Predsednik vlade obiskal kamniški podjetji Amebis in Trival Antene Obiski najvišjih predstavnikov države v kamniških podjetjih niso ravno pogosti, vendar je v okviru nedavnega obiska vlade v osrednjeslovenski regiji predsednik vlade Janez Janša obiskal tudi kamniški podjetji Amebis in Trival Antene d.o.o.. Več na 2. strani. Obisk predsednika vlade Janeza Janše in ministra za gospodarstvo mag. Andreja Vizjaka v kamniškem podjetju Trival Antene, kjer sta se z vodstvom pogovarjala predvsem o državni pomoči malim podjetjem pri investicijah, saj se bodo v podjetju prihodnje leto lotili dvesto milijonov tolarjev vredne investicije -gradnje novih proizvodnih in poslovnih prostorov. V Kamniku »Vse na enem mestu« Za prijaznejše, podporno podjetniško okolje Minulo sredo, 4. oktobra, je vrata podjetnikom odprla vstopna točka VEM na Glavnem trgu 2 v Kamniku (v prostorih TlC-a), ki skupaj s še 28 točkami VEM, ki bodo po Sloveniji vzpostavljene letos, povezuje podjetnike s centralnim informacijskim sistemom. Občina Kamnik v sodelo-vanju s Centrom za razvoj Litija z vzpostavitvijo te točke ponuja Podjetnikom kamniške občine, Pa tudi okoliških občin, prijaznejše in podporno podjetniško okolje s hitrejšim, lažjim in cenejšim dostopom do kakovostnih Podjetniških informacij. Projekt VEM - VSE NA ENEM MESTU, ki je sofinanciran s strani EU, v okviru programa Phare pa ga je podprlo Ministrstvo za gospodarstvo, je partnerski projekt Občine Kamnik, Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik in Centra ys,opna točka VEM - Vse na enem mestu, v okviru katere bo strokovna 1n informacijska podpora podjetnikom zaenkrat na voljo ob sredah, se je n« Glavnem trgu 2 pridružila Turistično informacijskemu centru, Pod-Jetniško-informacijskemu centru in Energetsko svetovalni pisarni. V mesecu OKTOBRU: 25% POPUST na vzglavnike, odeje ter prešite odeje! VVWvv-cistilntca-labod.si, E-pošta: labod.cistilnica@siol.net PE MERCATOR CENTER KAMNIK, tel. 01/8311741 za razvoj Litija. V vstopni točki VEM lahko bodoči podjetnik postopek registracije in vse spremembe, prijavo v zdravstveno in pokojninsko zavarovanje ter oddajo podatkov za potrebe davčnega organa opravi na enem mestu, kar pomeni prihranek časa in denarja. Kot sta ob dnevu odprtih vrat povedala Igor Kralj, v.d. direktor Agencije za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik, in Saša Gradišek, direktorica Centra za razvoj Litija, so prizadevanja v okviru točke VEM usmerjena v skrajšanje časa in znižanje stroškov registracije dejavnosti za podjetnike, informacije o aktualnih razpisih za podjetniške projekte, pomoč pri samozaposlovanju in vključitvi v vavčerski sistem svetovanja, ki je sofinanciran s strani Evropskega sklada za regionalni razvoj, ter približevanje svetovalnih storitev podjetnikom in dvig njihove kakovosti. V ta namen pripravljajo sklop zanimivih, enostavnih delavnic, prva od njih z naslovom Koliko potrebujem za začetek poslovanja bo že prihodnji torek. SAŠA MEJAČ Srečanje uspešnih maturantov Jedilnica Šolskega centra Rudolfa Maistra se je v sredo, 21. septembra, spremenila v svečano dvorano, saj je gostila maturante, ki so v juniju uspešno opravili maturo. Se enkrat so prišli na kraj, kjer se niso učili le za ocene, marveč tudi za življenje. V središču pozornosti so bili tisti, ki so presegli mejo tridesetih točk na splošni maturi in upravičeno nosijo ime ZLATI MATURANTI (na fotografiji z ravnateljico ekonomske šole Tatjano Novak in ravnateljico gimnazije Veroniko Matjašič Kališnik). Več na 18. strani. Čez Kamniško Bistrico se bomo vozili po karbonskem mostu, ki nam ga bo plačala EU Julija so naši občinski svetniki opravili prvo, septembra pa tudi že drugo obravnavo lokacijskega načrta za prvo izmed dveh predvidenih povezovalnih cest med Ljubljansko cesto in obvoznico, s katerima naj bi zmanjšali prometno obremenitev obeh obstoječih kamniških vpadnic. Ta projekt sam po sebi Naslednja številka časopisa Kamniški občan bo med vami še pred lokalnimi volitvami - v četrtek, 19- oktobra. Članke in oglase oddajte do petka, 13. oktobra, do 12. ure; zahvale pa do ponedeljka, 16. oktobra, v uredništvo v Kamniku, Glavni trg 23 (stavba med občino in sodiščem, 1. nadstropje), teL; 01/83 91 311, 041/662-450, e.naslov: sasa. meiac@sioL net ne bi bil nič posebnega, če ne bi bil sestavni del povezovalne ceste tudi most, kakršnih danes niti v svetu še ni prav veliko. Gre namreč za most iz karbona, ki po tehnološki dovrše- nosti trenutno sodi med najsodobnejše gradbene dosežke na svetu. V celoti (dobrih 600 tisoč evrov) ga bo financirala EU iz strukturnih skladov. Več na 2. strani. LOKALNE VOLITVE 2006 Najbolj vroča tema letošnjega poletja in jeseni - lokalne volitve je prisotna mdi na straneh našega lokalnega časopisa Kamniški občan. Cez dobra dva tedna bomo izbrali krojače razvoja naše občine v naslednjih štirih letih - župana, občinske svetnice in svetnike ter članice in člane svetov krajevnih skupnosti. Kandidati in politične stranke nas skušajo na različne načine in na različni stopnji politične kulture prepričati, da jim bomo v nedeljo, 22. oktobra, namenili naš glas. V torek je občinska volilna komisija opravila javno žrebanje vrstnega reda oziroma številk, pod katerimi bodo na razglasih in volilnih lističih zapisana imena volilnih list in kandidatov. Seznam kandidatov za župana objavljamo na 3. strani, seznam list kandidatov za člane občinskega sveta na 3. in 4. strani, seznam list kandidatov za volitve v svete krajevnih skupnosti pa na straneh 14 in 15. vabljeni ste na predvolilni golaž "Pod skalo" v četrtek 19.10. od 19. ure dalje! Miha Resnik SPOŠTOVANE VOLIVKE, VOLIVCI, KAMNIČANI! Pridružite se nam na prireditvi SREČANJE S PRIJATELJI | v petek, 13. oktobra, ob 18. uri na Glavnem trgu v Kamniku. j Pozdravili nas bodo: Slovenski oktet, Ansambel Viharnik, Ansambel * bratov Poljanšek, Gianni Rijavec, Štajerskih 7, Atomik Harmonik. Predstavili se bodo tudi kandidati za občinske svetnike na listi Toneta Smolnikarja - za Kamnik. Vabljeni! Kandidat za župana Tone Smolnikar P PAX a, 12. ©kt©Wa, vas vakimo v prijetno prenovljeno m povečano trgovinico Pax Svečarna Stele. '.Naj vas prevzamejo omamni vonji in okusi, seveda pa tudi zanimiv amkient. Ostajamo zvesti pestremu programu sveč — do konca oktokra do 10% popust! KORAK PRED DRUGIMI - TRADICIJA OD LETA 1701 r\ /r-a n M A CTCI C G*avnitrg 16, Kamnik, ® 831-16-84 od 23.do31.10. J V LlArvINA Dl L L L 8>--12hin I4b-18\ sobota 8h-12h NON STOP od 8' 18' JESENSKI KMETIJSKI PODJETNIŠKI SEJEM v KOMENDI od 6. do 8. oktobra jL-bavni program, gostinska ponudba. Razstava konj haflingerjev v soboto, 7.10. ____ Vabljeni, vstopnine ni! 6. oktobra 2006 AKTUALNO Kamniška podjetja: Amebis programska oprema, d.o.o. Kamnik Predsednik vlade obiskal podjetji Amebis Na začetku niso imeli drugega in Trival Antene k<* ž.^'°’ 4? ^uveljavijo Obiski najvišjih predstavnikov države v kamniških podjetjih niso ravno pogosti, vendar je v okviru nedavnega obiska vlade v osrednjeslovenski regiji predsednik vlade Janez Janša obiskal tudi kamniški podjetji Amebis in Trival Antene d.o.o.. v jezikovnih tehnologijah »Do tega obiska je prišlo na željo vlade, menim pa, da je k temu nekaj prispevala tudi naša intenzivnejša promocija v zadnjem času. V tem času smo namreč poslali na trg nekaj novih izdelkov, namenjenih široki uporabi. Ker so bili naši izdelki s strani ministrstev zelo dobro sprejeti, domnevam, da je bil to povod za obisk predsednika vlade v našem podjetju,« je povedal Miro Romih, direktor podjetja Amebis programska oprema d.o.o., in dodal, da je bil obisk prekratek, da bi se lahko gostje podrobneje seznanili z dejavnostjo podjetja in njegovimi dosežki. »Vseeno pa smo predsednika vlade seznanili z našimi problemi, s katerimi se srečujemo kot razvojno podjetje v zasebni lasti.« Tudi Miranu Kozjeku, direktorju podjetja Trival Antene d.o.o., ni znano, zakaj so se v uradu predsednika vlade odločili za obisk njihovega podjetja. »Dom- nevam pa, da zaradi naših dobrih poslovnih rezultatov ter dejstva, da smo bili v preteklih letih zaradi hitre rasti uvrščeni tudi med gazele. Nenazadnje pa še vedno delamo tudi za slovensko vojsko,« je povedal Kozjek in dodal, da jih je poleg predsednika vlade ob tej priložnosti obiskal tudi minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak. »Z njim smo se pogovarjali predvsem o državni pomoči malim podjetjem pri investicijah, saj se bomo prihodnje leto tudi mi lotili velike investicije, to je gradnje novih proizvodnih in poslovnih prostorov, kar nas bo stalo približno dvesto milijonov tolarjev. Ob tej priložnosti pa smo ministra in predsednika vlade seznanili tudi s težavami, ki nam jih povzroča vedno večja količina evropskih predpisov. To nam namreč nalaga cel kup neproduktivnega administrativnega dela,« dodaja Kozjek. ZORAN JEREB Na Perovem se bomo čez Kamniško Bistrico vozili po karbonskem mostu, ki nam ga bo plačala EU Julija so naši občinski svetniki opravili prvo, septembra pa tudi že drugo obravnavo lokacijskega načrta za prvo izmed dveh predvidenih povezovalnih cest med Ljubljansko cesto in obvoznico, s katerima naj bi zmanjšali prometno obremenitev obeh obstoječih kamniških vpadnic. Ta projekt sam po sebi ne bi bil nič posebnega, če ne bi bil sestavni del povezovalne ceste tudi most, kakršnih danes niti v svetu še ni prav veliko. Gre namreč za most iz karbona, ki po tehnološki dovršenosti trenutno sodi med najsodobnejše gradbene dosežke na svetu. Bojan Mlakar, podsekretar - vodja občinskega oddelka za okolje in prostor, pravi, daje natančno vrednost izgradnje slabih 600 metrov dolge povezovalne ceste in mostu zaenkrat še težko oceniti, prvi izračuni pa kažejo, da nas bo ta projekt stal med 600 in 700 milijoni tolarjev (med 2,5 in 3 milijone evrov). Križišče Ljubljanske ceste in povezovalke bo urejeno s semaforiziranim križiščem, saj je za izgradnjo krožišča tam premalo prostora, medtem, ko bo križišče povezovalke in obvoznice urejeno s krožiščem z zunanjim premerom 38 metrov. Vrednost mostu pa je ocenjena na približno 150 milijonov tolarjev (dobrih 600 tisoč evrov), vendar bo slednjega v celoti financirala EU iz strukturnih skladov, občina pa bo morala plačati samo nosilni konstrukciji na obeh bregovih. Ta most je namreč eden izmed tistih projektov, ki so bili ob pomoči Slovenske gradbene tehnološke platforme (SGTP) uspešno prijavljeni na iztekajoči se budo Direkcije RS za ceste (DRSC), Družbe za državne ceste (DDC) ter ljubljanske Fakultete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo (FAGG). DRSC je namreč ocenila, da je v naši občini mogoče izvesti tak projekt, pred dnevi pa smo za izvedbo tega projekta s predstavniki EU že uredili vsa medsebojna razmerja,« je povedal Mlakar in dodal, da si bo občina prizadevala, da takšno sodelovanje z EU v naši občini ne bo zadnje. Naslednji izmed projektov, ki bi ga lahko prijavili na podoben razpis, je namreč izgradnja predorov, ki jih bo treba zgraditi na trasi zahodne kamniške obvoznice, ki bo prav tako predvidena v nastajajoči strategiji prostorskega razvoja naše občine. Po Mlakarjevih besedah bo povezovalna cesta zgrajena do konca leta 2008. ZORAN JEREB KRAJANI KRAJEVNE SKUPNOSTI VOLČJI POTOK! Vabim vas na slovesno otvoritev novega pločnika in prenovljene ceste proti domu krajevne skupnosti in golfskemu igrišču Slovesnost bo 14. 10. 2006 ob 10. uri pred Domom krajevne skupnosti v Volčjem Potoku. Predsednik KS Volčji Potok Simon Kladnik Kamniški OBČAN-Izdajatelj Bistrica, d.o.o., Kamnik, Ljubljanska cesta 3/a. Odgovorna urednica Saša Mejač, univ. dipl. ekon. Na podlagi mnenja Ministrstva za kulturo sodi časopis med proizvode informativne narave. Medij Kamniški občan je vpisan v razvid medijev, ki ga vodi Ministrstvo za kulturo RS, pod zaporedno številko 333. Kamniški občan izhaja dvakrat mesečno v nakladi 10.800 izvodov in ga prejemajo gospodinjstva občine Kamnik brezplačno. Naslov uredništva: Kamnik, Glavni trg 23 (zgradba med občino in sodiščem), tel.: 01/83-91-311, 041/662-450, fax: 01/83-19-860, e-mail: sasa.mejac@slol.net Uradne ure uredništva: sreda od 8. do 12. in od 13. do 17. ure, četrtek od 8. do 12. ure. Nenaročenih člankov in fotografij ne honoriramo. Rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk Set d.d., 6.10. 2006. Podjetje Amebis je širši kamniški javnosti še precej neznano, čeprav je bilo ustanovljeno že pred petnajstimi leti. Gre za visokotehnološko podjetje, ki se ukvarja z razvojem jezikovnih tehnologij, njihovi dosežki pa bolj ali manj »nevidno« podpirajo naše vsakodnevno delo z računalniki. Ker je podjetje pred dnevi obiskal tudi predsednik vlade Janez Janše, ki se je s svojo ministrsko ekipo mudil na obisku v osrednjeslovenski regiji, je prav, da o tem podjetju in njegovi dejavnosti napišemo nekaj besed. Podjetje Amebis sodi med tako imenovana visokotehnološka podjetja, saj se ukvarja z jezikovnimi tehnologijami. »Jeziki so ogromne, stalno spreminjajoče se tvorbe, zato računalniško delo na jezi- konov. Pri elektronskem založništvu se soočamo s podobnim problemom kot založniki knjig - to je premajhnimi nakladami, ki so posledica majhnosti trga. Pri razvoju novih jezikovnih orodij nam dodaten problem predstavlja tudi zahtevnost slovenskega jezika, poleg tega pa delo na področju jezika ni nikoli končano, saj se jezik ves čas spreminja in razvija, zato naši izdelki zahtevajo neprestane izboljšave,« pravi Romih. Podjetje se ukvarja tudi z gradnjo jezikovnih korpusov. V ta namen v elektronski obliki zbirajo praktično vse, kar dnevno izide napisanega v slovenskem jeziku. Na osnovi tega materiala pa potem gradijo jezikovne korpuse (ogromne zbirke besedil z nekaj sto milijoni besed), ki so osnova za gradnjo jezikovnih baz in orodij. Predsednik vlade Janez Janša in Miro Romih, direktor podjetja Amebis. kovnem področju zahteva veliko jezikovnega znanja in nepredstavljivo velike baze podatkov, preden lahko s pomočjo računalnika na jezikovnem področju karkoli uporabnega narediš,« pravi direktor podjetja Miro Romih. »Podjetje smo soustanovitelji začeli razvijati praktično iz nič, saj nismo imeli ne izdelka in ne trga zanj. Odločili smo se, da se bomo ukvarjali z jezikovnimi tehnologijami in skušali narediti uporabne izdelke, ki jih dotlej na trgu še ni bilo.