. Zato izvolimo iz svoje srede zastopnike, ki nas narod predstavljajo in vodijo v raznih uradih. Predsednik, kongresniki, senatorji, go-vernerji in drugi niso nič drugega kot naši zastopniki na njihovih položajih. To je važno.
Da bi bili vsi kar najbolje zastopani, zato pa vsak voli v vlado in razne urade take zastopnike, o katerih misli in pričakuje, da ga bodo najbolje zastopali. Bogate korporacije, bankirji in drugi podjetniki kandidirajo take, o katerih vedo, da bodo zastopali njihove interese v kongresu in vladi. Tako so to važnost spoznale že pred dolgim tudi delavske unije in se ob volitvah zavzemajo za njim naklonjene kandidate. Zato je ob volitvah tako bučna borba za kandidate.
V prav kar minulih volitvah smo imeli priliko opazovati take borbe. V državi New Jersey n. pr. CIO unija zelo odločno' nastopila. Tudi v nekaterih drugih državah. Ob volitvah imajo delavci velilko moč v svojih rokah — če jo znajo izrabiti. Ako ne, jo izrabijo drugi.
Mene je v zadnji volilni borbi udarilo v oči nekaj. V nedeljo 17. okt. sem opazoval na tele-vižnu razpravljanje, ki ga vodi znani Spivak s svojimi tovariši pod imenom “Meet The Press.” Navadno so povabljeni pred omenjeni forum razni predstavniki in uradniki,- katerim zastopniki tiska stavljajo razna vprašanja. To nedeljo je bil povabljen predsednik CIO unije znani Reuter.
Spivak in njegovi tovariši so mu začeli slavij ati vprašanja o zveznem obrabnem tajniku Wil-sonu, ki je baš tiste dni z neko; zelo nerodno primero zašel v neprijetno zagato. Radi tega so ga nekateri zastopniki unij vsestransko ožigosali in ga označi-za delavstvu nenaklonjenega. Kajpada forum “Meet The Press” je mislil, da je potrebno to zadevo malo razčistiti in je oovabil Reuterja pred forum. Reuter se je odzval.
Na vprašanja stavljena po Spivaku in drugih je izborno odgovarjal. Spivak je očevidno rotel oprati Wilsona vsake sum-nje, da bi imel s tisto opazko,
■ rak slab namen. Zato je stavil Reuterju tudi vprašanje, če ne misli, da je obrambni tajnik Wilson, iko je bil predsednik znanega velepodjetja General Motors, delavcem dober, ko so
višje plače kot drugod.
Reuter je to priliko izrabil in Spivaku pojasnil Wilsonovo dobroto do delavcev. Dejal je: Omenjena tvrdka je naredila v gotovem letu (če se ne motim, je dejal 1948 op. pis.) nad 800 milijonov dobička. Povprečna plača delavcem je bila $1.55 na uro. Med tem, ko je Wilson sam služil okrog $312.00 na uro pri istem podjetju.
To je Reuterjevo pojasnilo. Ampak številke udarijo v oči! Pa tudi povedo, kako je v tem našem ameriškem mravljišču privatnega podjetništva. Pokaže mizo in kaj je na njej za nekatere in kaj pod njo za druge. Zelo poučljivo, tako misli,
Vrhenšk Tine.
Uran v Avstraliji
Odkar je naš grešni svet osrečila atomska bomba, spadajo uranska ležišča med najbolj zapeljive in poželjive zemeljske zaklade. V Severni Avstraliji, v orjaško razprostranih predelih, ki merijo več kot texas in New Mexico skupaj, so pred kratkim odkrili bogata ležišča uranove rude. Ta odkritja so vzbudila med Avstralci prav take strasti po bogastvu, kakor svoječasna odkritja zlata v Ala-ski. Po vsej avstralski “Skandinaviji” je bilo pred tem raztresenih komaj okrog 10 tisoč ljudi.
Od odkritja uranovih rud dalje pa roma na tisoče in tisoče tehnikov, rokodelcev in dninarjev iz vseh mogočih predelov Avstralije proti severu. Njim se pridružujejo trgovci, gostilničarji in obrtniki. Uran je odprl vrata, ki jih živinoreja in poljedelstvo nista zmogla v dolgih desetletjih. To so predeli z rodovitno zemljo z znosljivimi klimatičnimi pogoji, vendar od’-daljeni na tisoče in tisoče kilometrov od obljudenih avstralskih predelov. To je tako imenovani Severni teritorij.
Geologi, geofiziki in rudarji, ki so na Sever prispeli z letali, da preiščejo zemeljska tla, ali ne vsebujejo dragocenega urana, so bili presenečeni nad lepotami pokrajin in so zato poklicali svoje družine k sebi. Kot gobe so rasla nova selišča in mesta iz zemlje, medtem ko so z mrzlično naglico iskali za uranom.
Z obljudenim Jugom ni nobenih neposrednih zvez, zato so nastale pravcate zračne flotile, ki dovažajo naseljencem gradbeni material, živila in ostale potrebščine vsakdanje uporabe. Avstralska vlada je nabavila posebna letala, ki so opremljena z inštrumenti za iskanje urana. Ne bo trajalo dolgo, ko bo tudi izmerjenje dežele zaključeno in bodo poleg glavnega mesta Severa, Darwina, nastala-nova mesta, kakor Rum Jungle, Edith River itd.