« Njihov najnovejši izdelek je sintetizator govora Eden izmed soustanoviteljev podjetja se je ravno tedaj ukvarjal s programom za analizo besedil in podjetje je prevzelo nadaljnji razvoj tega program ter tako prišlo do svojega prvega izdelka - slovničnega pregledovalnika »BesAna«, ki je odkrival slovnične napake v slovenskih besedilih. Sredi devetdesetih so na osnovi »BesAne« razvili še črkovalnik, ki je opozarjal na tipkarske napake. »V tem času pa se je začelo tudi naše sodelovanje z Državno založbo Slovenije na področju elektronskih slovarjev, ki so sprva izhajali še na disketah, saj CD-jev takrat še ni bilo, pa tudi Microsoftovi Windowsi so bili šele na začetku svoje poti,« pravi Romih. Z razvojem Windowsov se je sistem za uporabo elektronskih slovarjev ustrezno spremenil, dejavnost podjetja pa se je preusmerila predvsem v razvoj novih jezikovnih tehnologij. Eden takšnih izdelkov je prevajalni program »Presis«, ki je namenjen povsem samodejnemu prevajanju besedil iz slovenskega jezika v tuje jezike (za zdaj angleščino) ali obratno. Med njihove najnovejše dosežke pa sodita program za pogovor z računalnikom »Klepec« in pred slabim mesecem predstavljen sintetizator govora »Govorec«. To je programski paket, ki slovenska besedila pretvarja v govor. Pri njegovem razvoju je sodeloval tudi Institut Jožef Stefan, paket pa je še posebej primeren za slepe in slabovidne. Sicer pa je vse njihove izdelke mogoče na njihovi spletni strani (www.amebis.si) tudi praktično preizkusiti. »Širša javnost nas verjetno najbolj pozna po elektronskem založništvu (slovarji ASP), čeprav založbam s svojimi orodji pomagamo tudi pri knjižnem založništvu slovarjev, enciklopedij in leksi- Osem do deset milijonov tolarjev dodane vrednosti na zaposlenega Konkurence - z izjemo nekaj manjših razvojno-raziskovalnih skupin, ki pa se ne posvečajo tako konkretnim izzivom kot strokovnjaki v Amebisu - podjetje praktično nima, saj je slovenski trg tudi za eno samo takšno podjetje komaj dovolj velik. »Za našo dejavnost je namreč značilno, da izdelki zahtevajo ogromno razvojnega dela, ki ga mora potem poplačati prodaja teh izdelkov. Ker pa je trg zelo majhen, naša dejavnost ne prinaša tako visokih dobičkov kot razvojno delo na nekaterih drugih področjih, vseeno pa se lahko pohvalimo z osem do deset milijonov tolarjev dodane vrednosti na zaposlenega,« je povedal Romih in dodal, da jim država pri njihovih projektih finančno ne pomaga kaj dosti. Nekaj več denarja dobijo iz evropskih virov, kjer ni tako pomembno, kako veliko je podjetje in kakšen status ima, ampak kaj zmore oziroma zna narediti. Direktor pravi, da bo dejavnost podjetja v prihodnje po eni strani še naprej usmerjena v razvoj vsakodnevno uporabnih izdelkov, kot so na primer razni slovarji. »Po drugi strani pa se bomo lotevali tudi izdelave specialnih aplikacij, ki bodo sestavni del kakšnega večjega sistema. Tak primer je denimo naš Klepec, ki je - če ga podpremo z različnimi programi in bazami podatkov -uporaben na mnogih področjih in za številne namene. Trenutno se ukvarjamo tudi z vprašanjem, kako bi Klepcu zagotovili bazo podatkov, ki bi se samostojno sproti dopolnjevala,« pravi Romih. Velike potenciale pa ima podjetje Amebis tudi pri širitvi svojega znanja na tuje trge. »Za Microsoft smo v dvanajstih letih sodelovanja poleg slovenskih modulov (črkovalnik, delil-nik, tezaver) izdelali tudi module za pokrivanje srbskega in albanskega jezika, ki jih razvijamo še naprej. Poleg Microsofta so naši kupci tudi nekatera druga velika svetovna podjetja, kot so IBM, Lotus, Corel, Adobe in ScanSoft,« je ob koncu povedal direktor podjetja Amebis. ZORAN JEREB Agencija za razvoj turizma in podjetništva v občini Kamnik - javni zavod Turistično-informacijski center Tomšičeva 23, 1241 Kamnik tel: +386 1 839 14 70 fax: +386 1 831 81 92 e-mail: tic@kamnik-tourism.si www.kamnik-tourism.si k fS: V pbam KOLEDAR PRIREDITEV MATIČNA KNJIŽNICA KAMNIK Ljubljanska 1, Kamnik, tel.: 831 12 17 E-mail: mkk@kam.sik.si http://www.kam.sik.si sreda. 11. oktober, ob 19.30 Študentski klub Kamnik v sodelovanju z Matično knjižnico Kamnik Potopisno predavanje z naslovom SVET JE LEP, predava Rok Kofol. sreda. 18. oktober, ob 19.30 predstavitev knjige Karnijska potepanja - vodnik po gorah avtorja Andreja Stritarja. sreda. 25. oktober, ob 19.30 Študentski klub Kamnik v sodelovanju z Matično knjižnico Kamnik Potopisno predavanje Iztoka Bolčine: ŠRILANKA. MEDOBČINSKI MUZEJ KAMNIK Muzejska pot 3, 1241 Kamnik Tel.: 8317 647,8317 662 info@muzei-kamnik-on.net www.muzei-kamnik-on.net Petek. 20. oktobra, ob 20, uri salon gradu Zaprice v sodelovanju z Društvom glasbenikov Slovenije: JazzZaprice06 GROOVEVARD & Kristina Oberžan (Kristina Oberžan - vokal, Gregor Ptičar - klavir, Filip Šijanec - kitara in Tomaž Štular - bas) Vstopnice: 1000 SIT/4,17 EUR. Mladina brezplačno. Število sedežev v dvorani je omejeno, zato vam priporočamo, da si jih rezervirate: tel.: 01 83 17 662, 031 592 125, marko.kumer@auest.arnes.si Galerija Miha Maleš Glavni trg 2, 1241 Kamnik Ob torkih od 16.30 do 18.30 MALEŠEV SALON ZA PREDŠOLSKE OTROKE Vabimo vse predšolske otroke v galerijo na spoznavanje zgodb in umetnin, na igranje in razvijanje ročnih spretnosti ter likovne in glasbene ustvarjalnice. Skupaj bomo spoznavali bogato zgodovino mesta in okolice in se pripravljali na praznike skozi vse leto. Četrtek. 12. oktobra, ob 10. uri UMETNOSTNI IN ZGODOVINSKI ŠTUDIJSKI KROŽEK (ZA TRETJE ŽIVLJENJSKO OBDOBJE) Vabimo na prvo od 32-ih srečanj v novem šolskem letu 2006/2007. Spet se bomo srečevali in dopolnjevali pregled evropske in slovenske umetnosti. Pred nami so pogovori o baročni umetnosti in spoznavanje manj znanih slovenskih slikarjev in slikark. Ogledali si bomo nove razstave in se podali na izlet. DOM KULTURE KAMNIK Fužine 10, Kamnik Informacije in prodaja kart: od ponedeljka do petka od 9. do 14. ure na , tel. 839 76 06, GSM 041/ 580 -818,041 360 399 www. domkulture. ora info@domkulture. ora Petek. 6. oktobra, ob 19. uri Občina Kamnik in Dobrodelno društvo Franc Trefalt KOŠNIKOVA GOSTILNA dobrodelna prireditev vstopnina: 1500 SIT Sreda, četrtek in petek. 18.. 19. in 20. oktobra od 7. do 13. ure Rdeči križ Slovenije KRVODAJALSKA AKCIJA OS MARIJE VERE Ljubljanska cesta 16A, Kamnik Dejavnosti ob praznovanju 20-letnice šole Datum Dejavnost Lokacija torek, 10.10, ob 18. uri Slavnostna prireditev in otvoritev razstave Telovadnica OŠ sreda, 11.10. Predavanje: Kanjon Tare in grapa Gačnik - Matjaž Reisner OŠ Marije Vere četrtek, 12.10. Športno popoldne Telovadnica OŠ torek, 17.10. Predavanje o pasjih dirkah - Edi Schumet OŠ Marije Vere sreda., 18.10. Predavanje: Camino - pohod od Francije do Atlantskega oceana - Andreja Vukmir OŠ Marije Vere četrtek, 19.10. Predavanje o astronomiji -Aleš Senožetnik, Simon Podgoršek OŠ Marije Vere sreda, 25.10. ob 18. uri Glasbeni večer - nekdanjih in sedanjih učencev šole KD Šmarca Kontaktna oseba: Jožica SENICA ZABRET 01-830-31-43 Kulturno društvo dr. Franceta Steleta 6. in 7. oktobra ob 19. uri na pobočju pod cerkvijo sv. Ane v Tunjicah Predstava: Peter Pavel Glavar - Odisej iz Komende Kulturno društvo dr. Franceta Steleta bo ob 240-letnici blagoslovitve cerkve sv. Ane v Tunjicah na pobočju pod cerkvijo prikazalo izsek iz življenja in dela Petra Pavla Glavarja in sodobnikov. V predstavi bodo nastopili amaterski igralci iz Tunjic, Kamnika, Tuhinjske doline. Z njo se bomo poklonili Petru Pavlu Glavarju, graditelju cerkve sv. Ane. TERME SNOVIK Snovik, Laze v Tuhinju Informacije: 83 44 100 www.terme-snovik.si nedelja. 15. oktober ob 10. uri Terme Snovik in Združenje za nordijsko hojo SVETOVNI DAN HOJE Predstavitev nordijske hoje in brezplačen voden pohod po okolici Term Snovik udeležba: brezplačna Občinska volilna komisija občine Kamnik na podlagi 108. in 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 22/06 - ZLV - UPB2 in 70/06 - odločba US) ob smiselni uporabi 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Ur. list RS, št. 44/92, 60/95, 70/00 - ZpolS-A in 78/06) objavlja: SEZNAM KANDIDATOV ZA ŽUPANA OBČINE KAMNIK ZA LOKALNE VOLITVE 22. OKTOBRA 2006 1. MARJAN SMOLE - LEVČEK, roj.: 07.08.1950, Lanjše 2c, Tunjice, podjetnik, direktor Predlagatelj: LDS - LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE 2. ANTON TONE SMOLNIKAR, roj.: 22.09.1949, Vegova 4, Kamnik, novinar, župan Predlagatelj: SKUPINA VOLIVCEV 3. DEMETER SADNIKAR, roj.: 24.05.1951, Usnjarska cesta 26, Kamnik, dr.veterinarske medicine, direktor Veterine Kamnik Predlagatelj: N.Si - NOVA SLOVENIJA - KRŠČANSKA LJUDSKA STRANKA SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA SLS -SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 4. MIHAEL RESNIK, roj.: 28.09.1951, Maistrova 32, Kamnik, gostinski tehnik, samostojni podjetnik Predlagatelj: DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV - DeSUS, SOCIALNI DEMOKRATI, ZELENA STRANKA SLOVENIJE OBČINA KAMNIK OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA JANEZ JEGLIČ, univ. dipl. prav., l.r. PREDSEDNIK Na podlagi 74. člena Zakona o lokalnih volitvah (Ur. list RS, št. 22/06 - ZLV - UPB2 in 70/06- odločba US) ob smiselni uporabi 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Ur. list, RS št. 44/92,60/95,70/00 - ZpolS-A in 78/06), je občinska volilna komisija občine Kamnik z žrebom določila naslednji seznam list kandidatov za člane občinskega sveta občine Kamnik, za volitve na dan 22.10.2006 VOLILNA ENOTA ŠT.l Območje volilne enote obsega krajevne skupnosti: Motnik, Špitalič, Tuhinj, Šmartno v Tuhinju, Vranja Peč, Pšajnovica, Srednja vas pri Kamniku, Sela pri Kamniku in Nevlje Liste kandidatov so: J, OBRTNO PODTETNIŠKA LISTA 1. IRENA TONIN, roj. 14.09.1965, ZGORNJI TUHINJ 4, DIPL. EKONOMIST, SEKRETARKA V OOZ KAMNIK 2. JOŽE VOLJKAR, roj. 07.03.1960, ZGORNJI TUHINJ 38A, SOBOSLIKAR, S.P. 3. MIROSLAV KROPIVŠEK, roj. 27.07.1951, VRHPOLJE PRI KAMNIKU 49, ORODJAR, S.P. 4. ANTON KLEMEN, roj. 25.12.1955, SOTESKA 109, ELEKTROINŠTALATER, S.P. 2. LDS - LIBERALNA DEMOKRACITA SLOVENITE 1. MARJAN SEMPRIMOZNIK, roj. 08.07.1970, MOTNIK 17, STROJNI TEHNIK, KOMERCIALIST 2. IZTOK DEBEVEC-IZO, roj. 21.12.1962, OŠEVEK 16, GIMNAZIJSKI MATURANT, RAZVOJNI INŽENIR 3. MIHELINA MAVER - MIŠA, roj. 21.03.1963, VRHPOLJE PRI KAMNIKU 95, EKONOMSKI TEHNIK, VODJA ZASTOPNIŠKE ENOTE KAMNIK 4. MARKO DROLC, roj. 30.08.1966, ŠPITALIČ 14, STROJNI TEHNIK, S.P. 5. DARKO HOMAR, roj. 15.09.1960, VRHPOLJE PRI KAMNIKU 53, STROJNI KLJUČAVNIČAR, TRENER IN ORGANIZATOR V VD KAMNIK 6. HELENA OMRZU, roj. 08.03.1976, OŠEVEK 3A, VZGOJITELJICA 1- LISTA NEODVISNIH SVETNIKOV 1 SILVO OSOLNIK, roj. 31.12.1968, SNOVIK 1, VOZNIK AVTOMEHANIK, SAMOSTOJNI AVTOPREVOZNIK 1SMS - STRANKA MLADIH SLOVENITE L DUŠAN VOLKAR, roj. 30.06.1978, ZGORNJI TUHINJ 46A, STROJNI TEHNIK, PODJETNIK ŽJLISTA TONETA SMOLNIKARTA - ZA KAMNIK L MARIJA MOSNIK, roj. -15.08.1954, GOLICE 14E, EKONOMSKI TEHNIK, BANČNA USLUŽBENKA 2- JERNEJ ŠTRAJHAR, roj. 01.07.1954, MARKOVO 4, ŠOFER, TRGOVSKI ZASTOPNIK 3- BARBARA SITAR, roj. 21.12.1949, VRHPOLJE PRI KAMNIKU 224, EKONOMSKI TEHNIK, UPOKOJENKA *• marko matoh, roj. 22.06.1950, srednja vas pri KAMNIKU 19A, MAGISTER TEHNIČNIH ZNANOSTI, DIREKTOR 5- AVGUŠTIN SMEŠNJAVEC, roj. 18.08.1957, SP.PALOVČE II, ELEKTROINŠTALATER, VZDRŽEVALEC 6- FRANC REZAR, roj. 05.10.1963, POREBER 14, STROJNI TEHNIK, ZASTOPNIK ZAVAROVALNICE Žd>eSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOIEN-£EV SLOVENITE 1 ANTON RAJSAR, roj 09.01.1958, ŠMARTNO V TUHINJU 26A, STROJNI KLJUČAVNIČAR, SKLADIŠČNIK 1 ANTON KOŽELJ, roj. 01.02.1949, SOTESKA 9, INŠTALATER, POKLICNI GASILEC 5 ANAJERAS-JEGLIČ, roj. 23.07.1950, VELIKI HRIB 5A, natakarica, upokojenka 4- DANILO LIPOVŠEK, roj. 26.09.1958, ŠPITALIČ 33, STROJNI KLJUČAVNIČAR, VZDRŽEVALEC FRANC STEHNIČAR, roj. 26.09.196l, SELA PRI KAMNI-, KU 7, ELEKTRIČAR, VZDRŽEVALEC SREČO DACAR, roj. 25.10.1975, GABROVNICA 5, MIZAR, S.P. ^-§DS - SLOVENSK A DEMOKRATSKA STR ANC.Ka pnnRFVčFič mi n? 07 icw;s 7C.C NIK 15, PRODAJALKA, DRUŽINSKI POM( ■ Pamjan hribar, roj. O7.os.i984, špital ŠTUDENT FRANC MODRIJAN, roj. 08.05.1954, SIDO DELAVEC, UPOKOIENEC 9. SLS - SLOVENSKA L1UDSKA STRANKA 1. VID KADUNC, roj. 27.11.1949, ZGORNJI TUHINJ 25, KMET, UPOKOJENEC 2. JOŽE KOROŠEC, roj. 22.03.1966, HRUŠEVKA 1, KMET 3. EMA BERLEC, roj. 22.06.1962, PODHRUŠKA 6, UČITELJICA RAZREDNEGA POUKA, UČITELJICA V OŠ ŠMARTNO 4. JANEZ TREBUŠAK, roj. 29.10.1942, BELA 30, KMET 5. JURIJ ZALAZNIK, roj. 16.04.1955, VELIKA LAŠNA 9, KMET 6. JOŽICA URANKAR, roj. 14.03.1954, SNOVIK 3, KROJAČICA, KMETICA 10. N.Si - NOVA SLOVENILA - KRŠČANSKA LIUDSKA STRANKA 1. MATEJ TONIN, roj. 30.07.1983, ZGORNJI TUHINJ 39B, . ABSOLVENT POLITOLOGIJE, KOORDINATOR N.Si ZA GORENJSKO 2. JANEZ LESKOVEC, roj. 19.12.1971, VRHPOLJE PRI KAMNIKU 189, TEKSTILNI MEHANIK, MIZAR 3. ŠTEFANIJA LEGEDIČ, roj. 13.12.1950, ŠMARTNO V TUHINJU 45, SOCIALNA DELAVKA, UPOKOJENKA 4. VOJKO TONIN, roj. 03.03.1960, ZGORNJI TUHINJ 39B, AVTOMEHANIK, VOZNIK KAMIONA 5. CECILIJA AJDOVEC, roj. 07.05.1947, OŠEVEK 7A, ADMINISTRATORKA, UPOKOJENKA 6. BRANKO GORIČAN, roj. 27.09.1965, ZGORNJI MOTNIK 17, ELEKTROTEHNIK, PREIZKUŠEVALEC ELEKTRIČNE NAPELJAVE 11. AS - AKTIVNA SLOVENITA 1. ANTON HOČEVAR-TONI, roj. 13 10.1975, HRUŠEVKA 4, GIMN.MATURANT, SPREMLJEVALEC V ZUIM-U 2. MATIJA ROMŠAK, roj. 01.08.1964, VRHPOLJE PRI KAM-NIKU 216, KOMERCIALIST, NEPREMIČNINSKI POSREDNIK 3. VESNA DROLEC, roj. 12.03.1976, BUČ 31A, ZDRAVSTVENI TEHNIK, MEDICINSKA SESTRA V KC 4. MOJMIR LAHARNAR, roj. 25.11.1967, SELA PRI KAMNIKU 1F, EK.KOM.TEHNIK, KOMERCIALIST 5. BOŠTJAN DROLEC, roj. 25.02.1975, LOKE VTUHINJU 22A, MIZAR 6. DAMIJAN URANKAR, roj. 30.09.1977, SNOVIK 2A, ELEKTRIKAR - ELEKTRONIK, S.P. 12. SP - SOCIALNI DEMOKRATI 1. MARJAN KRIŽNIK, roj. 17.08.1956, ŠPITALIČ 28A, GRADBENI TEHNIK, KMETOVALEC 2. RAFKO GOLTNIK, roj. 07.08.1973, MOTNIK 5, MIZARSKI TEHNIK, MIZAR VOLILNA ENOTA ŠT. 2 Območje volilne enote obsega krajevne skupnosti: Godič, Črna pri Kamniku, Kamniška Bistrica, Mekinje in Tunjice Liste kandidatov so: 1. OBRTNO PODTETNIŠKA LISTA 1. CIRIL GRKMAN - CUFI, roj. 28.07.1952, GODIČ 75, MIZAR, S.P. 2. MARKO SUŠNIK, roj. 01.02.1960, SMREČJE V ČRNI 2, GOSTILNIČAR, S.P. 3. NATAŠA PETEK, roj. 11.12.1970, TUNJICE 25, GOSTILNIČAR, S.P. 4. MARKO VRHOVNIK, roj. 31.01.1965, DRNOVŠKOVA POT 7, MIZAR, PODJETNIK 2. LDS - LIBERALNA DEMOKRACITA SLOVENITE 1. GREGOR KONCILJA, roj. 13.06.1967, CESTATREHTAL-CEV 8B, NARAVOSLOVNO MAT. TEHNIK, SEKRETAR 2. ZVONKO CVEK, roj. 16.05.1950, ŽUPANJE NJIVE 18A, UNIV.DIPL.ORG.DELA, POMOČNIK UPRAVE 3. BREDA NOGRAŠEK, roj. 03.07.1979, TUNJIŠKA MLAKA 5, DIPL.EKONOMIST, KOMERCIALIST 4. MARKO KEMPERL, roj. 29.12.1965, KRIVČEVO 8, STROJNI TEHNIK, ZAVAROVALNI AGENT 5. ALEŠ LIPIČNIK, roj. 12.09.1963, SPODNJE STRANJE 9, INFORMATIK, S.P. 6. MARK AGOVIČ, roj. 05.05.1981, ŽUPANJE NJIVE 31, GIMNAZIJSKI MATURANT, ŠTUDENT 3. LISTA NEODVISNIH SVETNIKOV 1. MIRAN MEŽNAR, roj. 07.07.1961, GODIČ 24B, KOMERCIALIST, VODJA KOMERCIALE 2. FRANC GALIN, roj. 30.06.1956, KRIVČEVO 17, OPERATER, VODJA NADZORNEGA CENTRA 3. BOŽENA HABJAN, roj. 06.11.1959, ZGORNJE STRANJE 4 TRGOVKA, PODJETNICA 4. MARKO MAJDIČ, roj. 16.05.1965, GODIČ 84A, LESNI TEHNIK, PODJETNIK 5. EMIL ERMENC, roj. 14.01.1963, CANKARJEVA CESTA 51 A, AVTOMEHANIK, VODJA SERVISA 4. SMS - STRANKA MLADIH SLOVEN1IF. 1. ALJOŠA MAJCEN, roj. 10.06.1987, CANKARJEVA CESTA 34, ŠTUDENT 2. BLAŽ PLEVEL, roj. 27.10.1987, CESTA TREH TALCEV 32, ŠTUDENT 3. ALEKSANDER BABNIK, roj. 17.09.1988, CESTA TREH TALCEV 30, ŠTUDENT 5. LISTA TONETA SMOLNIKARTA 1. MARJAN OSOLNIK, roj. 28.10.1963, BREZJE NAD KAMNIKOM 10A, POSLOVODJA, VODJA ENOTE 2. ROBERT ČIMŽAR, roj. 07.03.1973, ŽUPANJE NJIVE 39, GOZDARSKI TEHNIK, RECEPTOR 3. TATJANA MLAKAR, roj. 17.01.1969, ŽUPANJE NJIVE 27, POSLOVODJA, TRGOVKA 4. DRAGO VRHOVNIK, roj. 04.04.1949, TUNJICE 12, AVTOLIČAR, DIREKTOR PODJETJA 5. MARJAN BURJA, roj. 02.02.1958, POTOK V ČRNI 6A, POKLICNI GASILEC 6. MIRA JANČAR, roj. 01.06.1945, BREZJE NAD KAMNIKOM 29, NOVINARKA, UPOKOJENKA 6. DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOTEN- CEV SLOVENIIE 1. VIDA ROMSAK, roj. 20.06.1955, POTOK V ČRNI 5A, EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK, UPOKOJENKA 2. IRENA PUČNIK, roj. 15.09.1957, GODIČ 65A, POLICISTKA, UPOKOJENKA 3. MILAN SUŠNIK, roj. 15.10.1950, PODSTUDENEC 17A, DELAVEC, UPOKOJENEC 4. IVA HUMAR, roj. 16.12.1931, GODIČ 63, RAČUNOVODKINJA, UPOKOJENKA 5. TEREZIJA MALI, roj. 18.09.1928, GODIČ 24, DELAVKA, UPOKOJENKA 6. MARKO STAROVASNIK, roj. 28.11.1962, ČRNA PRI KAMNIKU 16, IZDELOVALEC RAZSTRELILNIH SREDSTEV, DELAVEC 7. SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. ROBIN MAJNIK, roj. 06.03.1964, GODIČ 44, DIPL.UPRAVNI ORGANIZATOR, VODJA IZMENE POOBLAŠČENIH OSEB 2. VALENTIN ZABAVNIK, roj. 04.01.1953, KOŠIŠE 16, SREDNJA KOVINARSKA, ORODJAR 3. SUZANA ŠIMENC, roj. 13.11.1969, TUNJIŠKA MLAKA 3, D1PL.UPRAVNI ORGANIZATOR, VODJA JAVNIH NAROČIL 4. MIHAEL BABNIK, roj. 21.10.1944, GODIČ 83, PREDMETNI UČITELJ 5. ZDENKA PETEK, roj. 14.03.1951, POT NA JERANOVO 7, VIŠJA MEDICINSKA SESTRA, S.P. 6. GABRIJEL RESNIK, roj 04.10.1949, CANKARJEVA CESTA 42A, EKONOMSKI TEHNIK, KOMERCIALIST 8. ZELENA STRANKA 1. FLORJAN MLAKAR, roj. 11.01.1954, MOLKOVA POT 9, GOSTINSKI DELAVEC, S.P. KAVARNA VERONIKA 2. ŠTEFKA POPIT, roj. 10.06.1953, PODSTUDENEC 16A, TRGOVKA, UPOKOJENKA 3. JOŽEF VOLOVŠEK, roj. 07.03.1959, STAHOVICA 1 IB, MIZAR, SAMOSTOJNI PODJETNIK 4. DRAGAN HUDMAL, roj. 26.11.1956, CESTA DR. TINETA ZAJCA 19A, PRODAJALEC 5. NATAŠA POGLEDNIK, roj. 14.12.1971, NEVELJSKA POT 13, GOSTINSKA DELAVKA 9. SLS - SLOVENSKA LIUDSKA STRANKA 1. FRANC POGAČNIK, roj. 21.03.1955, GODIČ 55, ŠOLA ZA KMETOVALCE, KMETIJEC 2. MARIJA HRIBAR, roj. 15.09.1945, KALIŠE 11, DELAVKA, UPOKOJENKA 3. IVICA SPRUK, roj. 11.07.1985, PODSTUDENEC 13, GIMN. MATURANT, ŠTUDENT 4. JANEZ KUHAR, roj. 07.10.1970, BREZJE NAD KAMNIKOM 7, KMETOVALEC 5. MAGDALENA ZAMEJEN, roj. 19.06.1952, KREGARJEVO 15, DELAVKA, UPOKOJENKA 6. CIRIL PERNE, roj. 05.07.1962, SPODNJE STRANJE 18, KMETIJSKA ŠOLA, KMETOVALEC 10. N.Si - NOVA SLOVENITA - KRŠČANSKA LIUDSKA STRANKA 1. MATEJ SLAPAR, roj. 17.09.1984, POLČEVA POT 7, ŠTUDENT EKONOMIJE, PRILOŽNOSTNA DELA 2. CECILIJA PLEVEL, roj. 10.12.1965, TUNJICE 33, EKONOMISTKA, VODJA FINANČNO RAČUNOV. SLUŽBE 3. DOMINIK KRT, roj. 19.07.1959, ZGORNJE STRANJE 24, GLASBENIK, DIREKTOR IN SNEMATELJ V STUDIU KRT 4. HELENA PAVLINIČ, roj. 13.04.1934, ZGORNJE STRANJE 6B, EKONOMISTKA, UPOKOJENKA 5. IGOR TONIN, roj. 07.02.1983, POLČEVA POT 3A, EKONOMSKI TEHNIK, PRILOŽNOSTNA DELA 6. ROMANA URŠIČ, roj. 30.10.1985, GODIČ 81F, ŠTUDENTKA PREDŠOLSKE VZGOJE, PRILOŽNOSTNA DELA 11. AS - AKTIVNA SLOVENITA 1. ALEKSANDER URSIC - SANDI, roj. 30.11.1974, ČRNA PRI KAMNIKU 5, KOMERCIALIST 2. NINA STANKOVIČ, roj. 22.04.1981, CANKARJEVA CESTA 25, GIMN.MATURANT, ŠTUDENTKA POLITOLOGIJE 3. ROMAN DROLC, roj. 12.11.1973, CESTA DR.TINETA ZAJCA 15A, STROJNI TEHNIK, SAMOSTOJNI KOMERCIALIST 4. MIRKO KREGAR, roj. 13.08.1962, ZGORNJE STRANJE 38, ELEKTROTEHNIK, NADZORNIK TK OMREŽJA 5. GREGA ZORE, roj. 16.06.1982, GODIČ 80G, GIMN.MATURANT, ABSOLVENT 6. ANTON ŠUŠTAR - TONE, roj. 29.05.1977, TUNJIŠKA MLAKA 6, TEHNOLOG POŠTNEGA PROMETA, PISMONOŠA 12. SP - SOCIALNI DEMOKRATI 1. MANICA PREŠEREN, roj. 07.10.1982, GODIČ 81B, ABSOLVENTKA FDV, ŠTUDENTKA 2. SEMIR SPAHIČ, roj. 27.12.1986, GODIČ 21, EKONOMSKI TEHNIK, DISTRIBUTER ' VOLILNA ENOTA ŠT. 3 Območje volilne enote obsega krajevne skupnosti: DupHca, Šmarca in Volčji Potok Liste kandidatov so: 1. OBRTNO PODTETNIŠKA LISTA 1. MILICA KOCJANCIC, roj. 09.07.1948, STEGNE 12, ADMINISTRATIVNA ŠOU, PODJETNICA 2. IGNACIJ CIMPRIČ, roj. 10.03.1960, GORNJI LOG 18, AVTOPREVOZNIK, S.P. 2. LDS - LIBERALNA DEMOKRACITA SLOVENITE 1. BRANISUV GOLUBOVIČ, roj. 10.08.1969, KUVCIČE-VA ULICA 5, DIPL. UPRAVNI ORGANIZATOR, STROKOVNI SODEUVEC V DZ 2. NUŠA MOJCA SVETE, roj. 23-04.1957, ULICA MATIJE BLEJCA 2, UNIV. DIPL. SOC. DIPL. PEDAGOGIKE, UČITELJICA 3. MIROSUV SUHADOLČAN - SUHI, roj. 15.02.1948, KUVČIČEVA ULICA 7, ELEKTROTEHNIK, OSKRBNIK 4. DUŠANKA PERVINŠEK, roj. 17.04.1964, JERANOVA ULICA 3, KEMIJSKI TEHNIK IN KOMERCIALIST, PRODAJNI REFERENT 5. NIVESVOŠNJAK, roj. 11.02.1977, ULICA MATIJE BLEJCA 14, DIPL.UPRAVNI ORGANIZATOR, MEDNARODNA PRODAJA 6. BOŽO BIOKŠIČ, roj. 10.01.1962, ULICA MATIJE BLEJCA 14, MONTER, ALUMONTER 7. DAVID TUPY, roj. 28.10.1963, ČRNIVŠKA ULICA 7 GIMNAZIJSKI MATURANT, S.P. 3. LISTA NEODVISNIH SVETNIKOV 1. TINA MEŽNAR, roj. 23.11.1984, ŠTAJERSKA ULICA 3, DIJAKINJA 4. SMS - STRANKA MLADIH SLOVENITE 1. ALEŠ SOPOTNIK, roj. 28.04.1980, ŠIPKOVA ULICA 4, PRODAJALEC 5. LISTA TONETA SMOLNIKARTA - ZA KAMNIK 1. NIVES MATJAN, roj. 28.07.1966, LJUBLJANSKA CESTA 21 K, KEMIJSKI TEHNOLOG, DIREKTOR PODJETJA 2. VIDO REPANŠEK, roj. 07.08.1963, SPODNJI LOG 1, FOTOGRAF, DIREKTOR PODJETJA 3. SIMON KUDNIK, roj. 16.10.1955, VOLČJI POTOK 34, STROJNI TEHNIK, VZDRŽEVALEC 4. MARIJA BERLEC, roj. 07.03.1942, JAKOPIČEVA ULICA 8, ADMINISTRATORKA, UPOKOJENKA 5. ETBIN JERMAN, roj. 05.07.1956, ŠTAJERSKA ULICA 10, BIROMEHANIK - ELEKTRONIK, VZDRŽEVALEC 6. JANKO RAKEF, roj. 06.05.1958, JAMOVA ULICA 4, DIPL.FIZIOTERAPEVT, FIZIOTERAPEVT 7. JANEZ MLAKAR, roj. 20.02.1955, LJUBLJANSKA CESTA 40, GOSTINSKI TEHNIK, DIREKTOR PODJETJA 6. DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOIEN- CEV SLOVENIIE 1. MARJAN SCHNABL, roj. 18.10.1943, KOROŠKA CESTA 6, ING.PTT PROMETA, UPOKOJENEC 2. VESNA MALIGOJ, roj. 09.12.1955, GROHARJEVA ULICA 12, PROFESOR, PROF.ANGLEŠČINE 3. JOŽE LENARČIČ, roj. 08.09.1932, NOŽIŠKA CESTA 6, KLJUČAVNIČAR-KURJAČ, UPOKOJENEC 4. LUKA SCHNABL, roj. 19.10.1985, KOROŠKA CESTA 6, GIMN.MATURANT, ŠTUDENT EKONOMSKE FAKULTETE 5. BREDA DEBEVEC, roj. 10.12.1946, GORNJI LOG 24, USLUŽBENKA, UPOKOJENKA 6. MARTIN FORŠTNARIČ, roj. 18.01.1970, LJUBLJANSKA CESTA 41, HOTELSKI VARNOSTNIK-RECEPTOR, VAR-NOSTNIK-RECEPTOR 7. BLAŽ BURJA, roj. 12.08.1983, VOLČJI POTOK 28, ŽIVILSKI TEHNIK-MESAR, KLJUČAVNIČAR 7. SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. RUDI VERSNIK, roj. 24.07.1950, GORNJI LOG 16, EKONOMIST, POSLANEC V DZ 2. DUŠAN ŠTRAJHAR, roj. 24.11.1956, PIBERNIKOVA ULICA 19, MONTER CENTRALNE KURJAVE, STROJNIK PARNEGA KOTU 3. ALENKA KOŠIR, roj. 07.08.1980, GMAJNA 6, ŠTUDENTKA 4. MARJAN HROVAT, roj. 25.07.1963, ULICA MATIJE BLEJCA 14, STROJNI TEHNIK, STROJNIK KOTLOV-SKIH NAPRAV 5. MAKS CHIAPPOLINI, roj. 03.07.1953, GROHARJEVA ULICA 16, KOMERCIALIST, PRODAJA NA TERENU 6. MARIJA SCHNABL, roj. 04.02.1958, KOROŠKA CESTA 6, UČITELJICA 7. OLGA SCHNABL, roj. 14.06.1946, BISTRIŠKA CESTA 10, EKONOMSKI TEHNIK, UPOKOJENKA 8. ZELENA STRANKA 1. MIROSUV ŠUŠTAR, roj. 16.07.1946, KAMNIŠKA CESTA 45, GOSTINSKI DEUVEC, S.P. BISTRO POD GRADOM 2. MARIJA DOLENC, roj. 20.08.1950, VOLČJI POTOK 2B, EKONOMSKI TEHNIK, UPOKOJENKA - PROKURIST 3. ALENKA RAVNIKAR, roj. 17.06.1974, KAMNIŠKA CESTA 49, OPTIK 4. MARJAN POHLIN, roj. 16.03.1957, JAMOVA ULICA 3, KOVINOSTRUGAR, UPOKOJENEC 5. BIBIJANA HROVAT, roj. 16.09.1963, VOLČJI POTOK 24A, GOSTINSKA DEUVKA, S.P. 6. JANKO GRAŠIČ, roj. 10.03.1959, TRATA 3, KOVINAR, S.P. 9. SLS - SLOVENSKA LIUDSKA STRANKA 1. FRANC OREŠNIK, roj. 25.10.1955, JAMOVA ULICA 2, RADIOLOŠKI INŽENIR, RAD.ING.SPEC, VODJA 2. JANEZ ZORMAN, roj. 24.11.1960, ULICA MATIJE BLEJCA 5, INŽENIR STROJNIŠTVA, VODJA PROIZVODNJE 3. ZDENKA BAKOVNIK, roj. 07.06.1952, LJUBLJANSKA CESTA 21E, EKONOMSKI TEHNIK, S.P. 4. STANISUV CERAR, roj. 29.07.1962, VOLČJI POTOK 6A, UNIV.DIPL.INŽ.GEODEZIJE, DIREKTOR SEKTORJA 5. MARJAN JERMAN, roj. 10.04.1963, LJUBLJANSKA CESTA 47, POKL.KMET.SOU, KMETIJEC 6. DRAGICA POŽEK, roj. 05.02.1951, JAKOPIČEVA ULICA 13, ADMINISTRATIVNA ŠOU, TAJNICA 7. JOŽE TOMELJ, roj. 21.02.1950, VOLČJI POTOK 45A, MAG.EKONOMIJE, ČLAN UPRAVE 10. N.Si - NOVA SLOVENITA - KRŠČANSKA LIUDSKA STRANKA 1. VILKO DOBOVŠEK, roj. 30.10.1955, LJUBLJANSKA CESTA 29, STROJNI TEHNIK, REFERENT ZA KOOPERACIJO 2. IVAN SEKAVČNIK MIROSUV, roj. 14.07.1939, GRIN-TOVŠKA CESTA 10, UNIV.DIPL.INŽ.STROJNIŠTVA, UPOKOJENEC 3. DARJA PIRŠ-GREBENC, roj. 19.01.1973, BAZOVIŠKA ULICA 7, INŽENIR LESARSTVA, DIREKTORICA DRUŽINSKEGA PODJETJA 4. DR.LUKA KRUŠIČ, roj. 29.08.1947, RUDNIK PRI RADOMLJAH 1, DR.VET.MED.DR.SCL, SAMOSTOJNI RAZISKOVALEC 5. MARIJA JUTERŠEK, roj. 14.06.1943, SONČNA ULICA 1, ZOBOZDRAVNICA, UPOKOJENKA 6. LUKA SVETEC, roj. 02.12.1984, JERANOVA ULICA 1, ŠTUDENT PODJETNIŠTVA, PRILOŽNOSTNA DEU 7. STANE OSOLNIK, roj. 04.02.1956, LJUBLJANSKA CESTA 21 C, OBLIKOVALEC, LOGISTIK 11. AS - AKTIVNA SLOVENITA 1. ROBERT PROSEN, roj. 20.04.1971, ULICA MATIJE BLEJCA 2, TRGOVSKI POSLOVODJA, KOMERCIALIST NA TERENU 2. DARKO ŠČULIfA, roj. 06.02.1970, JAKOPIČEVA ULICA 30, VOZNIK, OBDELOVALEC KOVIN 3. SABINA ROMŠAK, roj. 23.02.1972, ZELENA POT 1, EKONOMSKI TEHNIK, PODROČNI VODJA 4. LJUBICA KLEINDIENST, roj. 28.06.1954, KUVČIČEVA ULICA 8, EKONOMSKI TEHNIK, DIREKTORICA 5. GAŠPER PAPEŽ, roj. 13.01.1986, GROHARJEVA ULICA 18, ŠTUDENT, ŠTUDENT POLITOLOGIJE 6. PETRA ROBIČ, roj. 3108.1971, JAKOPIČEVA ULICA 13, EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK, REFERENT 7. NINA JEMEC, roj. 26.04.1982, PRIMOŽEVA ULICA 11, GIMN.MATURANT, ŠTUDENTKA ANGLISTIKE 12. SP - SOCIALNI DEMOKRATI 1. BORUT ŽAGAR, roj. 25.06.1982, STEGNE 22, GIMN.MATURANT, VOZNIK - UČITELJ 2. FADIU BUŽIMKIČ HALILOVIČ, roj. 12.01.1961, KUVČIČEVA ULICA 7, DIPL.SOC.DEUVKA, BREZPOSELNA 3. PETER VOLOVŠEK, roj. 14.11.1964, KAMNIŠKA CESTA18, KUHAR, VARNOSTNIK VOLILNA ENOTA ŠT. 4 Območje volilne enote obsega krajevne skupnosti: Novi trg, Kamnik Center, Perovo, Podgorje in Zaprice. Liste kandidatov so: 1. OBRTNO PODJETNIŠKA LISTA 1. EMIL GRZINCIC, roj. 20.04.1948, TUNJIŠKA CESTA 14, KLJUČAVNIČAR, S.P. 2. JOŽE TONI, roj. 26.01.1952, PODGORJE 94A, KLJUČAVNIČAR, S.P. 3. FRANČIŠKA BRINOVEC - BRANKA, roj. 08.04.1957, KAMNIK, ZIKOVA ULICA 5, FRIZERKA, S.P. 4. GABRIJEL JESENOVEC, roj. 21.04.1950, STRELIŠKA ULICA 9, TISKAR-GRAFIK, S.P. (se nadaljuje na 4. strani) (nadaljevanje s 3. strani) 2. LDS - LIBERALNA DEMOKRACIIA SLOVENITE L DEMITRIJ PERČIČ, roj. 19.12.1963, TUNJISKA CESTA 2A, UNIV.DIPL.OBRAMBOSLOVEC, KOMERCIALNI DIREKTOR 2. MATEJA POLJANŠEK, roj. 19.03.1965, ULICA TOMA BREJCA 1A, UNIV.DIPL.BIOLOGINJA, ASISTENTKA EVROPSKE POSLANKE 3. UROŠ SILI, roj. 07.05.1980, ZIKOVA ULICA 12, GIMNAZIJSKI MATURANT, ŠTUDENT 4. KLAVDIJ KODERMAN, roj. 15.08.1963, ŠUTNA 76, EKON.KOM.TEHNIK, SP. 5. LILI STELE, roj. 24.01.1966, FRANČIŠKANSKI TRG 3, RADIOLOŠKI INŽENIR 6. MITJA KERŽIČ, roj. 01.05.1957, ULICA KAMNIŠKO ZASAVSKEGA ODREDA 3 A, ELEKTROTEHNIK 7. NEVA PERHAVEC, roj. 14.11.1983, LEVSTIKOVA ULICA 5, GIMN.MATURANTKA, ŠTUDENTKA 8. MARKO PAHOR, roj. 29.06.1965, VREMŠAKOVA ULICA 1, ELEKTROTEHNIK, STROJNIK , 9. MARIJA FABČIČ, roj. 22.07.1966, KOVINARSKA CESTA 26, SPEC.JAVNE UPRAVE, VIŠJA SVETOVALKA 10. MAKSIMILJAN LAVRINC, roj. 08.12.1948, POT NA POLJANE 4A, UNIV.DIPL.PRAVNIK, VIŠJI SVETNIK PREDSEDNIKA