Ta razvoj nudi evropskim izseljencem nove perspektive za njihovo zaposlenje. Do sedaj so se morali mnogi izseljenci boriti za obstoj, od sedaj dalje — tako zatrjujejo poročila naših ljudi iz Avstralije — pa bo za zdravega in delovnega človeka dovolj kruha.
Sredstvo za shujšanje
V lekarno je vstopil mali deček, star komaj osem let. “Minimal, prosim,” je dejal. — “Minimal, sredstvo za shujšanje?” je spraševal prodajalec. —1 “Da!” je portdil otrok. Drogist mu je izročil paketič in malček je odšel, čez nekaj dni se je vrnil in nato vsak teden zahteval sredstvo za shujšanje. To je bilo drogistu že malo čudno. Zato je malčka ob prvi priložnosti pobaral: “Kaj ga rabiš za mamo ali očeta?” — “Ne” je odgovorih zame.”
Kaj je otrok znorel? mu je šinilo v spomin, še zaprli me bodo. Jezno je strmel v malega paglavca.
“Zate?” se je drogist prestrašil. — “Ne zame, za mojega zajčka. Očka je dejal, da ga bomo zaklali, ko se zdebelh”
Dr. Josip Mal:
Zgodovina slovenskega naroda
Veliki francoski prevrat in slovenske dežele
4. “Ilirske dežele.” Francosko medvladje in njegov konec.
Pajk pravi, da od Berezine dalje doli niso videli več štirinožne živali, ne goveje ne pasje, niti mačke, le kakega konja, ki je leno predeval koščene noge. Pa še teh je kmalu zmanjkalo; kajti z lačnimi očmi in zobmi so se setradanci vrgli nad vsakega poginulega konja. V Vilni, kjer se je kar trlo ljudstva, je videl, kako so francoski častniki pobirali raztreseni bob po pesku in sirovega jedli. Ni bilo ne ene prave vojaške podobe pri vsej množici. Zdelo se je, ko da so se tu zbrali grintavi berači vsega sveta. Vse je bilo v* capah in raztrganih ruskih kožuhih, kocih in plahtah ter brez orožja. Obleka je bila vsa opaljena in prežgana od ponočnih ognjev; kadar pa so ti ugasnili, je obsijalo novo jutro novo vrsto zmrzlih vojakov.
Mnogi so od zime in lakote obupani v snegu sedeč ši grizli od mraza očrnele prste in ni ga bilo zlepa videti zdravega o-braza. “General sem!” je kričal v snegu razcapanec, a nihče se oi zmenil zanj; zmrznil je kakor žival ali naj zadnji prostak. Od Vilne do Kovna je bilo sko-ro več mrličev ob cesti v snegu, kakor živih ljudi na poti. k>a je bila zmeda še večja, so jih Rusi, ki so te nesrečne Napoleonove vojake zaničljivo i-ftienovali “francoski smirdu-tak”, venomer napadali in vznemirjali. Cele kolone so v Strahu pred zasledovanjem bežale že samo na klic; “Kozaki gredo!”
Od armade 610,000 mož, ki lih je Napoleon privedel na Ru-sko, se jih je rešilo samo 58.000; bela ruska snežna odeja je bila Mrtvaški prt tudi premnogim Slovencem, ki so bili uvrščeni naed ilirske čete. V tej nesreči se začeli zapuščati Napoleona njegovi posili-zavezniki. Rusi so niu odtrgali najprej Pruse in končno je v začetku poletja 1813 pristopila še Avstrija k zvezi Rusije in Prusije zoper silnega Bonaparta.
V obupnem odporu se je dvignil nemški narod, da stre okove, ki jih je Napoleon nadel njegovim vladarjem, ki drug drugemu niso zaupali. Zankan je v septembru poskušal nabiti posamezne nasprotnike; Počasi se je umikal proti Lip-skemu, kamor je prišel 14. oktobra. V veliki tridnevni bitki narodov pri Lipskem 16., 18. jn 19. oktobra 1813 je ugasnila Napoleonova zvezda; silni mož Je uvidel, da ga bo podrla pre-naoč njegovih nasprotnikov in ba ne bo mogel več obvladati judskih množic, ki so se zgrinjale okrog njega.
^ tej stiski je samozavestni Motilec Evrope postal naenkrat 'n^odušen. Svojemu zvestemu 0PI'odil! staremu našemu znan-cu Marmontu, je tedaj obupno Prišepnil; “Moja šahovinca se f1* je zmedla.” Poprej neu-rudljivi vojskovodja je prese-el dolge ure brezdušen in če-^al po papirju, tako da je
rurmont potožil, češ, da njego-Vega cesarja v tej vojni ni več ^ngoče spoznati.
Francozi zapuste Ilirske dežele.
^■° se je bližala ta odločitev na Nemškem, so bile tudi de-'eie na jugu tik pred važnimi nogodki. Dne 26. avgusta 1813 J6 izdal vrhovni poveljnik no-J^anje-,avtrijske armade baron iber, ki je imel pod seboj 32,-0 mož, slovensko vojno pro-? aruacijo, kjer pravi, da so se v®a ljudstva strnila v železen 0 roč zoper Francoze, ki so zbi-
rali vojske, “de bi pod nesna-nim nebam se eno svojoglavno volo svojo kri prelivali”. Uradna vojna napoved je bila podana že 12. avgusta, a v Ilirji o njej še niso nič vedeli in so kot običajno 15. avgusta še slovesno praznovali Napoleonov rojstni dan.