RS 3. LISTA NEODVISNIH SVETNIKOV 1. FRANC BERDNIK, roj. 08.10.1943, ZIKOVA ULICA 12, AVTOMEHANIK, PODJETNIK 4. SMS - STRANKA MLADIH SLOVENITE 1. ANA-MARIJA SUHOVERSNIK, roj. 31.12.1981, STELETOVA CESTA 21, GOSTINSKI TEHNIK, ŠTUDENT 2. EDVARD FETAH, roj. 29.12.1979, NOVI TRG 26A, DIPL.ING.POMORSTVA, DISPEČER 3. JANEZJEČNIK, roj. 12.11.1985, ZIKOVA ULICA 8, ŠTUDENT 5. LISTA TONETA SMOLNIKARIA - ZA KAMNIK 1. RUDOLF PFAJFAR, roj. 04.12.1953, LEVSTIKOVA ULICA 17, VIŠJI UPRAVNI DELAVEC, DIREKTOR PODJETJA 2. JOŽE ZAGORC, roj. 15.07.1949, POT V RUDNIK 3, DIPL.EKONOMIST, DIREKTOR PODJETJA 3. METKA HRIBAR, roj. 10.05.1950, JENKOVA ULICA 16, EKONOMIST, UPOKOJENKA 4. BRANKO BREMŠAK, roj. 05.08.1959, PODGORJE 106B, DIPL.EKONOMIST, PODJETNIK 5. FRANC PIVK, roj. 29.08.1952, ZIKOVA ULICA 4, VOZNIK, NABAVNI REFERENT 6. STANISLAV SIMŠIČ, roj. 18.04.1927, MLAKARJEVA ULICA 10A, EKONOMIST, UPOKOJENEC 7. SREČKO ROZMAN, roj. 11.10.1952, ŽALE 18C, GRADBENI TEHNIK, S.P. 8. MARIJA RASIEWICZ, roj. 16.09.1949, ZIKOVA ULICA 1, PROFESOR, PROF.TUJIH JEZIKOV 9. MATEJ KOŠIR, roj. 05.08.1929, KERSNIKOVA ULICA 11, KEMIJSKI TEHNIK, UPOKOJENEC 10. ANTON TONE SMOLNIKAR, roj. 22.09.1949, VEGOVA ULICA 4, NOVINAR, ŽUPAN 6. DeSUS - DEMOKRATIČNA STRANKA UPOKOJENCEV SLOVENITE 1. GORDAN AMBROŽIČ MALENŠEK, roj. 11.01.1935, KETTEJEVA ULICA 5, KMETIJSKI IN STROJNI TEHNIK, UPOKOJENEC 2. MARIJA DANIJELA APARNIK, roj 19.06.1942, ŠUTNA 29, GLASBENI PEDAGOG, UČITELJ GLASBE, UPOKOJENKA 3. MIHAEL HORVAT, roj. 13.09.1938, ULICA KAMNIŠKO ZASAVSKEGA ODREDA 1, DIPLOMIRANI EKONOMIST, UPOKOJENEC 4. BARBARA FILIP, roj. 04.12.1951, ZIKOVA ULICA 3, TEKSTILNI TEHNOLOG - TEHNIK 5. ANTON PUNGERČAR, roj. 18.01.1933, ULICA TOMA BREJCA 2, STROJNI KLJUČAVNIČAR, UPOKOJENEC 6. VINCENC POLAK, roj. 13.11.1941, TUNJIŠKA CESTA 11, DIMNIKAR, UPOKOJENEC 7. DRAGO KOVAČIČ, roj. 05.05.1943, KERSNIKOVA ULICA 8, VODOVODNI INŠTALATER, UPOKOJENEC 8. ARSENIJE LAZIČ, roj.11.05.1930, ŠUTNA 27, GRADBENI ING., UPOKOJENEC 9. DRAGOTIN ŠTUPAR, roj. 14.10.1928, KOVINARSKA CESTA 10A, KOVINAR, UPOKOJENEC 10. MATILDA JURANČIČ, roj. 29.01.1931, LJUBLJANSKA CESTA 1A, AGRONOM, UPOKOJENKA 7. SDS - SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 1. DEMETER SADNIKAR, roj. 24.05.1951, USNJARSKA CESTA 26, DOKTOR VETERINARSKE MEDICINE, VETERINAR 2. ROBERT KOKOTEC, roj. 20.01.1964,NA BREGU 30, INŽENIR ELEKTROTEHNIKE, DIREKTOR 3. MATEJA NOGRAŠEK, roj. 20.10.1980, KOŠIŠE 6, ABSOLVENT POLITOLOGOJE, MARKETING 4. BOJAN ŠTEFULA, roj. 29.05.1971, TRDINOVA ULICA 6A, DIPL.ORGANIZATOR, PODSEKRETAR 5. JANEZ REPANŠEK, roj. 03.04.1956, KOLODVORSKA ULICA 3, LESARSKI TEHNIK, S.P. 6. FRANC OSOLNIK, roj. 28.01.1950, STRELIŠKA ULICA 12A, EKONOMSKI TEHNIK, SKRBNIK PRAVNIH OSEB 7. IZTOK REPANŠEK, roj. 10.12.1970, MEDVEDOVA ULICA 5 A, DIPL.EKONOMIST, VARNOSTNIK 8. TOMAŽ PETEK, roj 05.11.1978, ZIKOVA ULICA 3, DIPL.ING.KMETIJSTVA, SELEKCIJA V GOVEDOREJI 9. POLONA PREGL, roj. 05.01.1973, KRANJSKA CESTA 4C, EKONOMIST, KOMERCIALIST 10. STANISLAV KOTNIK, roj. 12.11.1940, TUNJIŠKA CESTA 8A, TRGOVEC, UPOKOJENEC 8. ZELENA STRANKA 1. DANIEL KOVAČIČ, roj. 20.11.1940, PRISOJNA POT 22, ORGANIZATOR DELA, UPOKOJENEC 2. METOD SIMIČAK, roj. 09.08.1965, ULICA TOMA BREJCA 14, POROČNIK TRGOVSKE MORNARICE, S.P. 3. DARIJA NUŠA KOSMAČ, roj. 16.09.1967, KNAFLIČEV PREHOD 5, EKONOMSKI TEHNIK, ZAVAROVALNIŠKI AGENT 4. MIRA ŠUNKAR, roj. 19.05.1953, ŽALE 22, KEMIJSKI TEHNIK, GOSPODINJA 5. BRANKO MARIČ, roj. 30.09.1946, LJUBLJANSKA CESTA 12, URAR, UPOKOJENEC 6. JANEZ SEDUŠAK, roj. 02.01.1948, PODGORSKA POT 7, RADIOMEHANIK, UPOKOJENEC 7. MARJANCA JUH, roj. 02.08.1950, STELETOVA CESTA 9, FRIZERKA, S.P. 8. IVANA NOVAK, roj. 17.05.1940, PODLIMBARSKEGA POT 1, UNIV.DIPL.ING., UPOKOJENKA 9. EVICA GRILJ, roj. 18.07.1947, LEVSTIKOVA ULICA 1, KEMIJSKI TEHNIK, UPOKOJENKA 10. JANEZ VRTAČIČ, roj. 12.08.1942, PODLIMBARSKEGA POT 2, ZIDAR, UPOKOJENEC 9. SLS - SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 1. JANEZ JERETINA, roj. 01.05.1965, BEVKOVA ULICA 4, MAGISTER KMETIJSKIH ZNANOSTI, VREDNOT. PRO-IZV. LASTNOSTI V GOVEDOREJI 2. ANTON SVETLIN, roj. 26.08.1953, PODGORJE 58B. DOKTOR ZNANOSTI, URADNI VETERINAR-INŠPEK-TOR, SVETNIK 3. BERNARDA KUMAR, roj. 19.08.1968, BEVKOVA ULICA 38, RAČUNOVODJA 4. DUŠAN JESENIK, roj. 28.11.1935, NOVI TRG 36, VIŠJI STROJNI TEHNIK, UPOKOJENEC 5. ANTON TOMEC, roj. 01.01.1955, PODGORJE 77A, VIŠJI UPRAVNI DELAVEC, TAJNIK ČEBELARSKE ZVEZE 6. TJAŠA ŠTEFIN, roj. 04.05.1988, KAMNIK, NOVI TRG 36, DIJAKINJA, DIJAKINJA - GIMNAZIJKA 7. ALIJANA JERETINA, roj. 19.02.1970, BEVKOVA ULICA 4, KMET. INŽ. ŽIVINOREJSKE SMERI, KONTROLA VNOSA PODATKOV IN ODPRAVA NAPAK 8. STANISLAV ZORE, roj. 06.05.1939, MEDVEDOVA ULICA 44, PEKOVSKI MOJSTER, UPOKOJENEC 10. N.Si - NOVA SLOVENITA - KRŠČANSKA LIUDSKA STRANKA 1. JANEZ-IVOSTRAŽAR,roj. 14.02.1944,PODGORJE 12A, UNIV.DIPL.ING.ARHITEKTURE, UPOKOJENEC 2. DR.DAMJAN HANČIČ, roj. 27.03.1973, MEDVEDOVA ULICA 25A, DR.ZNANOSTI (ZGODOVINA), SEKRETAR NA MIN. ZA PRAVOSODJE 3. MAG.DOMINIKA ROZONIČNIK, roj. 04.08.1975, PODGORJE 94F, MAGISTRA ZNANOSTI, TEHNOLOGINJA RAZVOJA 4. MARJETA HUMAR, roj. 11.02.1946, ŽALE 4A, PROF.SLOV, SPEC.LEKSIKA, VODJA ODDELKA NA INŠTITUTU FRANA RAMOVŠA SAZU LJUBLJANA 5. ANTON STELE, roj. 10.01.1939, GLAVNI TRG 16, SVEČAR, UPOKOJENEC 6. MAG.TOMAŽ BERLEC, roj. 14.06.1975, MLAKARJEVA ULICA 2, MAGISTER ZNANOSTI (STROJNIŠTVO), ASISTENT NA FAKULTETI ZA STROJNIŠTVO 7. SLAVICA NAVINŠEK, roj. 28.12.1933, ŠUTNA 64, UNIV.DIPL.PROF,- SLAVISTKA, UPOKOJENKA 8. DANIJEL BEZEG, roj. 18.10.1952, PODGORJE 94F, PROFESOR, UČITELJ MATEMATIKE 9. ANDREJ OGRINEC, roj. 22.10.1961.SVETČEVAPOT 14, UNIV.DIPL.ING.ELEKTROTEHNIKE, PROJETANT 10. PAVLINA URŠIČ, roj. 08.01.1932, KOVINARSKA CESTA 8A ŠIVILJA, UPOKOJENKA 11. AS - AKTIVNA SLOVENITA 1. JANEZ BALANTIČ, roj. 27.10.1965, PODGORJE 12B, DIPL.ING.VARSTVA PRI DELU, DIREKTOR 2. SAŠA ZOBOVNIK, roj. 01.04.1967, LJUBLJANSKA CESTA 3D, EKONOMSKI TEHNIK, STROKOVNI DELAVEC 3. BOŠTJAN RESNIK, roj. 17.01.1971, USNJARSKA CESTA 12, PROF.RAČUNALNIŠTVA Z MATEMATIKO. SISTEMSKI INŽENIR 4. ROMAN MARINŠEK, roj. 01.10.1966, LIVARSKA ULICA 1, STROJNI TEHNIK, KONSTRUKTOR ORODIJ 5. MARIJA DREŠAR, roj. 28.05.1949, VEGOVA ULICA 2B, TEKSTILNI TEHNIK, KOMERCIALISTKA 6. JOŽE LANIŠEK, roj. 20.03.1971, ŽUPANČIČEVA ULICA'4, OBLIKOVALEC KOVIN, TRGOVEC 7. GAŠPER PETEK, roj. 20.12.1972, PODGORJE 122B, AVTOMEHANIK 8. LIDIJA-OR-IJOSKA, roj. 05.03.1981, KRANJSKA CESTA 4A FRIZERKA 9. FRANCI ZARNIK, roj. 30.01.1951, KOŠIŠE 7A, ZIDAR 10. EMIR ADROVIČ, roj. 05.02.1979, FUŽINE 2, GRADBENI TEHNIK, OBRAČUNSKI TEHNIK 12. SP - SOCIALNI DEMOKRATI 1. MATJAŽ JUG, roj. 28.08.1982, PODGORJE 39, LESNI TEHNIK, ŠTUDENT 2. MIHA RESNIK, roj. 28.09.1951, MAISTROVA ULICA 32, GOSTINSKI TEHNIK, S.P. 3. STANISLAVA ZAVRŠNIK, roj. 03.05.1933, PODLIMBARSKEGA POT 4, DELAVKA, UPOKOJENKA OBČINA KAMNIK - OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA JANEZ JEGLIČ, univ. dipl. prav., l.r. PREDSEDNIK OBVESTILO 0 ZAČASNI SPREMEMBI AVTOMATSKEGA ZAVAROVANJA OBSTOJEČIH NIVOJSKIH ŽELEZNIŠKIH PREHODOV Dne 29. 9. 2006 seje na Občini Kamnik sestala komisija za izvedbe nivojskih križanj cest z železniškimi progami in ugotovila naslednje: Zaradi posodobitve avtomatskega zavarovanja obstoječih nivojskih prehodov: Kranjska cesta, Ulica Jakoba Alešovca, Ekslerjeva ulica in Pot na Poljane ter zaradi gradnje dveh novih nivojskih prehodov-Zapricein Streliška ulica, je konec oktobra in v novembru predvidena začasna sprememba zavarovanja. Zavarovanje nivojskih prehodov na Kranjski cesti in Ulici Jakoba Alešovca bosta uravnavana ročno, kar pomeni, da bo čas postankov pred zapornicami daljši, lahko tudi do pet minut, pri čemer udeležence prosimo za strpnost. Zaradi zagotavljanja varnosti v cestnem prometu bo vlak vozil samo do postaje Kamnik, prevoz potnikov s postaj Kamnik mesto in Kamnik - Graben pa bo zagotovljen z avtobusom. Vse udeležence v prometu prosimo, da upoštevajo prometno signalizacijo! OBČINA KAMNIK Ivan Kenda višji svet. za cestno - prom. dejavnost Krajevna skupnost Kamnik Perovo obvešča krajane, da je v gasilnem domu od 8. do 18. ure na ogled idejna rešitev za parkirno hišo v območju B 5 med Steletovo in Ljubljansko cesto Predstavitev idejne rešitve ter zbiranje pripomb in dopolnitev traja od 29. septembra do 30. oktobra 2006. OBVESTILO! REKONSTRUKCIJA REGIONALNE CESTE Rl -225 OD ŠOLSKE ULICE DO CANKARJEVE CESTE V mesecu oktobru se začnejo izvajati rekonstrukcijska dela na kamniški obvoznici, odsek Šolska ulica - Cankarjeva cesta. V prvi fazi so predvidena dela v strugi Kamniške Bistrice, kar pomeni, da se bo cestni promet odvijal nemoteno, predvidoma v celotni dolžini pa bosta zaprta kolesarska steza in hodnik za pešce. Zato prosimo pešce in kolesarje, da uporabljajo vzporedne javne poti. Vse udeležence v prometu prosimo tudi, da upoštevajo prometno signalizacijo! OBČINA KAMNIK Ivan Kenda višji svet. za cestno- prom. dejavnost SKOZI FOTO OBIEKTIV LJUBLJANSKA CESTA BO BOLJ PRETOČNA Spoštovani! Obveščamo Vas, da bo Upravna enota Kamnik tudi letos izvajala anonimno anketo o zadovoljstvu strank s storitvami upravne enote v času od 16. 10. 2006 dalje (predvidoma 2 tedna). Hvaležni bomo, če si boste vzeli nekaj dragocenega časa in tako s svojim prispevkom pripomogli k izboljšanju kakovosti upravnih storitev in s tem k večjemu zadovoljstvu vseh vas, naših uporabnikov. Upravna enota Kamnik vljudno vabljeni na predvolilno srečanje na Glavnem trgu v Kamniku v soboto 14.10. ob 11. uri. V teh dneh delavci Cestnega podjetja Ljubljana pospešeno izvajajo dela rekonstrukcije Ljubljanske ceste od Svetilnika do Mercatorja v dolžini 800 metrov. Za pokritje investicije, vredne blizu 150 milijonov tolarjev, je vedno denarja zagotovila občine s komunalnim prispevkom, ki so ga plačali investitorji v območju B-5, uspela pa je tudi na javnem razpisu službe vlade RS za lokalno samoupravo in regionalni razvoj in pridobila 45 milijonov tolarjev državnih nepovratnih sredstev. Zaradi črpanja teh sredstev dela potekajo s polno paro, saj morajo biti zaključena do 18. oktobra. Do takrat bo vozišče razširjeno za vozni pas levih zavijalcev, na desni strani bo zagotovljeno vzdolžno parkiranje vozil, urejena bo zelenica, kolesarska steza in hodnik za pešce na celotni trasi. TRG TALCEV BO PRIJAZNEJŠI Projekt za ureditev Trga talcev je bil izdelan v oktobru lansko leto. Dela so se začela izvajati v začetku tega tedna, zaključena pa bodo v novembru. Ureditev trga zajema zamenjavo tlaka trga in obnovo fontane. Finančna sredstva v višini 30 milijonov tolarjev zagotavlja Občina, 10 milijonov tolarjev pa trgovsko podjetje Engrotuš s sofinancersko pogodbo. Občina Kamnik je zagotovila tudi 1,9 milijona tolarjev za obnovo fontane na sredi trga. Obiskal nas bo Borut Pahor s poslansko skupino SD. n SOCIALNI MIZARJA in pomožnega delavca zaposlimo v proizvodnji masivnega pohištva. Zaželene delovne izkušnje. Možna tudi priučitev. Pohištvo Lipar d.o.o., Lahovče 31, 4207 Cerklje. Tel.: 04/252 90 80. SKG d.d. Steletova 8 Kamnik Oddajamo v najem poslovne prostore in garažne bokse na naslovu Steletova 8, Kamnik. Informacije: tel. 830 88 30 LDS Kamnik in kandida za župana Marjan Smole - Levček sta podpisala dogovor o izvajanju prednostnih nalog občine v mandatu 2006 -2010. Predsednik Liberalne demokracije Slovenije, OO Kamnik, Demitrij Perčič in Marjan Smole, neodvisni kandidat za župana, sta na zboru članov LDS podpisala sporazum o izvajanju Prednostnih nalog v naslednjem mandatu. Sporazum je nadgradnja dogovora in programa tied LDS in neodvisnim kandidatom za župana o sodelovanju na letošnjih volitvah. Prednostne naloge so sestavni del skupnega programa 12 razvojnih ciljev občine Kamnik. Za uresničitev Programa bo skrbela svetniška skupina LDS, torej vsi svetniki, ki bodo na bližajočih se volitvah uspeli priti v občinski svet, kot tudi kandidat za župana. Nekaj podrobnosti iz podpisanega sporazuma Zavzemamo se za pospešen ekonomski razvoj občine, večjo kakovost preživljanja prostega časa, gospodarjenje s prostorom, ki bo v inetersu občine, ureditev prometa, dovolj prostih mest v vrtcu, prostorne in otrokom ter delavcem prijazne šole, dobre pogoje za mlade, dodatno sofinanciranje društev in kulturnih dogodkov, družinam prijazno občino, resen pristop do Podeželja in zagotovitev potrebne komunalne ter družbene infrastrukture. Prepričani smo, da je napočil pravi čas za sprostitev vseh ustvarjalnih potencialov v naši občini, kar lahko dosežemo z dialogom, zaupanjem, sodelovanjem, povezovanjem, načrtovanjem in solidarnostjo. Za dosego zastavljenih ciljev imamo znanje, izkušnje, voljo in dobro ekipo. *ZA CELOVITO IN URESNIČLJIVO PROMETNO POLITIKO! Podlaga za načrtovanje prometne infrastrukture je sprejeta prometna študija in izsledki komisije za novo obvozno cesto, ki smo jo v LDS predlagali pri sprejemanju proračuna za leto 2006. S tem so postavljeni temelji, da lahko v letu 2007 začnemo z izdelavo idejne zasnove poteka Zahodne obvoznice s pripadajočimi pločniki in kolesarskimi stezami. Sredstva bo prispevala tudi država in EU. Napovedujemo še: Dva dodatna pasova na kamniški obvoznici in novo krožišče namesto semaforiziranega križišča Duplica / Šmarca. S sosednjimi občinami, državo in EU bomo v letu 2007 pričeli pogovore o hitri železniški povezavi proti Ljubljani. Skupaj s stroko, prebivalci in lastniki lokalov na Šutni bomo proučili prednosti in slabosti odprtja Šutne. Mrežo kolesarskih in sprehajalnih poti, prednostno pa tiste: od krožišča Fužin do Stranj najkasneje do 2008, od centra do Snovika do 2008, od Steletove do t. i. cone na Kamniški obvoznici do 2008, ■* od centra mesta do Arboretuma do 2009. V letu 2007 bomo pripravili idejne rešitve za povečanje parkirnih mest v blokovskih naseljih. S krajevnimi skupnostmi bomo sestavili 4-letni vrstni red ureditve manjkajoče infrastrukture (rekonstrukcijo cest, pločnikov, kolesarskih stez, ureditev vaških vodovodov, javne razsvetljave...). ’ Ureditev prometnega režima v okolici osnovnih šol in vrtcev. *ZA JASEN URBANISTIČEN NAČRT! pri pripravi dvoletnega proračuna in razvojnih načrtov bomo dosledno upoštevali žakonske predpise, sprejete prioritete in vrstni red investicij ter vzpostavili takšno politiko, ki bo preprečevala, da bi zaradi nejasne prostorske politike občine s prostorom upravljali investitorji. ’ato bomo v prostorski strategiji za naslednjih 20 let opredelili rezervacijo družbeno pomembnih °bmočij za vrtce, šole, športne površine, domove upokojencev in varovana stanovanja, parke, Ceste, poslovne cone ipd. Napovedujemo tudi: Ustanovitev Sveta za urbanizem (začetk leta 2007). izdelavo nove prostorske strategije in prostorskega reda Kamnika do sredine julija 2007, s čimer bomo postavili temelje za usklajeno ukrepanje v smeri razvoja občine. V okviru priprave Prostorske strategije in prostorskega reda bomo omogočili sodelovanje zainteresirane javnosti, stroke in krajevnih skupnosti. Prostorsko načrtovanje bo usmerjeno v varstvo okolja in preprečevanje konfliktov med dejavnostmi. Vsi osnutki lokacijskih načrtov bodo dani v javno razpravo pristojni krajevni skupnosti in zainteresirani javnosti. * SKRB ZA OTROKE IN MLADOSTNIKE! -k Zavedamo se, da je pravica otrok, ki jih vrtec odkloni zaradi prostorske stiske, okrnjena. Zato bomo z različnimi ukrepi zagotovili zadostne kapacitete v vrtcih. K reševanju bomo pristopili celovito, premišljeno in racionalno. Upoštevali bomo, da v prihodnosti mogoče ne bomo potrebovali toliko kapacitet v vrtcu, zato je prostore potrebno zgraditi tako, da jim bo mogoče z enostavnimi arhitekturnimi rešitvami spremeniti namembnost. * Zato napovedujemo, da bomo do konca leta 2006 pripravili izhodišča za pripravo temeljnih razvojnih usmeritev v občini na področju razvoja predšolske vzgoje do leta 2013, ki bo osnova za pripravo razvojnega programa. Izhodišča bodo vsebovala demografski pregled in vključenost otrok v vrtce; financiranje javnih in zasebnih vrtcev; subvencije za starše; prostorske razmere in strokovni kader; kurikulum in programe; razvoj zasebnega varstva in vzgoje; finančne c—uiu&ianiti uumuKfauijtt oiuvcinje posledice ipd. Podpis dogovora: Marjan Smole - Levček in Demitrij Perčič Nadaljevali bomo z ukrepoma, ki sta bila sprejeta na našo pobudo. Gre za dokončanje gradnje novega vrtca na Perovem in ustanovitev zasebnega vrtca. * Izdelava idejnega načrta v začetku 2007, ki bo vseboval tudi celovito ekonomsko in širšo analizo prednosti in slabosti preureditve prostorov osnovne šole 27. julija ali določitev druge lokacije za potrebe predšolskega varstva. Na področju osnovnega šolstva bomo vzpostavili takšne finančne in prostorske pogoje, da bodo šole, šolska športna in otroška igrišča odprta skozi ves dan vse dni v letu. Dopoldne za potrebe formalnega, popoldne pa neformalnega izobraževanja in preživljanje prostega časa. Tri šole (Šmartno, Marije Vere in Stranje) imajo primerne prostore, medtem ko OŠ Toma Brejca in Frana Albrehta nimata optimalnih prostorskih pogojev. Zato bomo najkasneje do leta 2009 zagotovili optimalne prostorske pogoje za otroke in zaposlene na OŠ Toma Brejca in Frana Albrehta. Napovedujemo še nekatere druge ukrepe: * z letom 2007 bomo oživili preventivne programe namenjene otrokom in mladostnikom. * Z letom 2007 bomo povečali sredstva za otroške in mladinske programe ter iniciative mladih. -k V letu 2007 bomo vzpostavili instrumente, ki bodo mladim omogočili aktivno sodelovanje pri odločanju na lokalni ravni. * V letu 2007 uvedba celodnevnega počitniškega varstva po celi občini. * Do leta 2008 bomo ustanovili fundacijo za socialno ogrožene otroke in mladostnike. * Skupaj z gospodarskimi družbami bomo do leta 2008 ustanovili štipendijski sklad. * V štirih letih bomo investirali v prostore in programe, ki so namenjeni igri in razvoju otrok in odpravljajo posledice socialne neenakosti (npr. igrišča, dvorišča, organiziranje delavnic, igralnic, eksperimentalnih delavnic), * VEČ MOŽNOSTI ZA ŠPORT IN PROSTI ČAS! * V naslednjih štirih letih bomo začeli z obnovo in gradnjo športnih in otroških površin v vsaki krajevni skupnosti po določenem vrstenem redu. -k V letu 2007 bomo uresničili idejno rešitev Kršmančevega parka. * Zgradili bomo športno-rekreacijski park med OŠ Toma Brejca in Frana Albrehta z novimi športnimi in otroškimi površinami, igriščem za inline hokej, atletsko stezo, skate parkom, drsališčem. * Gradili bomo kolesarsko in sprehajalno pot, piknik prostore in rekreacijske površine s pripadajočo infrastrukturo ob Kamniški Bistrici. * Leta 2007 bomo izdelali idejni načrt za pokriti bazen in nova mestna parkirišča, zaradi česar bomo morali zagotoviti nov teniški center. * Prenovili bomo trim stezo. * Celovito bomo prenovili kamniški stadion. ■* Preučili bomo možnosti nakupa in prenove športnega objekta »Vila« na Duplici. * Uredili bomo štiri parke po predlogu občanov in občank na podlagi javnih razprav. * ZA NOV PRISTOP K TURIZEM IN PODJETNIŠTVU! Prepričani smo, da nam v povezavi z vsemi, ki so povezani z gospodarstvom, lahko uspe razvojni preboj med 10 najbogatejših občin. Zato bomo ustanovili občinski gospodarski svet kot partnerski organ župana, s ciljem načrtnega, dolgoročnega in stabilnega razvoja gospodarstva v občini. Merljivi cilji gospodarske politike bodo število kakovostnih delovnih mest, novih pravnih oseb, prepoznavnost Kamnika kot gospodarstvu prijazne občine in ustanovitev ter trženje blagovne znamke »Narejeno v Kamniku«. * V letu 2007 se bomo usmerili v izgradnjo komunalno opremljenih zemljišč za poslovne cone, v pridobivanje evropskih virov, ustrezno prometno infrastrukturo okoli con, telekomunikacijsko infrastrukturo, podjetniški inkubator ipd. * Do leta 2008 bomo izdelali občinski program zaposlovanja in prekvalifikacij, ki bo upošteval specifične potrebe po delovni sili v občini danes in v prihodnosti. V turizmu napovedujemo: * Prepoznavnost Kamnika kot turistično zanimivega in vrednega cilja v štirih letih. * Povezanost turističnih subjektov in skupno trženje kamniškega turizma od 2007 naprej. * Zanimivo mestno jedro, Mali grad in Grad Zaprice s kaščami. * Javne naložbe bodo načrtovane tako, da bodo poleg osnovne dejavnosti omogočale tudi razvoj turizma. * Takojšno vzpostavitev prostorskih pogojev za povečanje prenočitvenih kapacitet. * Za območje Velike, Male in Gojške planine bomo izdelali občinsko vizijo razvoja treh planin v povezavi s celotnim razvojem turizma v občini in širše. Marjan Smole - Levček neodvisni kandidat za župana Demitrij Perčič predsednik LDS Kamnik LDS Kamnik, Šutna 76, Kamnik brane.qolubovic@lds.si www.kamnik.lds.si kandidat za župana Marjan Smole - Levček smole.marian@qmail.com www.kamnik.lds.si/levcek 041 49 30 00 LDS LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE Humanitarna akcija je prinesla veselje v mobilno stanovanjsko hišico V torek, 19. septembra, je bilo veselo pred šolo in v šoli Stranje, prav tako pa v novem domovanju Slevčevih v Stahovici. Humanitarna akcija, namenjena dvanajstletni deklici in njeni mami, se je po dobrem letu in pol uspešno zaključila s predajo ključa nove opremljene mobilne bivalne hišice, ki so jih naši družini izročili predstavniki podjetja Adria Mobil iz Novega Mesta. D nižina, člani iniciativne skupine, ustanovljene na pobudo OŠ Stranje in drugi, ki so sodelovali v tej akciji, so bili veseli obiska ministra za šolstvo dr. Milana Zvera in župana Antona Toneta Smolnikarja, ki se je tudi sam aktivno vključil v akcijo. Nihče ne govori rad o svojih problemih. Pozna kdo življenje brez njih? Če spregovorimo o njih, nam okolica največkrat sporoča, da smo sami krivi zanje. Pa je res vedno tako? Sprijazniti se s takimi sporočili, ki jih vsakodnevno hote ali nehote sprejemamo iz naše okolice, pomeni tudi, naj ne pričakujemo izboljšanja, če si pri tem ne bomo pomagali sami. In kaj, če si ne znamo, ne moremo, ne uspemo? Nepoznavanje in nerazumevanje težav bližnjega je lahko tudi razlog in izgovor za ne-ukrepanje, izogibanje proble- revščine na otrokov psihofizični razvoj in učno uspešnost) Humanitarna akcija, namenjena prvenstveno dvanajstletni deklici in njeni mami je potekala leto in pol, od decembra 2004 do julija 2006. Vsi udeleženi bi si samo želeli, da bi trajala krajši čas in da bi se uresničila, že mnogo prej. Vsak če bi, ima svoj zato. Vsi, ki smo pomagali imamo razlog za veselje in kar je še bolj dragoceno: veselimo se skupaj z družino, ki nam je nadvse hvaležna za novi opremljeni dom. Dokler ne vidimo na lastne Pred slovesno otvoritvijo Osnovne šole Stranje sta tudi minister za šolstvo in šport Milan Zver in župan Tone Smolnikar obiskala družino Sle-vec in prisostvovala predaji ključev iz rok predstavnice Adria Mobila. mom, opravičilo, ker se ne da nič storiti in ne moremo pomagati. Na srečo so med nami ljudje, ki vidijo življenje drugače, ki ne pogledajo stran, ampak se upajo pogledati resnici v oči. Živimo v isti sredini, vemo eden za drugega. In so stvari, ki jih je mogoče premakniti na bolje le z združenimi močmi. Tako je bilo v našem primeru humanitarne akcije. Naša družina je le ena od preštevilnih v Sloveniji, katerih otroci živijo drugače kot večina. Živijo v družinah, ki imajo ne samo materialne, temveč tudi kulturne, socialne in druge vire omejene v tolikšni meri, da so zaradi tega izključeni iz še sprejemljivega minimuma načina življenja države, kateri pripadajo ( povzeto po definiciji evropskega ministrskega sveta). Ni samo osebni dohodek merilo revščine, pove pa lahko veliko. V Sloveniji je to dohodek, ki je manjši od 50% slovenskega povprečnega dohodka. Takih gospodinjstev je bilo leta 1996 14,96 % ( po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije). »Dohodkovna revščina je stanje, ko ni dovolj denarja za zagotavljanje osnovnih potreb po hrani, obleki in stanovanju. Ker so otroci odvisni od drugih - svojih staršev, vstopajo v revščino oziroma se ji izogibajo na osnovi družinskih ekonomskih okoliščin. Otroci sami ne morejo spremeniti družinske situacije, vsaj dokler ne odrastejo, zato je njihovo blagostanje odvisno od staršev. Revščina je povezana s skromnejšimi fizičnimi, kognitivnimi in socialnimi rezultati pri otrocih in mladostnikih. V Sloveniji je po podatkih Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Statističnega urada RS ( december 1997) živelo na meji revščine 20.210 otrok in mladih, kar je 3,2 % populacije mlajše od 26 let. Na socialnem minimumu pa je živelo 101.899 otrok in mladostnikov (Milena Košak Babuder: Vpliv oči, težko verjamemo, da je velika sprememba mogoča. Vendar je prišel težko pričakovani dan. Iniciativna skupina, ustanovljena na pobudo osnovne šole Stranje, je s pomočjo številnih donatorjev iz vse Slovenije in številnih podjetij uspela uresničiti zastavljeno nalogo. Prostovoljno je združevala člane različnih ustanov, kot so osnovna šola, Center za socialno delo Kamnik, Občina Kamnik in Občinski štab CZ, OZ Rdeči križ Kamnik. Prav zaradi medsebojnega sodelovanja članov iniciativne skupine, župana občine Kamnik in donatorskih podjetij se je humanitarna akcija uspešno zaključila. Zato hvala vsem donatorjem, še posebej darovalcem v televizijski oddaji Spet doma, podjetju Adria Mobil d.o.o. za donacijo 2.180.000 tolarjev in opremljeno mobilno stanovanjsko enoto Adriadom, Občini Kamnik in županu Antonu Smolnikarju in vsem podjetjem, ki so s svojimi donatorskimi prispevki in napravami pomagali pri zaključku humanitarne akcije: Komunalno podjetje Kamnik, SGP Graditelj d.d., Regeneracija d.o.o. iz Vodic , Elektro Ljubljana d.d. in DE Ljubljana - Nadzorništvo Kamnik, Calcit d.o.o.iz Stahovice, Svilanit d.d. iz Kamnika, Trgovina Vendo Pušnik d.o.o. iz Mengša, Medi-adom tehnična trgovina - Miroslav Gojdina s.p. iz Kamnika, I.S.P. d.o.o. iz Kamnika, Elektro grelna oprema Zorman s.p. iz Komende, Trgovina z gradbenim materialom Sam d.o.o. iz Stranj in Prostovoljno gasilsko društvo Kamnik. Hvala vsem, ki dobro delajo in mislijo. Verjetno ni nihče pričakoval, kako zahteven bo drugi del naše humanitarne akcije, saj je bilo potrebno urediti dokumentacijo in dovoljenja za postavitev že pridobljene premične opremljene stanovanjske enote in seveda donatorsko opraviti vsa gradbeno- operativna dela za postavitev. Ob tem velja posebna zahvala županu Antonu Tonetu Smolnikarju, ki je skupaj s svojimi sodelavci pomagal pri pridobitvi potrebnih soglasij ter skupaj z operativnimi člani občinskega štaba CZ aktivno sodeloval pri operativnih aktivnostih za postavitev mobilne stanovanjske enote in priključitev le te na ustrezno komunalno in drugo infrastrukturo. Vsem donatorjem in številnim posameznikom se ob-uspešno zaključeni humanitarni akciji in postavitvi mobilne stanovanjske enote za družino Slevec še enkrat iskreno zahvaljujemo. BrankaŠpende, Osnovna šola Stranje Brigita Vavpetič, Občina Kamnik Domu kulture Kamnik še eno leto Letošnji Kamfest je dokazal, da se je v zadnjih nekaj letih v Kamniku izoblikovala pogumna ekipa mladih in malo manj mladih kulturnikov, ki na novo ustvarja in oblikuje kamniški kulturni program. Pomemben del tega predstavlja program prireditev v Domu kulture Kamnik, ki ga že peto leto pripravlja Kulturno društvo Priden možic. Kljub naporom upravljavske ekipe in nekaterih posameznikov s strani lastnika, je Dom kulture Kamnik še vedno takšen, kot je bil ob ponovni otvoritvi. Z delno obnovljeno fasado, nedokončano notranjostjo, brez prezračevanja... Kljub