Obrambo Ilirskih provinc je prepustil Napoleon svojemu pastorku, italijanskemu podkralju Evgenu, ki je s 53.000 možmi zasedel vse glavne prehode proti Italiji. Ker so menili, da bo napadel Evgen od Kranja in Beljaka sem, so napravili Avstrijci na Koroškem okope pri Krivi Vrbi, Sv. Magdaleni, ob Malem Ljubelju, pri Slov. Plaj-berku, v Humperku in Bistrici v Rožu.
V nadaljnjih bojih so se Avstrijci umeknili na levi dravski breg proti Celovcu. Mostova pri Rožeku in Beljaku so podrli za seiboj popolnoma, hum-perškega pa deloma. V poznejših, za Avstrijce srečnejših bojih so morali Francozi zapustiti važni prelaz na Ljubelju. Skozi Tržič in Kranj so se morali umekniti Francozi do Medvod.
Podkralj Evgen je ukazal svojemu generalu Belottiju, naj Kranj zopet zasede, kar se mu je tudi posrečilo. Obvarovati bi moral tudi črnuško mostišče. Zato je šel s svojimi 7.000 vojaki iz Ki'anja naproti avstrijski armadi generala Folse-isa, ki je od Celja po Črnem grabnu prodrla že do Brda pri Lukovici. Francozi so prišli okoli Vranišce šele pri Trzinu na glavno cesto in so stali že na Viru pri Domžalah. Medtem pa jim je prišel oddelek Avstrijcev, ki je prikorakal iz Tuhinjske doline, pri Trzinu za hrbet in jih hudo porazil. Ob hudem nalivu je bil Belottijev polk uničen, general sam pa ranjen in ujet.
Francozi so imeli 55 mrtvih in 260 ranjenih, ujetih pa je bilo 650 pešcev in 80 konjikov. Razen tega so Avstrijci, ki so jih podpirali Trzinci in Menge-šani, zaplenili dva topa in mnogo streliva.
Levo krilo avstrijske armade pod generalom Radivojevi-čem je medtem že 19. avgusta zasedlo Karlovec, kjer so graničarji odpovedali pokorščino Francozom in se združili z Avstrijci. Od tam je prodiral polkovnik Milutinovič proti Novemu mestu in prodrl v neposredno bližino Ljubljane. Dne 12. septembra je ugnal Francoze pri Šmarju, general Rebrovič pa 16. septembra pri Višnji gori.
Šmarski kaplan dr. Jak. Zupan je v imenu Višnjegorčanov v priložnostni pesmi radi teh zmag slavil poveljnika, rekoč: “Slava srbskega imena. — Milutinovič Bogdan! — Hvali križev treh te stena (to so namreč trije križi pri Šmarju), — Hvali Višenj te Goran.” Zopet drug oddelek je 25. septembra porazil pri Velikih Laščah Francoze in jih podil do Kum-polja. Z avstrijsko zmago pri Cerknici dne 27. septembra je vsa Dolenjska z delom Krasa bila zopet v avstrijskih rokah.
Če so se v letih 1810 do 1812 Francozi s svojo točno in pravično upravo in mnogimi dobrimi uredbami pri ljudstvu prikupili, so to priljubljenost po porazu na Ruskem radi novih rekvizicij in davkov zopet zapravili. Zato ni čuda, če so kmete zasrbele pesti. Menili so, da sta Rebrovič in Milutinovič Francoze že do dobra u-žugala in da je sedaj napočil
1954 NOV.
1954 I
ftagomp
BOOMUl
rasEfflmp
KOLEDAR
DRUŠTVENIH
PRIREDITEV

NOVEMBER 19.-20.-21.-—VELIKI PURANSKI
festival fare sv. Vida v cerkveni dvorani.
DECEMBER
5. — Slovanov koncert v AJC
na Recher Ave. Začetek ob štirih popoldne.
5.—“Lilija priredi “Marijansko akademijo” \ Slov domu na Holmes Ave.
19.—Pevsko društvo Adrija priredi koncert in “Slov. božič”
v AJC na Recher Ave.
JANUAR 29. — Društvo Kristusa Kralja
prireja v SND na St. Clair Ave. ples.
FEBRUAR
5.—Društvo France Prešeren št. 17 SDZ priredi ples v SND na St. Claic Ave.
39.—Društvo sv, Cirila in Metoda št. 18 SDZ ima ples v SND na St. Clair Ave.
J02E SRDjlNA :
PO VZHODU IN ZAPADU
Na Sijonu. Simbol Izraela. V dvorani Zadnje večerje. V cerkvi Marijine smrti. O razmerah med Judi in Arabci. Meja med Izraelom in Jordanijo v Jeruzalemu.
II
(Nadaljevanje)
Toda boj za to preimenitno svetišče je šel naprej. Muslimani, ki zelo častijo kralja Davida kot preroka in je po njih mnenju tam Davidov grob, so 1. 1551 frančiškane od tam pregnali, cerkev pa spremenili v mošejo; v dvorani so potem muslimani kazali neke vrste pogrnjeno o-maro pod katero, da je bil baj-da v spodnjih prostorih Davidov grob. Radi tega “groba” so potem Arabci strogo pazili na ta kraj ter kristjanom delali ovire. Ne samo to, da je moral vsak, ki je prišel tja plačati vstopnino, pač pa tudi, ko je vstopil v dvorano, tudi poklekniti ni smel in ne napraviti znamenja sv. križa. Bog obvaruj, ako bi to storil: vrgli bi ga ven in za nameček še dobro nabun-kali.
Ko sem bil dne 27. maja 1937 v tej dvorani; bil je ravno praznik presv. Rešnjega Telesa in sem potem, ko sem plačal vstopnino, stqpil v ta kraj ter sem mislil poklekniti, me je dr. Aleksič, ki je bil z menoj, opozoril:
Prepove-
Ne smete poklekniti! dano je!
Z ustanovitvijo države Izrael je položaj dokaj drugačen. Dvorana Zadnje večerje je pod judovsko upravo vse bolj prosta, kot pa je bila pod Arabci. Tu zdaj ne pobirajo nobene vstopnine, kot je bilo to v navadi poprej. Dalje zdaj lahko neovirano poklekneš in moliš, ne da bi grozile kake bunke. Vsega tega zdaj ni več!
Judje so v tem oziru vse bolj |J pametni in praktični kot Arabci, ki so v nekem oziru vse preveč fanatični; oni se dobro zavedajo, da prav radi tega kraja pride na Sij on, odnosno v Izrael,
veliko izletnikov in romarjev. Saj je dvorana Zadnje večerje za kristjane najbolj imeniten in privlačen kraj v Izraelu. Ker hočejo Judje privabiti v deželo čim več izletnikov in romarjev, pustijo vse kar mogoče svobodno in privlačno.
Ko sem bil tam, sem videl, ko je prišlo v dvorano Zadnje večerje kakih 25 semeniščnikov, ki so po tem prav pobožno in na glas molili in jih v tej pobožnosti ni prav nihče motil. Stražnik, ki jih je spremil v dvorano, je mirno gledal to lepo vzorno obnašanje teh kandidatov za duhovski stan. Ker sem bil cel teden v Izraelu, sem imel večkrat priliko, da sem stopil na Sij on ter opazoval vedenje kristjanov, zlasti katoličanov v dvorani Zadnje večerje.
Značilno je, da je od vseh tako znamenitih in svetih krajev iz Gospodovega bivanja in trpljenja v Jeruzalemu, samo Si-jon v judovski državi; vse ostalo je v Jordaniji. Judje na Sijonu dnevno gledajo, ko prihajajo kristjani, zlasti katoličani, na kraj Zadnje večerje, kjer potem res pobožno in zbrano molijo ter tako vpričo Judov priznavajo vero v evharističnega Boga, ki je tukaj postavil ta Zakrament in priznavajo, da verujejo, da je v sveti hostiji resnično pričujoč Jezus Kristus. Prizorov, kakršnih Judje drugod niso videli, jih gledajo tukaj. Najbrže mnogim izmed njih to ni všeč, toda omejiti
čas, ko morejo tudi oni pritisniti nad svoje dosedanje gospodarje. Dne 15. septembra so Francozi v Ljubljani ustrelili več takih vstašev, ki so jih oborožene zateli.
(Dalje prihodnjič)
NEVARNI PTIČI — B-47 bombniki lete preko Daytona, Ohio, na poti iz Vel. Britanije na letalsko oporišče March v Kaliforniji, šestmotorni jet bombniki so napravili dolgo pot brez vsakega pristanka v manj kot 15 urah. Pretekli teden je Boeing Airplane Co. Whieita, Kan. izročila našemu letalstvu 1,000 letalo te vrste.
“Z VETROM” — “Potujeva z vetrom!” pravita Mr. in Mrs. Harry Scott iz Sydneya v Avstraliji, ki že deset let brezskrbno plove ta po svetovnih morjih na svoji 43 čevljev dolgi barki “New Gull.” Scott je star 68 let in je upokojen inženir, njegova žena jih ima samo 49 in je izuče7ia bolniška sestra. Kadar jima na njunih potovanjih zmanjka denarja, si poiščeta začasno službo, da si malo opo moreta, potem pa ploveta zopet dalje “z ve-
trom” V	.	.	■	.	.
ali celo, ustaviti se ne da, ker resnica je kakor olje: vedno pride na vrh.
Judje so godrnjali, ko jim je Gospod rekel v kafarnaumski shodnici: “Jaz sem kruh, ki je prilšel iz nebes.” In ko jim je rekel: “Kdor je moje meso in pije mojo kri, ima večno življenje in jaz ga bom obudil posled nji dan” so naposled rekli: “Trda je ta beseda, kdo jo more poslušati” in mnogo učencev ga je tedaj zapustilo. Zdaj potomci teh Judov vidijo, kako se mnogi, ki prihajajo sem iz raznih strani sveta, iz vseh rodov in poklicev pred njihovimi očmi klanjajo Njemu, ki je to uresničil na Sijonu. Poznavalci razmer so mi pravili, da se Judje spreobračajo ter pristopajo v katoliško Cerkev. Gospod, ki je Jude vabil, ko je bil pri njih, tudi zdaj nanje ni pozabil, pa jih vabi s Sij ona: Pridite k mehi .. . Mogoče je to, da je Sijon v Izraelu božji opomin Judom, da spoznajo — Resnico.
Dvorana Zadnje večerje je zidana v gotskem slogu; delita jo dva masivna stebra v dve ladji. Dolga je 9 široka pa 14 metrov ter je brez vsakega nakit ja; v njej ni nobenih slik ali kipov, ki bi predočevali velike dogodke, ki so se godili tukaj. Zelo hvaležno in veliko delo bi storili državniki Izraela, ako bi ta prostor prepustil katoličanom. Že prej so menda mislili in delali na to, da bi ta kraj prišel kristjanom v roke; toda z Arabci se ni dalo nič napraviti: zdaj sot a kraj izgubili. Tu je veljal rek: Kakor dobljeno, tako izgubljeno. Arabci so ga vzeli katoličanom, Judje pa Arabcem.