temu pa se gledališča z leta v leto rada vračajo na naš oder. Pravijo, da tudi zaradi poštene, iskrene publike. Zaradi vas, ki kljub pomanjkljivostim še vedno radi obiskujete veliki Dom kulture, ki je letos poln najrazličnejših aktivnosti. Na podstrešju deluje odlično opremljena plezalna stena, prvo nadstropje napolnjujejo folkloristi, mladi baletniki, ljubitelji tai-chija, orientalske plesalke, pevski zbori, medtem ko je v kleti od poletja dalje aktiven mladinski klub Kotlovnica. Manjka samo še osrednji del Doma kulture Kamnik, velika dvorana, ki čaka na vas in na letos zares pestro gledališko ponudbo. Letos bodo na naših deskah stali naj večji zvezdniki slovenskega gledališča, začenši z legendarnim Janezom Hočevarjem - Rifletom, »odklopljenim« Borutom Veselkom, šarmantnim Borisom Cavazzo in njegovim sinom Sebastjanom, mladim Juretom Zrnecem, vzhajajočo zvezdo, Kamničanko Tanjo Potočnik, televizijskim Ladom Bizovičarjem in drugimi. . Ker bi vam radi omogočili ogled ene največjih uspešnic letošnjega leta, mjuzikla Kabaret, ki je nastal v Slovenskem ljudskem.gledališču Celje, žal pa nam finančne možnosti ne dopuščajo organizacije gostovanja predstave v Kamniku, smo se odločili, da vas odpeljemo na udoben voden avtobusni izlet v mesto celjskih grofov, kjer si bomo v SLG Celje skupaj ogledali omenjeno predstavo, se pogovorili ob kozarcu dobrega vina in se na koncu seveda vrnili v Kamnik, prepričan sem, polni lepih doživetij. Hvala za zaupanje in podporo kamniški kulturi. Goran Završnik, programski vodja Doma kulture Kamnik Šmarca, naše malo mesto Skorajda je verjetno, da ni občana Kamnika, ki ne bi vedel kje je velika, raztegnjena vas Šmarca ob glavni cesti Duplica-Homec. Šmarca se je razvijala v veliko naselje že več kot sto let, še posebej pa je zrasla v zadnjih petdesetih letih. Če bi prelistali zgodovinske vire bi ugotovili, da so tu nastajali prvi zametki industrije tkalstva, mlinarstva, mizarstvo itd. Domači gasilci tudi povedo, da so imeli na širšem območju med prvimi gasilsko brizgalno z letnico 1873. Gasilskega društva sicer niso imeli, ker je pri ustanavljanju leta 1923 prišlo do organizacijskih zapletov in se Šmarčani niso povezali z novo nastajajočo gasilsko brambo Duplica. Vas kot samostojna krajevna skupnost šteje 1365 prebivalcev in ima urbanistični ulični sistem. V kraju obratujeta dve tovarni, ki sta z roko v roki povezani med krajani. Investicija v komunalno ureditev vasi je stala 380 milijonov in ta velik denarni izdatek je delno pokrila KS s prispevkom 80 milijonov tolarjev, ostala sredstva pa je plačala občina Kamnik. Tudi krajani sami so postorili veliko s prostovoljnim delom pri gradnji gasilskega doma, športnega igrišča, kulturnega doma in otroškega vrtca, katerih dejavnosti delujejo vse pod eno streho v medsebojni slogi. Ta objekt so postopoma gradili in uspelo jim je združiti vse te dejavnosti. Možje, fantje in dekleta pa niso bili s tem zadovoljni, kajti del objekta je bil namenjen za gasilstvo. Pod vodstvom Ivana Dolenca, Karla Jegovnika in drugih so se odločili, da skličejo iniciativni odbor in ustanovijo gasilsko društvo. To je bilo leta 1983, ko je imelo gasilstvo zlato dobo. Da so imeli prav, so že večkrat dokazali s svojim aktivnim delom. Postopoma so si kupili gasilsko opremo, dva avtomobila, opremili gasilski dom, organizirati znajo uspele gasilske veselice in še kaj. Imajo tudi svoj pevski zbor, ki nastopa doma in v širši okolici pod vodstvom Veronike Šarec. V društvu so letos imenovali tudi komisijo gasilskih veteranov, ki so prvi zaorali v ledino društvenega razvoja vasi in gasilstva. Vodstvo društva je sprejelo pobudo komisije veteranov pri GZ Kamnik, da sprejmejo organizacijske priprave za športno zabavno prireditev gasilskih veteranov z območja občine Kamnik. Na tem srečanju se je v soboto, 2. septembra, zbralo okoli sto veteranov, gostov in članov domačega društva. S pozdravnimi besedami je navzoče pozdravil in jim zaželel dobrodošlico v Šmarci poveljnik domačega društva Jegovnik in predsednik Krajevne skupnosti Ivan Sekavčnik. V imenu gasilskih veteranov, ki so prišli na to srečanje, predsedniku odbora gasilskih veteranov regije Ljubljana III Francu Blejcu, poveljniku GZ Kamnik Janezu Repanšku, predsedniku veteranov GZ Komenda in vsem ostalim hvala za lepe pozdravne besede. Naj izrečem javno zahvalo vsem, ki so kakor koli dobrega storili za svoje veterane in doprinesli svoj delež pri tem srečanju. S tem so dokazali svojo pripadnost gasilstvu in priznanje veteranom za njihovo minulo del°' ALOJZIJ KONDA Bodite deležni EU sredstev za razvoj podeželja V okviru projekta »Aktivno podeželje« vas Jarina, Zadruga za razvoj podeželja, z.o.o. in Občina Kamnik vabimo, da se udeležite naslednjih brezplačnih jesenskih delavnic: Ponedeljek, 16. oktobra ob lb.uri na kmečkem turizmu Pr' Krač v Dolskem. TURIZEM NA PODEŽELJU Delavnica je namenjena vsem, ki razmišljajo o kakršnikoli dejavnosti, povezani s turistično ponudbo. Tako kmetom, lastnikom objektov, ki trenutno samevajo, kot tudi podpornim službam (UE, lokalnim skupnostim). Četrtek, 19. oktobra ob 16. uri v avli Kulturnega doma Moravče. UČINKOVITA PRODAJA PRIDELKOV IN IZDELKOV S PODEŽELJA Delavnica je namenjena kmetom, podjetnikom, nosilcem domače in umetnostne obrti, da se vključijo v mrežo prodajnih poti, ki jih organizira Jarina, z.o.o. Ponedeljek 23- oktobra ob 16 uri v prostorih Agencije za razvoj turizma in podjetništva v Kamniku, Glavni trg 2. PROMOCIJA PODJETNIŠKE KULTURE NA PODEŽELJU • kaj pomeni »sofinanciranje« v resnici in kje dobiti denar za zagotavljanje pokritja stroškov • pasti in zadrege za obljube EU sredstev • kako razumeti kriterije pri razpisih EU sredstev in kako biti dovolj iznajdljiv, da jih lahko dosežeš Četrtek 26. okt. ob 9 uri v sejni sobi Predilnice Litija, Kidričeva c. 1, Litija BIOMASA - MOŽNOSTI IZKORISTKA LESENE MASE Predavanje je namenjeno lastnikom gozdov, mehanizacije, podzaposlenim na podeželju, kot tudi tistim, ki iščejo cenejše možnosti ogrevanja Teme delavnice: pridobivanje biomase, vrste kurilnih naprav, uporaba biomase, subvencije, ki jih daje država za pridobivanje biomase in kurišča Informacije in PRIJAVE po telefonu na št. (01) 897 21 04 ali GSM: 051 312 739 Jarina z.o.o., Kidičeva 1,1270 Litija Tako zelo blizu INFO: (01)83 9 76 06 041 360 399 e-mail: info@domkulture.org www.domkulture.org O©™ IkeJter® femoriok Vpis abonmajev 2006/2007 Kulturno društvo Priden možic Maistrov abonma abonma Kam1 nček Micka Rdeča Kapica Fragile Pika Nogavička Kabaret Kraljična na zrnu graha Kamni v žepih Bela mačica 5moskih.com Pravljica o brezi Glas Mojca Drčar Murko, novinarka in publicistka, se je za pet let, kolikor traja mandat v Evropskem parlamentu, zapisala političnemu delu za utrditev evropskih liberalnih vrednot. »Pametno razmišljaš», mi je nedavno, po poglobljenem pogovoru o nas in o svetu dejal tržaški znanec, »a kako to, da si pri liberalcih in kako to, da si sploh v politiki?« Zamislila sem se. Oboje, politika in liberalnost sta v njegovih očeh, in verjetno še koga, obarvana z dvoumnimi barvami. Liberalnost naj bi bila trg brez pravil, svet brez trdnih vrednot in samoljubnost, politika pa sploh zgolj pretvarjanje in zavajanje. Neprijetni sodbi sem ugovarjala tako, da sem navedla vzroke, zaradi katerih sem v politiki in prav pri evropskih liberalcih in demokratih. Politika je talilni lonec družbe. Ko ugotovimo, da lahko nekaj premaknemo, to storimo. Kdor ni rad postavljen pred izvršena dejstva, a noče zgolj kritizirati tega, kar so naredili drugi, se angažira. Jaz, denimo, želim prispevati k temu, da bi se slovenska zdajšnja »gledalska« demokracija razvila v tisto, kar bi po moje morala biti, namreč aktivna demokracija državljanov, ki se dovolj poučijo o stvareh, da nato lahko učinkovito nadzorujejo oblast in seje ne bojijo. Težava je le, da te stvari zahtevajo dolgotrajna in vztrajna prizadevanja. Odpor proti nesvobodi duha in proti nestrpnosti je naloga za več generacij, solidarnost s šibkejšimi in ranljivimi ljudi je treba dolgo vaditi in odgovornost za svoja dejanja in spoštljivost do naravnega okolja je treba ljudem privzgojiti. O svobodi, strpnosti in odprtosti ni dovolj le govoriti, temveč je treba znati v skladu z njimi tudi živeti. Vse omenjene vrednote so vrednote sodobnega evropskega liberalizma. Liberalno razmišljanje in ravnanje gresta skupaj Liberalno ravnanje je predvsem metoda: je razumna presoja posameznikov, ki nimajo ideoloških plašnic in stojijo na trdnih tleh. Liberalno in demokratično deluje človek, ki se vpraša, kaj lahko stori za okolje, v katerem bi bili lahko ljudje bolj samostojni in odgovorni. Svobodni ljudje so ustvarjalni. A absolutne svobode ni. Le ljudje z omejenimi obzorji lahko rečejo, da jim svoboda dovoli delati vse, kar jim pride na misel. Brezobzirni ljudje, ki prezirajo pravila strpnosti, so nevarni, če dobijo v roke oblast, saj so tedaj v skušnjavi, da si prilastijo ustanove demokratične pravne države, katero s tem pohabijo. Slovenijo si v prihodnosti zamišljam kot bolj liberalno državo, z več svobodnimi posamezniki. Svobodnimi ne le na zunaj, temveč tudi od znotraj, in pripravljenimi sprejeti odgovornost za svoje odločitve. In kaj privrženki liberalnega svetovljanstva pomeni domovina? Domovina je romantični pojem, ki se napolni z vsebino, če dalj časa živite zunaj nje. Tedaj se podobe družine; prijateljev, pokrajine in še česa povežejo v celoto, ki jo je težko opisati, a se je zavemo takoj, ko smo spet doma. Domovina je življenjski občutek, ki ga določijo družinske vezi, jezik, pokrajina, spomini. Kdor ne ve, od kod prihaja, najbrž ne ve, kam gre. Domovina je tam, kjer me razumejo, kjer se počutim dobro in varno. Domovina je zame tudi gotovost, da sem doma v neki pokrajini, saj pokrajine močno opredelijo značaje ljudi. Vedno sem bila prijetno vznemirjena, ko sem se po daljšem bivanju v tujih okoljih vračala proti domu in se je na obzorju pokazal obris Kamniških Alp. Tu si doma, sem si rekla, tu imaš znance, prijatelje, tu te poznajo, tu so tvoje korenine. Doma smo vsepovsod, a vendarle samo nekje je domovina. Allianee of Literate end Democrab for Europe Allianee des Demoerates et des Uteraux pour 1'Europe w Skupina zavezništva liberalcev In demokratov za Evropo PO SLS KAMNIK: ZA NAŠ BOLJŠI JUTRI V občinski organizaciji Slovenske ljudske stranke (SLS) v Kamniku se bomo preko novo izvoljenih občinskih svetnikov SLS poleg uresničevanja že znanih splošnih načel zavzemali na kamniškem še posebej za: * Ureditev potrebne komunalne in prometne infrastrukture (izgradnjo in ureditev potrebnih cest, izboljšan pretok prometa, varstvo okolja, ureditev potrebnih parkirišč) Dostopnost otroškega varstva (izgradnja vrtcev in druge oblike varstva) Spodbujanje zaposlovanja na območju Kamnika (ustvarjanje pogojev za zagotavljanje novih delovnih mest) * Večjo podporo interesom mladih, ostarelih in pomoči potrebnih občank in občanov Spodbujanje razvoja turizma in gospodarstva (zagotavljanje pogojev za razvoj, načrtovano in premišljeno izkoriščanje in promocija številnih naravnih danosti, izgradnja modernega hotela Skladnejši in hitrejši razvoj podeželja, hitrejše prilagajanje kmetijstva razmeram v Evropski Uniji Oživitev starega mestnega jedra Večjo podporo in približanje različnih vrst kulturnih dejavnosti in prireditev različnim interesom prebivalstva Zagotavljanju varnosti, reda in miru na območju naše občine Izboljšanje rekreacijskih dejavnosti (npr. ureditev kolesarskih stez ob Kamniški Bistrici) ter drugih športnih dejavnosti Za premišljeno podeljevanje koncesij V splošnem za boljši standard na celotnem območju naše občine (pospešen razvoj gospodarstva, turizma, razvoj podeželja) Do občank in občanov prijazno in učinkovito občinsko upravo Slovenska ljudska stranka ^aročnik oglasa: SLS OBČINSKI ODBOR SLS KAMNIK cvetličarna frj Pokopališču na Žalah v Kamniku, tel.: 01/83 91 497 Ka$a ' velika izbira mačeh, krizantem in jesenskih trajnic oskrba grobov Pesek marmor vseh barv y Odprto od pon. do petka: 8h-19\ sobota: 8h-13h °KTOBRU odprto tudi ob sobotah in nedeljah £ OD 8. DO 18. URE L~~fi£ejemamo naročila za I. november. ■'‘«8811 Aktivna SlovtnIJa www.aktivnaslovenija.si/ kamnik ________Naročnik oglasa: Aktivna Slovenija Učenci z učitelji so pripravili prijeten kulturni program v dobrodošlico in kar najlepšo popotnico svoji novi, lepi šoli, v katero, kot pravijo, zdaj še rajši prihajajo. Na letošnji prvi šolski dan je 352 učencev Osnovne šole Stranje vstopilo v moderne, dograjene in obnovljene šolske prostore, ki so prinesli težko pričakovano odpravo dvoizmenskega pouka, v sodobni telovadnici pa telovadijo že od lanskega decembra. Veselje z učenci in delavci šole so 19. septembra delili krajani Stranj, okoliških krajev, predstavniki občine in gostje, med katerimi je bil tudi minister za šolstvo dr. Milan Zver, ki je tega dne v okviru vladnega obiska v osrednji slovenski regiji obiskal Kamnik. Slavje pred šolsko stavbo in v nabito polni sodobni telovadnici se je stopnjevalo v velik praznik in še enkrat potrdilo, da kraj resnično živi in diha s šolo. Slovesnost je povezala tudi 120-letnico šolstva v Stranjah, kijev lanskem letu zaradi gradnje in prostorske stiske niso mogli praznovati. Pouk je potekal v skromnih nadomestnih, predeljenih učilnicah, zasilne učilnice so si uredili tudi v prostorih bližnjega gasilskega doma, telovadili zunaj ali v avli, je na slovesnosti spomnil ravnatelj šole Boris Jemec in poudaril, da je sedaj, ob pridobitvi novih, svetlih prostorov, v katerih sije sonce, veselje učencev in učiteljev toliko večje. Za pomembno pridobitev, ki je ponos kraja in občine, prostori namreč služijo