Prevzet od dogodkov, ki so se vršili tukaj, sem zapuščal tolikanj sveti prostor s sklepom, da se ob priliki spet povrnem; potem pa sem šel v cerkev Marijine smrti, ki je precej zraven na jugozahodni strani poleg poslopja, kjer je dvorana Zadnje večerje.
Cerkev Marijine smrti ali Dormitio je veličastna nova stavba; njen mogočni, na samem stoječi zvonik naznanja daleč tja preko Jeruzalema in kamnite Judeje, da je tam kraj, kjer je umrla preblažena Devica Marija. Svetišče oskrbujejo beuronski benediktinci, ki so po večini menda Nemci.
Ko sva stopila z dr. Koenom v svetišče, sem bil kar iznena-den nad toliko lepoto; posebej še, ko sem tam našel Jugoslovana, brata Hrvata, ki je bil tam kot benediktinec. Dobiti na takem kraju človeka iz domačega kraja je vedno dogodek posebne vrste. Tako je bil tudi ta. Sicer je bil dr. Koen dober vodnik, toda po tem svetišču je bil pa najboljši ta naš jugoslovanski benediktinec, ki mi je potem razkazoval to imenitno svetišče.
Najprvo smo šli v kripto pod glavno cerkvijo. Tu je po starem izročilu kraj Marijine smrti. Sredi umetniško ozaljšanega prostora, katerega krasijo lepe zelene palme, je z nizko ograjo obdana postelja, na kateri leži Božja Mati. Lepo umetniško izdelani kip predočuje Marijo v onem blaženem trenutku, ko je umrla. Nad njo je v mali kupoli lepo ovekovečenih šest slik najbolj odličnih in znamenitih žena starega zakona, ki so pred-podoba Marije. Te so: Eva, Miriam, Rahela, Judita, Ruta in Estera. Na sredi kupole je v medaljonu Jezus Kristus, ki vabi svojo mater k sebi v nebesa. Tako je umetnost ozaljšala in proslavila kraj, kjer se je Marija ob navzočnosti apostolov Gospodovih poslovila s tega sveta.
Tu sem prihajajo številni romarji in izletniki, ko so obiskali in si ogledali dvorano Zadnje večerje ter se potem priporočajo Mariji za srečno zadnjo uro.
(Dalje prihodnjič.)
Ženske dobijo delo
Delo dobi
Izkušena strežnica dobi delo. Od 2. pop. do 7:30 zvečer.
Sorn’s Restaurant
EN 1-5214
(x)
Hišno delo
Išče se ženska srednjih let za hišno delo; samo dva v družini. Plača po dogovoru. Viprašajte pri Beros Studio, 6116 St. Clair Ave. (220)
MALI OfiLASI
NA PRODAJ
Na SOM Center Rd., blizu Chardon Rd., lep 2 leti star bungalow s 5 prostornimi sobami, kamin na drva v dnevni sobi in v zabavni sobi. Pokrit hodnik od hiše do garaže, dvojna garaža. Lot velik 108x 260. Ugodne ponudbe se sprejemajo. Zamenjava mogoča.
Za podrobnosti vprašajte: KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030
(223)
Hiša naprodaj
Za 2 družini, 5 in 6 sob, prazno, zraven tudi 2-isobno stanovanje. Se proda po zmerni ceni, da se uredi zapuščina. Na 1382 Russell Rd. UT 1-2270.	(223)
Družabnico bi rada
Vdova v Perx-y, O., bi rada dobila Slovenko za družabnico. V zameno dobi hrano in stanovanje. Nič hišnega dela. Kličite KE 1-8046 ali se oglasile na 14402 Esmeralda Ave.
(219)
Hiša naprodaj
Na E. 120 St., južno od St. Ciair Ave., je naprodaj hiša s 6 sobami, plinskim ogrevom. zimskimi okni in mrežami, z moderno kuhinjo za $12,500. Vselitev možna takoj. Kličite po 5. uri zv. GL 1-8033. Pi'o-daja lastnik sam.	(219)
Poizvedba
Tex*ezija Matko, roj. Gmas, Donja Stubica, Jugoslavija, išče Hanzi Franeckoviča, rojen v Brežicah, Slovenija, sin Josipa in matere Margolc. če kdo ve zanj, naj to blagovoli sporočiti njej ali pa na naslov: Peter Plečko, 4817 E. 84 St., Garfield Hts. 25, Ohio. Telefon: Dl 1-9349.	—(220).
Soba se odda
Soba se odda starejši ženski. Si lahko sama kuha. Na 6209 Edna Ave.	(219)
Stanovanje
Stanovanje, 3 sobe in kopalnica, se odda novoporočencem na 986 E. 63 St. Oglasite se tam ali kličite Hlllcrest 2-4479.
(219)
Televizijska postrežba Frank Kader
Kličite HE 1-7856 tudi ob nedeljah
— (219)
ZENITOVANJSKI KOTIČEK
Ženitbena ponudba
Slovenec, srednjih let, želi poznanje z Slovenko v svrho ženitve po možnosti z sliko, vdova z enim otrokom ni izključena. Cenjene ponudbe poslati na upravo Ameriške Domovine pod “Tiha — - ”	—(219)
ČE HOČETE . . . prodati ali kupiti posestvo ali trgovino, obrnite se do nas
J0S. GLOBOKAR
986 E. 74th St,
HE 1-6607
Prijaters Pharmacy
SLOVENSKA LEKARNA Prescriptions — Vitamin« First Aid Supplie*
Vogal St. Clair Ave In E. 18 St
Sax Rohmer:
)0<=^o<cr>oo<cz>o?
•' ' f g:"'	j f •
SKRIVNOST DR. FU MANČUJA
S
)(xr>o(xr>oo<=>oo<r>o
Stala je poleg pisalne mize ob oknu: vitka postava v zelo prilegajoči se obleki, da je že ta morala vzbujati nezaupljivost Mrs. Dolanove. Plinska svetilka je le slabo svetila in klobuk ji je senčil obraz. Vendar pa te okoliščine niso mogle prikriti čudovite lepote niti o-čarljivih oči te novodobne Da-lile. Zakaj to je bila ona moja neznaka z dvorišča hiše sira Crichtona!
“Dajte mi sem, kar ste si prilastili!” sem ji strogo velel. “In pripravite se, da me spremite!” S plašno strmečimi očmi in pol odprtimi usti je boječe stopila kokak bliže. Burno je dihala.
“Ničesar si nisem prilastila!” je hlastno vzkliknila. “Oh, pu-stie me, da grem! Imejte usmiljenje in mi dovolite, da odidem!” V nenadnem razburjenju je stopila k meni in pritisnila svoji sklenjeni roki k moji rami. Njene strastno proseče oči so se vtopile v moje.
S čustvom sramu priznam, da me je njena zapeljiva ljubkost zagrnila kakor čaroben oblak. Ker nisem sestavljenosti vzhodnjaške čudi, sem se bil smejal Naylandu Smithu, ko mi je bil pravil o zaljubljenosti mlade ženske. “Ljubezen v jutro-vi deželi,” je dejal, “je kakor fakirjevo mango-drevo. Porodi se, raste in cvete od dotika ene roke.”
Zdaj sem čital v teh dekliških očeh potrdilo njegovih besed.
Njeno oblačilo ali njeni lasje so širili lahen vonj. Kakor vsi Fu-Mančujevi pomagači je bila za svoj posel izvrstno izbrana. Njena krasota je učinkovala kakor opajajoče vino. Toda robato sem jo odrinil od sebe. “Vi nimate nikake pravice do milosti! Še enkrat: kaj ste odnesli?”
“Saj vam bom vse povedala, vse, kar vem, vse — kar smem,” je potrta dejala. “Kako bi morala ravnati z vašim prijateljem, bi vedela prav dobro, toda ne, kako z vami. Če bi vi le mogli razumeti, ne bi bili tako kruti!” Njena nekoliko tuja izgovorjava je še povečala čar njenega Iblagosvenečega glasu.
“Jaz nisem svobodna kakor angleške ženske. Kar koli bi hotela storiti — vselej ravnam pod pritiskom, zakaj nad menoj je volja mojega gospodarja in jaz sem zgolj sužnja! Oh, vi ste brezsrčni, ako morete pozabiti, da sem vas nedavno otela smr-
ti!”
Pričakoval sem tak opomin, ne da bi bil na jasnem, kako se naj v tem primeru vedem. Ali bi jo smel izročiti policiji, če bi se morda morala zagovarjati zaradi umora? Tako sem torej poparjeno molčal in ona je razumela, zakaj.
“Mogoče nisem vredna usmiljenja. Morda sem takšna, kakor si vi mislite. Toda, kaj vas brigajo oblasti? Saj ni vaša skrb tirati žensko v smrt. Bi li mogli še kdaj poslej zreti kaki ženski v obličje, ženski, ki bi vas ljubila, in o kateri bi vedeli, da vam popolnoma zaupa? Oh, na svem svetu ga nimam prijatelja; saj sicer ne bi bila tu. Ne bodite moj sovražnik in sodnik — bodite moj prijatelj in rešite me pred njim!”
Njene drhteče ustnice so bile tik ob mojih. Njen dih me je božal po licu. “Imejte usmiljenje z menoj!”
Tisto minuto bi bil rad dal polovico vsega, kar je tedaj bilo moje, samo da bi si bil s tem mogel prihraniti odločitev, ki sem jo takrat moral storiti. Slednjič pa, kakšen dokaz sem imel, da je bila svojevoljna pomočnica dr. Fu-Mančuja> Mimo tega je bila orientalka in njeni nazori so morali biti v nasprotju z mojimi. Kakor zveni za zapadnjaške pojme neverjetno — Nay land Smith je bil z vso resnostjo omenil, da bi dekle lahko bilo sužnja. In potem je bil tu še drug razlog, zaradi katerega sem zavrgel misel, da bi jo izročil policiji.
To bi (bilo skoraj isto ko izdajstvo! Ali sem si smel roke umazati s takšnim dejanjem? Obupan sem čutil, da se je njena zamamna lepota borila z mojim pravnim čutom. Njeni z dragulji okiteni prsti so se krčevito oprijeli mojih ramen, njeno ko jelka vitko telo je drhteče stalo ob mojem in iz njenih žametnih temnih oči je žarela vroča prošnja z bolestjo napolnjene, trepetajoče duše.
Tedaj pa se spomnim usode moža, v čigar sobi sva bila. “Vi ste izvabili Cadbyja vsmrt!” sem osorno zarentačil in se o-tresel zapeljivke.