športno rekreacijskim in kulturnim potrebam šole in krajanov, se je zahvalil ustanoviteljici Občini Kamnik in Ministrstvu za šolstvo in šport. Tudi župan Tone Smolnikar ni mogel skriti zadovoljstva in ponosa ob uspešnem zaključku ene največjih občinskih investicij v zadnjem obdobju, saj zagotavlja najsodobnejše pogoje učencem iz krajev na severnem delu naše občine, ki so še do nedavnega imeli pouk v dveh izmenah. Ravnatelju Borisu Jemcu in knjižničarki Miri Papež je izročil simbolično darilo občine Kamnik v obliki knjig za novo, prostorno knjižnico. »Mladim želimo omogočiti dobre pogoje za šolanje, da bodo z izobrazbo in vzgojo dobro opremljeni za življenje«, je med drugim povedal minister dr. Milan Zver in poudaril, da prav šola daje krila, vrednote, tradicijo in kulturo. Kar 160 nastopajočih je oblikovalo prijeten kulturni program, ki nas je popeljal skozi 120-letno zgodovino šolstva v Stranjah. Pred šolo so zaplesali folkloristi DU Kamnik ob zvokih harmonik, lepo število narodnih noš je slavju dodalo praznični pečat. V nabito polni telovadnici so prepevali otroški, mladinski in učiteljski pevski zbor, recitatorji so se predstavili z izvirnimi in duhovitimi zgodbicami, spomini, prisluhnili smo instrumentalistom in ob zaključku ansamblu Štajerskih 7. Ministra za šolstvo dr. Milana Zvera sta prisrčno pozdravila in ga ponosno povabila v novo šolo drugošolca Katarina Humar in Kristjan Krt, za spomin na dogodek pa sta mu izročila značilen kamniški spominek - trniče. Ob tej priložnosti so na šoli izdali tudi zbornik v 120-letnem razvoju šolstva v Stranjah in zanimivih spominih nekdanjih učencev, učiteljev te šole in s tem povezali niti preteklosti s sedanjostjo. V novih prostorih je delo in učenje prijetnejše Zahtevno dograditev in adaptacijo je izvajalo kamniško podjetje SGP Graditelj po projektu arhitekta Eda Javševca, ki je domiselno vklopil novo zgradbo med dve stari obstoječi zgradbi. V novi zgradbi so učenci in delavci šole pridobili nove poslovne prostore (pisarne za strokovne in svetovalne delavce, sodobno kuhinjo, zbornico), večnamenski prostor z jedilnico, multimedijsko in računalniško učilnico, prostorno in sodobno knjižnico, 6 matičnih učilnic s kabineti, gospodinjsko učilnico, delavnico za tehnično vzgojo ter ostale potrebne prostore (sanitarije...). MŠŠje sofinanciralo izgradnjo nadomestne šolske zgradbe v višini 76 milijonov tolarjev. Poleg novo zgra- jenih prostorov šolsko poslopje sestavlja še stari del šolske zgradbe, v katerem poteka pouk predmetne stopnje (zgrajena leta 1971) in najstarejša šolska stavba s poslovnimi prostori, v kateri je potekal tudi pouk delno razredne in delno predmetne stopnje (zgrajene leta 1913). Ob dograditvi novih prostorov so stara okna zamenjali z energetsko učinkovitimi novimi okni, toplotno izolirali in obnovili fasado, zamenjali obe strehi in strešno kritino, obnovili strojne in elektro instalacije ter sanitarije, obnovili in posodobili kotlovnico. Izgradnja nove telovadnice, v kateri se učenci in tudi krajani rekreirajo od lanskega decembra, ni bila vključena v soinvestiranje Ministrstva za šolstvo in šport, zato je občina sama zagotovila sredstva za porušitev stare dotrajane in premajhne telovadnice in izgradnjo nove telovadnice z dvema vadbenima enotama v skupni površini 1153 m2. Celotna investicija skupaj z izgradnjo telovadnice je zahtevala 770 milijonov tolarjev, od katerih je večino zagotovila Občina Kamnik, Ministrstvo za šolstvo in šport pa desetino. Od zasilne šole vMiklavovihiši v Zagorici... 120 let šolstva v Stranjah se začenja pisati leta 1885, ko je bila ustanovljena zasilna šola v Mikla-vovi hiši v Zagorici, v kateri so poučevali tedanji župniki in organisti. Leta 1891 so v mežnariji prizidali dvorano in vanjo preselili zasilno šolo iz Zagorice. Jeseni 1912 so začeli zidati poslopje šole in leto pozneje je dvorazrednica sprejela prve učence. Upravitelj je bil Maks Kolman, ki je to delo opravljal do leta 1938. Leta 1919 je poučevalo že pet učiteljev, odprt je bil tudi začasni tretji oddelek za oddaljene otroke. Leta 1926 je Ministrstvo prosvete ta oddelek priključilo k rednim razredom in učencem dovolilo, da so trikrat tedensko obiskovali pouk. Leto 1935 je zaznamovala ustanovitev prvega in drugega razreda višje ljudske šole. Leta 1938 je nastopil upraviteljsko službo Ivan Rupnik. Vojna vihra šoli ni prizanesla, maja 1941 sojo zasedli nemški vojaki, leta 1943 pa so jo zažgali partizani in tako so bili otroci brez pouka vse do osvoboditve. 5. julija 1945 se je pričel pouk v zasebni hiši gospoda Petra Prodnika. V prenovljeno šolo, ki so jo pomagali obnoviti krajani s prostovoljnim delom in lesom, ki so ga darovali kmetje, so se učenci in učitelji preselili že v šolskem letu 1945/46. V naslednjem šolskem letu je imela šola šest oddelkov. Po vojni je bil do leta 1949 upravitelj Jože Brenk, za njim do leta 1952 Oton Fink, nato pa Vinko Dobnikar. Šola je v šolskem letu 1953/54 dobila vodovod. V šolskem letu 1957/58 je bilo na šoli sedem oddelkov, v naslednjem pa osem. Leta 1962 je postal upravitelj in pozneje ravnatelj šole Slavko Šteblaj. Ker je bila prostorska stiska vedno večja je šolsko leto 1967/68 prineslo odločitev za gradnjo nove šole, ki je bila dokončana januarja 1971. Od leta 1979 je šolo kar 25 let vodil Janez Andrej ašič, leta 2004 pa je postal ravnatelj Boris Jemec, ki šolo vodi tudi danes, ko je za potrebe devetletke dobila sodobne prostore in s tem boljše razmere za delo in življenje na šoli, katere prednost in enkratnost je v njeni majhnosti, saj se napaja iz poznavanja in razumevanja vsakega učenca. SAŠA MEJAČ Lista Toneta Smolnikarja Za Kamnik! Kandidati za svetnice in svetnike občinskega sveta občine Kamnik Ob letošnji kandidaturi za župana sem se odločil, da v vseh 4 volilnih enotah predlagam kandidate za občinski svet. To so kandidati, ki dobro poznajo moje dosedanje napore in lastna odrekanja zato, da občina napreduje z odločnimi koraki, v smeri razvoja, ki ga želijo in zahtevajo Kamničani. Z vsemi, ki so se odločili, da kandidirajo na listi Za Kamnik, smo se dolgo pogovarjali, razmišljali o skupnih interesih, usklajevali tudi njihove poglede iz posameznih sredin, od koder prihajajo. Na listi, ki jo predstavljam, so Kamničanke in Kamničani, ki jim ni vseeno, kako se bo Kamnik razvijal v prihodnje. Zatrjujejo, daje občina Kamnik v minulih 12 letih dosegla pomemben napredek, da je prebrodila vse tiste težave, ki jih je predvsem v gospodarstvu povzročila osamosvojitev Slovenije in da je vstop v Evropsko unijo pomenil nove izzive našega nadaljnjega razvoja. Kandidati na nadstrankarski listi so se pripravljeni spoprijeti z novimi izzivi. Veliko jih je, pravijo, zavedajo pa se, da so predvsem finančne možnosti omejene in da sistem financiranja občin ni naravnan tako, da bi zagotavljal samostojnejše odločanje s sredstvi, ki so namenjena za razvoj. Lista Za Kamnik mi pomeni nov izziv v nadaljnjem 4 letnem delovanju v moji občini, v mojem Kamniku, kjer sem se rodil, kateremu sem namenil večino svojega življenja. Najprej, kot novinar v časopisih, nato na nacionalni televiziji, v minulem desetletju na najodgovornejši nalogi - kot župan Občine. Pričakujem, da boste tudi volivke in volivci z glasom ZA zame, in ZA moje kandidate razumeli, da bomo lažje soustvarjali našo skupno prihodnost. Ne pozabimo, da je občina Kamnik tudi Tuhinjska dolina, Vranja Peč, Palovče ... ! Volilna enota 1 Marinka Mošnik Nejc Štrajhar Barbara Sitar Marko Matoh Avgust Smešnjavec Franci Rezar Ne posegajmo v naravo preveč, da ne bomo ostali brez kakovostne pitne vode Volilna enota 2 Marjan Osolnik Robert Čimžar Tatjana Mlakar Drago Vrhovnik Marjan Burja Mira Jančar Skupaj moramo ustaviti onesnaževanje zraka in okolice na Duplici, Šmarci, v Volčjem Potoku Volilna enota 3 Nives Matjan Vido Repanšek Simon Kladnik Marija Berlec Edo Jerman Janko Rakef Janez Mlakar I Promet, turizem, staro mestno jedro, vrtci, šola... - prednostne naloge v širšem območju mesta ! Volilna enota 4 Rudolf Pfajfar Jože Zagorc Metka Hribar Branko Bremšak Aco F. Pivk Stane Simšič Srečo Rozman Marina Rasiewicz Matevž Košir Tone Smolnikar Nadaljujmo skupaj! Naročnik oglasa: Lista Toneta Smolnikarja - Za Kamnik Za Kamnik! J OBLJUBE JE TREBA TUDI URESNIČITI! VOLIVKE IN VOLIVCI NAJ PRESODIJO O DOSEDANJEM RAZVOJU OBČINE KAMNIK IN NAMERAH, KI JIH ŽELIM URESNIČITI KOT ŽUPAN OBČINE KAMNIK V PRIHODNJEM ŠTIRILETNEM OBDOBJU Kot bi trenil se je izteklo tudi to štiriletno mandatno obdobje mojega županovanja. Lani sem razmišljal, ali naj se ponovno odločim za kandidaturo ali ne, a so številne naloge in tudi investicije, ki jih ni moč uresničiti v enem letu, v polnem zamahu, zato jih želim tudi dokončati. Sodim, da imam še dovolj energije, znanja, da sem si v minulih letih pridobil dovolj izkušenj, ki me opogumljajo pri moji odločitvi in da so to tudi motivi, ki naj prepričajo volivce in mi namenijo svoj glas. Pričakoval sem, da bo tokratna volilna kampanja korektna, poštena, brez laži in podtikanj. Žal se to ne dogaja, še več, z zavajajočimi informacijami in prepisovanjem že načrtovanih nalog, pa tudi tistih, ki jih že uresničujemo, skušajo izničiti vse dosedanje napore, ki sem jih sam in s sodelavci vlagal v razvoj celotne občine Kamnik. Ne želim odgovarjati na.vse, kar nekomu pade na pamet, vrže na papir in z blatenjem, tudi moje osebnosti, prepričati, da bo jutri vse drugače. Želim predstaviti le najpomembnejše projekte, ki smo jih uresničili v minulih letih in še posebej v zadnjem obdobju, z usmeritvami na posameznih področjih. STROKOVNI PREDLOGI SO BILI TISTI, KI SO PREVLADALI! Vedno poudarjam, da je razvoj občin, tudi kamniške, odvisen od številnih dejavnikov, ki so med seboj prepleteni: zakona o financiranju občin, prostorskih možnosti, strategij razvoja na posameznih področjih, ki jih sprejemajo občinski svetniki v okviru razvojnih vsebin celotne države, pristojnosti, ki jih določa zakonodaja. Tudi občinski svetniki so bili v minulih letih tisti, brez katerih razvoj občine ne bi tako hitro napredoval, saj je bila za vsako odločitev potrebna večina. In v največ primerih smo našli več kot navadno večino, saj so strokovni predlogi župana in občinske uprave prepričali tudi tiste, ki bi morda po strankarski prepričanosti morali glasovati drugače. Tudi zato smo vsa ta leta gradili nove osnovne šole (Šmartno v Tuhinju, Duplica, Stranje), obnavljali dosedanje, obnovili kulturni dom, kjer so našli prostor tudi mladi za svoja druženja. Prvi šolski dan 1. septembra 2006: Župan Tone Smolnikar vsako leto na prvi šolski dan obišče učence ene od osnovnih šol. Tokrat je bila posebna priložnost, saj je Osnovna šola Stranje dobila nove učilnice in druge prostore. NOVA OSNOVA ŠOLA STRANJE: NAŠ SKUPNI PONOS Mislim, da si lepšega praznovanja 120-letnice OŠ Stranje ne bi mogli zamisliti. Novi prostori, ne samo učilnice in kabineti, tudi sodobna knjižnica, večnamenski prostor, multimedijska in računalniška učilnica, nova kuhinja, pisarne za strokovne delavce in zbornica, zagotavljajo najsodobnejše pogoje učencem iz krajev na severnem delu naše občine. Kljub številnim zapletom pri izbiri izvajalcev v minulih letih, saj bi morala biti šola zgrajena že pred dvema letoma, je bila investicija v višini skoraj 800 mio sit uspešno zaključena. Že decembra smo predali namenu veliko, svetlo telovadnico z dvema vadbenima enotama, ki je namenjena tudi za šport in rekreacijo krajanom in drugim Kamničanom. Končno smo odpravili dvoizmenski pouk in z dodatnimi sredstvi, poleg novozgrajenih prostorov, temeljito obnovili tudi najstarejšo šolsko stavbo. Investicije v osnovnem šolstvu in otroškem varstvu 2003 - 2006: Osnovna šola Marije Vere 216 mio sit Osnovna šola Stranje 780 mio sit Obnove: Osnovna šola Toma Brejca, Frana Albrehta, Tunjice, Mekinje, Vranja Peč, Šmartno, OŠ 27. julij 92 mio sit vrtec Motnik 33 mio sit povi vrtec Perovo (proračun 2006) 250 mio sit investicijsko vzdrževanje vrtcev 70 mio sit Samo te številke zgovorno kažejo, da so bile glavne naložbe Usmerjene na področje družbenih dejavnosti oz. osnovnega šolstva in otroškega varstva. To je tudi ena od temeljnih nalog '°kalne skupnosti in v tej smeri razmišljamo tudi za prihodnje obdobje. Že nekaj let je znana zahteva za statično sanacijo OŠ Frana Albrehta. Raziskave in projekti so pripravljeni, ocena investicije je Več kot 2 mio EUR. Tudi OS Toma Brejca potrebuje dodatno obnovo kljub dosedanjim vlaganjem, potrebuje tudi večjo telovadnico. Potreben bo razmislek in odločitev, ali ogromna sredstva vlagati v !' dve šoli ali razmišljati, v dogovoru z Ministrstvom za šolstvo in šport, da bi namesto teh dveh zgradili šolo s sodobnejšimi prostori. Tudi podružničnim šolam Mekinje, Gozd in drugim bo treba Ugotoviti boljše pogoje. KAMNIČANI! Predstavitev (soočenje)? kandidatov za župana občine Kamnik na TV PIKI 10. 10. 