“Ne, ne!” je burno vzkliknila in so me zopet oklenila. “Ne — pri vsem, kar mi je sveto, vam prisegam, da nisem jaz tega storila! Zasledovala sem ga, o-pazovala — res! Poslušajte me: ker se ni menil za nobeno svarilo, je našel smrt. Jaz ga nisem mogla rešiti. Oh, kako bi mo-
Cosulich božični paketi
Ekspresna dostava v roku 15-25 dni. Vsi paketi popolnoma oproščeni carine.
Paket št. 91 - - - -
22 fbs. sladkorja 11 Ibs. riža 6 Ibs. kave I-a Vi Ib. popra v zrnu 1 Ib, čaja Csylon
Paket št. 84 -----	$8.35
3 kg kave I-a VA kg riža
$13.60
sladkorja 5 kg riža 3 kg kave I-a
Paket št. 28...........$10.15
5 Ibs. kave I-a 5 Ibs. sladkorja 5 Ibs. masti 5 Ibs. riža
$15.00 Paket št. 71 -
10 kg
100 LBS. NAJBOLJŠE BELE MOKE .....$11.50
3 KG KAVE MINAS ...................$ 7.70
Če želite, da plačamo 200 dinarjev poštne pristojbine, dodajte za vsak paket ali vrečo še 75c.
ZAHTEVAJTE POPOLNI CENIK 'Z VELIKO IZBIRO NAŠIH ZNA. NIH STANDARD PAKETOV IN Z NAVODILOM ZA SESTAVO PAKETOV PO VAŠI ŽELJI!
Pošiljamo tudi: bicikle, šivalne stroje SINGER, radio-sprejemnike, blago za obleke itd. Vse odpošiljamo iz lastnega skladišča v Trstu. Zavarovano proti delni ali popolni izgubi. Kakovost blaga vedno prvovrstna.
Vsa naročila in dopise pošiljajte na:
BRANCO COSULICH
279 Queen St. West — Toronto 2B, Ont., Canada — Tel.: EM 6-S877 Enaka cena v ameriških kot kanadskih dolarjih
gla bitit ako zavratna? Pojasnila vam bom, zakaj sem tukaj: vzela sem njegovo beležnico, iztrgala iz nje zadnje liste in jih uničila. Tam v kaminu so! Knjiga je bila prevelika, da bi jo lahko vzela s seboj. Že dvakrat sem jo prej zaman iskala. Ali me hočete zdaj zapustiti?”
“Ako mi poveste, kje in kdaj moremo prijeti dr. Fu-Mančuja — da.”
Njene roke so se ji mrtvo povesile in stopila je korak nazaj. Nov strah ji je prešinil obličje. “Saj se smem! Ne smem!”
“Ali bi mi povedali, če bi smeli?”
Strastno me je pogledala. “Ne, ako bi ga vi hoteli iskati!” je potiho spregovorila. In .kljub vsej nezaupljivosti sem občutil ob njenih besedah, ki so toliko! povedale, da mi je kri zaplala! v lice. Prijela me je za laket.! “Ali bi me mogli skriti pred njim, oka bi prišla k vam in vam vse povedala, kar vem.”
“Policija . . .”
“Ah!” Izraz njenega lica se je spremenil. “Lahko me privežejo na natezalnico — ne ene besede
[
ne bi spravili iz mojih ust!” J Zaničljivo je nagnila glavo na-j zaj. Potem pa je spet koprena j nežnosti prevzela njen ponosni ( pogled. “Toda vam bi poveda-| la!” Polagoma se mi je tako približala, da so bila njena usta j tik ob mojem ušesu: “Skrijte me pred policijo, pred i^jim,! pred vsakim človekom — pa ne bom več njegova sužnja!”
Srce mi je bolestno bilo z naglimi utripi. Takega boja s' to žensko nisem pričakoval;1 vsekakor se je razvil v takem obsegu, da tega ne bi bil nikoli niti sanjal. Vedel sem, da mi je s čarom svoje osebnosti, z rotečimi prošnjami kakor tudi s sklicevanjem na mojo hvaležnost enemogočila, da bi jo izročil roki pravice. Videl sem se razoroženega — in v prav neprijetnem položaju. Kaj bi moral storiti? Kaj bi lahko storil?
Neodločen sem šel h kaminu, v katerem so še bili ostanki zažganega papirja. Ko sem se obrnil, ni minilo več ko deset sekund toda dekle je zginilo! Skočil sem k vratom. Ključ na vnanji strani se je rahlo zaobrnil.
“Ma alesh!” je zašepetalo skozi ključavnico. “Za zdaj se bojim verovati vam. Naj vam pa bo v tolažbo to, da veste, da je v moji bližini nekdo, ki bi vas brez pomišjanja umrtil, če bi jaz to želela. In ne pozabite: prišla bom k vam, ako me boste hoteli sprejeti!” Urni koraki so odšumeli po stopnišču navzdol. Vrata so se šumno odprla in zaprla.
Dnevnik
“Shen-Yanova štacuna je opijska beznica v eni izmed podirajočih se, razpadajočih hišic starega Ratcliff-Highwaya,” je raz-
jasnjeval nadzornik Weymouth. “Singapore-Charliejeva hiša jo nazivajo tisti, ki poznajo njene skrivnosti. Tam je shajališče nekaterih kitajskih društev, je pa tudi shajališče vsemogočih kadilcev opija. Kolikor mi je znano, ni bilo nikdar nikakih
pritožb zoper tamošnje početje, Vsega tega ne razumem.”
Bili smo v sobi policijskega predsedništva in gledali pred seboj polo pisarniškega papirja, na kateri so bili pol zoglje-neli skromni ostanki Cadbyje-vega dnevnika iz kamina; zakaj
Pomoč je nujno potrebna!
Slaba letina in povodnji so našo staro domovino spet hudo prizadele. Pomanjkanje žita je tolikšno da je vlada prepovedala peko belega kruha in imajo sedaj v Jugoslaviji samo enoten črn kruh. S tem so posebno prizadeti starejši ljudje in bolniki. Ti težko čakajo pomoči. Ne pozabite jih v stiski! Naročite jim vrečo moke ali darilni plaket. Paket lahko tudi sami sestavite in ga prinesete k nam.
Če ste se odločili za obisk stare domovine drugo leto, se javite čimpreje, da boste dobili prostor na ladji ali letalu v času, ki bo Vam po volji.
Se spominjate, kako je bilo, ko še za s* I niste imeli7 Sorodniki v starem kraju Vam bodo resnično hvaležni, če jim pošljete od časa do č^sa kak denar!
AUGUST KOLLANOER
6419 ST. CLAIR AVE.	HE-1-4148
NAROČI! — BERI — ŠIRI!
zanimivi . . . poučni . . . bogati SLOVENSKI MESEČNIK
KATOLIŠKI MISIJONI 1954
12 številk po 44 strani in 8 strani priloge: “MLADI MISIJONAR”
—Skupno 624 strani—
Za U. S. A. in KANADO samo dva dolarja.
“MISIJONSKI ZBORNIK 1954” samo po želji — za en dolar več.
Naročite! Obnovite v Marijinem letu naročnino!
Pišite še danes na naslov:
REV. CHAS. WOLBANG, C. M.
500 East Chelten Avenue	Philadelphia 44, Pa.
KORUZA NA DREVESIH? — Da, toda ni tam zrastla. V severni Italiji jo le suše na ta način, da obesijo storže na
drevje.
MIMOGREDE ŠE ENO KAVO — Le redki tekmovalci si morejo med tekmo 'privoščiti skodelico kave. Slika nam kaže tak pri zor z nedavnih tekem na Montmartre v Parizu. Tam so udeleženci kazali, kdo zna vo žiti bolj počasi.
na srečo je mlado dekle napravilo svoje uničevalno delo tako naglo, da vsaj ni bilo popolnoma uničeno.
“Kaj lahko sklepamo iz tega?” je vprašal Smith. “ . . . grbavec . . laskar je prišel .. . . nenavadna razlika .. . ni povrnil .. . dokler me ni Shen-Yan (pri imenu ni bilo dvoma) vrgel ven . . . bobneč ropot . . laskar v . . mrtvašnici nisem moge istovet . . po nekoliko dneh ali pa pogreša . . torek v drugi krinki .. . . potegnilo
. . .kita .. . .”
“Že spet kita!” de Weymouth.
“Po vsem videzu je ženska vse iztrgane liste hkrati zažgala,” je nadaljeval Smith. “Ležali so plosko in to je bilo v sredini. V tem vidim božjo previdnost, gospod nadzornik. Pisano je torej o nekem grbcu, drugo pa bi se dalo nekako tako izpolniti: neki laskar je (z več drugimi) stopil v Shen-Yanovo štacuno, šel gor in se ni povrnil. Cadby, ki je čakal spodaj preoblečen, je slišal bobneč ropot.
ZASTONJ DOBITE
SHETLAND All-Purpose električni Polisher - Scrubber Kit vreden $29.95 ko kupite
RCA plinsko peč
vredno
'309.95
SEDAJ SAMO
$22995
SPECIAL GRIDDLE MODEL I
»Buftt-in griddle. Converts to giant burner (slight extra cost) • Chrome top lamp • Deluxe Minute Minder • Big Balanced Heat Bake Oven with cushion heat-seal • Five-position Fingerlift broiler • Convenient appliance outlet • 2 easy-glide drawers, one oversize • Insulizer Wails keep kitchen cooler. Gas Model 5586.
QUALITY AT A PRICE—EASY TERMS
STAKICH FURNITURE CO.
JAMES D. STAKICH. Prop.
IVanhoe 1-8288	16305 Waterloo Road
STORE HOURS: Monday, Thursday. Friday—9 A.M. to 9 P.M. Tuesday-Saturday 9 A.M. to 6 P.M. — Wednesday 9 A.M. to 12 Noon
"BARAGOVA PRATIKA"
(štirinajsti letnik)
Za leto 1955
je poučljiva in zanimiva slovenska letna knjiga za vsakega Slovenca in Slovenko.	*
Letos jo krasijo številne slike iz nase lepe slovenske domovine, kar mora slehernega slovenskega človeka zanimati. Naročite si jo dokler traja zaloga!
Stane s poštnino $1.25
kar je poslati v Money ordru, čeku ali gotovini (znamk prosimo ne pošiljajte, ker jih ne potrebujemo). Naročilo naslovite na:
BARAGOVA PRATIKA
6519 W. 34th Street
Berwyn, Illinois
FRANCE GORŠE
AKADEMSKI KIPAR
Izvršuje vsa figuralna dela za cerkveno opre^ mo, kakor tudi načrte za slikana okna in P ramente. — Izvršuje tudi portrete v vsa vrstmem materialu, kakor vžgani glini, le bakru ali marmorju.
6630 St. Clair Ave.	Cleveland 3, Ob*0