2006 ob 20. uri ^ročnik oglasa: Tone Smolnikar OTROŠKO VARSTVO IN NOVA STANOVANJA Otroško varstvo je prav tako vprašanje, ki ga jemljemo z vso resnostjo, kljub temu, da smo skoraj na republiškem povprečju pri zagotavljanju prostora v vrtcih. S tem se ne zadovoljujemo, saj razumem starše, ki ne dobijo prostora za svoje malčke. Zavedamo se tudi dejstva, da v zadnjih letih v naši občini beležimo povečevanje števila rojstev, torej se število prebivalcev ne povečuje samo z novo priseljenimi Kamničani. Nekateri prikazujejo nerealne številke zavrnjenih otrok, govorijo o visoki ceni, ob tem pa ne omenjajo, kolikšen delež plačujejo starši in koliko prispeva občina. Vsako leto skoraj 700 mio sit namenimo za sofinanciranje, zato ostaja manj denarja za naložbe. Tudi s strani države je po mojem mnenju premalo razumevanja za vlaganja v nove vrtce in nujno spremembo pravilnika za pravičnejše plačevanje prispevka staršev (tudi v današnji številki Kamniškega občana sodelavci skušajo odgovoriti na očitke in potvorjena dejstva). A vendarle nismo stali na mestu: v januarju 2007 naj bi s podelitvijo koncesije dobili 90 novih mest v zasebnem varstvu, gradnja vrtca na Perovem za 150 otrok intenzivno poteka. Ob tem pa ne morem mimo očitkov, da smo v zadnjih letih v Kamniku zgradili preveč stanovanj. Samo eden od investitorjev v območju B-5 je za komunalni prispevek prispeval 330 milijonov sit, to je cena, za katero bomo zgradili vrtec na Perovem, brez opreme. Ko sem na pogovorih županov in gospodarstvenikov z Vlado ob zaključku obiska Vlade v ljubljanski urbani regiji povprašal predsednika Vlade in ministra za okolje in prostor, ali je res narobe, če gradimo stanovanja, sta se samo začudila. Naj temu dodam, da bo tudi v tem naselju našlo nova domovanja kar 10 kamniških družin, ki že leta čakajo na prednostni listi. Na Ljubljanski cesti že gradimo pločnik, kolesarsko stezo, tretji vozni pas, območje B-5 dobiva novo podobo, podobo mestne ulice, ki naj bi jo v prihodnje dopolnila tudi garažna hiša in dom krajanov KS Perovo. Človek res ne ve, kaj je prav in kaj narobe...! O ŠPORTU V KAMNIKU ... Pospeševanje športa in rekreacije je pomembno področje življenja občanov, zato mu namenjamo posebno pozornost. Vsako leto namenjamo glede na primerljive občine, velika sredstva, ki naraščajo hitreje od rasti sredstev za posamezna področja, ki jih opredeljuje Ministrstvo za finance. V letošnjem letu smo za dejavnost namenili 53 mio sit, kar je kar 18 odstotkov več kot lani in največja rast v zadnjih letih. Vsi protikandidati za župana pravijo, da so veliki športniki. Meni očitajo, da šport zanemarjam. Če bi bilo res tako, potem v času predsednikovanja Odbojkarski klub Kamnik ne bi osvojil treh naslovov državnih prvakov, dveh naslovov pokalnih zmagovalcev, v tem času smo tekmovali tudi v evropski odbojkarski ligi. Dve igrišči na mivki in tretje igrišče, pokrito z betonom, klubske prostore in okolico smo uredili »udarniško«, s pomočjo sponzorjev. Investicija je veljala preko 12 mio sit. Tudi zato smo vrsto let organizatorji državnega prvenstva v odbojki na mivki in številnih drugih tekmovanj odbojkarjev. Že lani smo skupaj s kegljaškim klubom zgradili novo kegljišče. Občina je odstopila zemljišče in vložila okoli 100 mio sit, kegljači so Lani septembra so končno tudi kamniški kegljači dobili svoje kegljišče, ki so ga pred petnajstimi leti izgubili. Občina je namenila zemljišče, okoli 100 mio sit, svoj del so z delom in sponzorskimi sredstvi prispevali tudi zanesenjaki Kegljaškega kluba Kamnik. prispevali svoj delež v denarju, delu, našli so sponzorje in tako je s skupnimi prizadevanji Kamnik dobil eno najsodobnejših kegljišč v zameno »izgubljenega« kegljišča mojih predhodnikov. In potem se eden od županskih kandidatov leto po otvoritvi fotografira z ministrom za šolstvo in šport na tem kegljišču, objavi v časopisu, da sta se tu fotografirala med prvimi. Težko je opisati navdušenje strelcev in lokostrelcev potem, ko smo našli skupni jezik, da dobijo svoje prostore v mansardi novega kegljišča. Prostore urejajo tudi s pomočjo občinskega proračuna, s svojo zagnanostjo bodo kmalu dobili nov, težko pričakovani »dom«. Samo streljaj od tod je Dom kulture, kjer je občina prav tako pomagala zagnanim planincem oz. alpinistom pri gradnji plezalne stene... V teh dneh bo izdano tudi gradbeno dovoljenje za obnovo nogometnega stadiona. V zadnjih dveh letih je celovito prenovo doživel tudi bazen, v katerega se v minulih letih skorajda ni vlagalo. 80 mio sit je številka, ki ni nepomembna, a smo se za obnovo odločili tudi zato, ker omogoča plavanje in rekreacijo kar največjemu številu Kamničanov. Še pred vstopom v Evropsko unijo so župana Toneta Smolnikarja izvolili v slovensko delegacijo Odbora regij pri Evropski uniji. Minuli teden se je mudil v Helsinkih, kjer je zasedala komisija OR za izobraževanje, katere član je. Udeleženci so se na tridnevnih pogovorih seznanili predvsem s finskimi izkušnjami srednjega strokovnega izobraževanja. Na fotografiji od leve proti desni Jyrki Myllyvirta, župan občine Mikkeli (Finska), župan Kamnika Tone Smolnikar, Jussi Pajunen, župan Helsinkov (Finska), in Risto Koivisto, član Odbora regij in župan občine Pirkkala (Finska). KAKO OŽIVITI MESTO? Vprašanja, ki se jih lotevajo številni župani, pa ne samo v Sloveniji, odkar so povsod po svetu na obrobjih mest zrasli nakupovalni centri. Ponosen sem na Srednjeveške dneve, tradicija narodnih noš je obveljala, Kamnik je prepoznaven tudi po Kamfestu, ki je še posebej letos dosegel kakovostno ustvarjalno raven. Novi prostori Agencije za podjetništvo in turizem in Turistično informacijski center, ki smo jih odprli ob letošnjem občinskem prazniku, zagotavljajo boljše pogoje za našo promocijo. Občina mora po zakonodaji na vseh področjih ustvarjati osnovne pogoje, nosilci turističnega razvoja pa z medsebojno povezavo nadgrajevati vsebine. Vem, da na tem področju ni storjenega dovolj, moji proti kandidati pa tudi ne ponujajo rešitev. Prepričan pa sem, da smo temelje postavili, prihaja vse več turistov, ki bodo med drugim čez pol leta lahko ponovno, po več kot petnajstih letih, našli prenočišče v danes še razpadajočem hotelu Malograjski dvor. Investitor naj bi v teh dneh pridobil gradbeno dovoljenje. Pripravljene so že tudi idejne rešitve za okoli 80 parkirnih mest na območju parkirišč Trga prijateljstva. Tudi z investitorji za izgradnjo se že pogovarjamo. Nova Strategija razvoja turizma v občini Kamnik, ki jo je občinski svet sprejel letos, naj bi v prihodnjih letih usmerjala aktivnosti in vsebinsko pospeševala ukrepe na področju turizma in podjetništva. Treba pa bo najti nosilca, ki bo pdvezal vse, ki delujejo na področju turizma, saj občina nima takšnih nalog in tudi sredstev ne. PROSTORSKI RAZVOJ Občina Kamnik že dobro leto in pol intenzivno namenja pozornost pripravi Strategije prostorskega razvoja. Po veljavni zakonodaji bi vse slovenske občine morale sprejeti ta dokument do sredine prihodnjega leta, a žal čakamo zakon, ki bo bistveno olajšal pripravo te strategije. To bo osnova za intenzivnejšo pripravo in odgovor številnim Kamničanom, ki so že vložili vloge za spremembo namembnosti zemljišč. To pa bodo tudi temelji za opredelitev področij, kj bodo namenjena obrtno-podjetniški dejavnosti (po naših zamislih v Šmarci, na Duplici, v severnem delu Kamnika, Godiča, zahteve prihajajo tudi s področja Tuhinjske doline). Podrobneje bo treba opredeliti tudi nova področja za šport in rekreacijo in turistični razvoj. Priprava bo odvisna tako od pobud posameznikov, podjetnikov, gospodarstva, ki jih bo potrebno umestiti v veljavno zakonodajo. Vse to pa se mora dogajati v okviru širše regije, na osnovi dosedanjega sodelovanja pri izrabi prostora in naravnih dobrin, infrastrukture, kjer naj bi večjo povezovalno vlogo dobile tudi načrtovane regije. IN ZA KONEC... Resda je predvolilni čas, čas velikih obljub. V minulih predvolilnih obdobjih sem vedno dejal, da je obljubljati eno, uresničiti te obljube pa povsem drugo. Predvsem je denar tisti, ki usmerja nadaljnji razvoj, zato tudi tokrat izhajam iz realnih dejstev, iz zastavljenih in sprejetih programov skušam kar najbolj trezno in razsodno opredeliti naš nadaljnji skupni razvoj. Ni odveč misel, da smo imeli pred dvanajstimi leti, ko je bila v občini Kamnik tudi današnja občina Komenda, proračun v obsegu 1,4 milijarde sit, da je proračun leta 2006 kar nekajkrat večji in sicer 5,2 milijarde sit. Od tega je t.i. primerne porabe, ki nam jo nameni Ministrstvo za finance le 2,9 milijarde sit, razlika je zajeta v nadomestilu za uporabo stavbnega zemljišča, komunalnih prispevkih in deloma tudi iz naslova prodaje zemljišč. Ponosen sem na to, kar smo zgradili, ustvarili za vse Kamničane. V tem trenutku je škoda časa za razmišljanja o potvorjenih številkah, kijih prikazujejo nekateri, da bi še bolj oblatili mene in razvrednotili vložene napore z željo, da bi prepričali svoje volivce in z lažmi dokazovali, da je v Kamniku vse zanič. Vedno trdim, tega sem navajen že od malega, da je treba denar racionalno obrniti, koristno naložiti, v tem primeru v skladu s kar najširšimi interesi Kamničanov. Samo govoriti, kaj bi bilo treba, ne pa kako in s čim, ni moja navada. Verjamem, da je takšnega prepričanja tudi večina! Kandidat za župana Občine Kamnik Tone Smolnikar Prihodnjič: o prometu, vlaganjih v ceste, vodovode, kanalizacije, o zahtevah za čistejši zrak na Duplici, Volčjem potoku, Šmarci in drugod, o po. Calcita v prelepo dolino Kamniške Bistrice, o Veliki planini in še čem 10 6. oktobra 2006 MED NAMI Kamniški OBČAN www.studentski-klub.com Foto natečaj. Postojnska jama, ZOO ... MePZ Odmev na Češkem Če smo se študentje pred dobrim mesecem smejali dijakom, ker so že začeli s poukom, smo danes lahko le pridno tiho. V ponedeljek se je namreč začelo novo študijsko leto. Za nekatere prvič, večina je nekje na sredini poti, za nekatere zadnje leto, za nekatere pa so se prekrasna in največkrat prekratka študentska leta končala. A tako pač mora biti. Tako je tudi na Študentskem klubu Kamnik. Študentska leta in s tem aktivno sodelovanje na ŠKKju se je zaključilo za našo Majo. To je tista Maja, ki vas je z nasmehom pričakala na info točki, tista, ki vam je ustrežljivo tiskala bone za prehrano, tista Maja, ki je prostor vedno napolnila s svojo neverjetno pozitivno energijo in tišino zamenjala z močnim glasom in nezmotljivim posluhom. Maja, naj bodo tvoja poklicna, ustvarjalna in zasebna pot posute z rožicami. Pogrešali te bomo! Zagotovo pa v oktobru naši člani ne bodo pogrešali projektov. Ker se dnevi vztrajno krajšajo in temperature padajo, so temu primerni tudi projekti. Ponovno so se začela potopisna predavanja v Matični knjižnici, v klubskih prostorih filmski večeri, ponovno razpisujemo foto natečaj, obiskali bomo živalski vrt - tokrat ne ljubljanskega, našo veliko znamenitost - Postojnsko jamo ter še in še ... Natančnejše informacije lahko dobite na klubskih telefonskih številkah 01/ 839 73 42, 041/753 572, v naših prostorih na Glavnem trgu 23 ali na internetnem naslovu vvvvvv.stu-dentski-klub. com/kamnik. v? Mirta Kadivec Takole smo se podali na rafting. V lepem sončnem jutru 14. septembra smo se člani MePZ Odmev odpravili na težko pričakovano gostovanje na Češkem, v mesto Plzen k našim prijateljem z zbora MeKZ Canticorum, ki so nas obiskali v mesecu maju. Bili smo zelo presenečeni nad njihovo gostoljubnostjo, saj so nas res lepo sprejeli. Naslednji dan so nam pokazali čare mesta Plzen, kot pika na i pa je bil ogled znamenite češke pivovarne Pils-ner Urquell, ki je prestolnica piva celega sveta. Še isti dan smo imeli prvi skupni koncert v gradu Ne-bilovy, ki je kar 20 km oddaljen od Plzna. Bili smo navdušeni nad grajsko akustiko, s slovensko pesmijo smo obiskovalcem pričarali prijeten koncert. Polni energije smo se odpravili na večerjo, potem pa seveda na težko pričakovano večerno zabavo v mestno pivnico. Naslednji dan smo namenili ogledu Prage, ki nas je prevzela kot nadvse veličastno mesto. Ogledali smo si dobro ohranjeno srednjeveško jedro in seveda dvorec Hradčani. Po napornem dnevu smo se zvečer odpravili na drugi, zadnji koncert, ki smo ga imeli v Plzenski katedrali sv. Bartolomeja. Ta koncert je bil bolje obiskan kot prvi, zato smo se še posebej potrudili in zopet očarali občinstvo. Koncert smo zaključil s skupnimi pesmimi, slovensko Je pa davi slanca pala in češko Proč bychom se netešili. Seveda pa tudi ta večer ni manjkalo zabave. Naše gostovanje je seveda minilo prehitro. Kot zanimivost se lahko pohvalimo tudi s tem, da smo imeli v nedeljo dopoldan intervju na lokalnem radiu, naš obisk pa so zabeležili tud s člankom v časopisu. Nad celotnim obiskom smo bili zelo presenečeni, saj so se naši prijatelji res potrudili. Sklenili smo, da se srečamo čez dve leti in skupaj pripravimo koncert. Za več podrobnosti in slik pa si oglejte našo spletno stran www. odmev.tk VESNA POTOKAR www.liiz-karantania.si UIZ KARANTANIA ■ an*ienti d.0.0, Sato*t iti deie te£*U&c DOMŽALE, Antona Skoka 2, tel.: 01/729-27-20 Del. čas: 8.00-19.00, sobota 8.00-12.00 VNOVČITE BON V VREDNOSTI 'A AAA CIT VNOVČITE BON V VKEUNOl 50.000 SIT m ■ ■ za kuhinji TIDRA in PROVENZALE .;■ Velja ob nakupu kuhinje v vrednosti nad 500.000 SITI ‘ I ‘1 kuhinja TIDRA g0fl yEUA P0 PREKLICA AKC13E1 NAJVEČJA PONUDBA KUHINJ SVETOVNEGA PROIZVAJALCA NEWFORM ■ BOSCH BLANCO Sariston COMPAN • 430 novih elementov * popolna prilagoditev vašim meram opolni računalniški izris * popi ______ 03 ii bnaplaS,*0««3 BLUM0TI0N dostava e v svove^j! in montaža DODATNO -5% za hkratni nakup kuhinje in bele tehnike Da si bralec, ki novonastalega mladinskega centra v Kamniku še ne pozna, lahko bolje predstavlja, v kateri fazi razvoja je omenjeni MC Kotlovnica, lahko uporabimo naslednjo primerjavo. Če se dojenček najprej plazi in kobaca in šele kasneje shodi, potem gre po podobni poti tudi Kotlovnica. Poletnega oddiha in »ustvarjalnega zabušavanja« je nedvomno konec: začenja se delovna jesen in z njo novi izzivi za našo ekipo. Ogrevanje za prve korake so bili tedenski koncerti lokalnih bendov, ustvarjalne delavnice, literarni večeri, razstave, debatni krožki... Trenutke, ki niso bili namenjeni omenjenemu kulturnemu programu, pa smo zapolnili z zabavnimi in družabnimi namiznimi igrami, namiznim tenisom, nogometom in video igricami. Po nekaj mesecih ustaljenega dogajanja in druženja v Kotlovnici je prišel čas za prve korake: festival Pozdrav iz Kotla, ki je za nas pomenil izziv in priložnost, da se predstavimo z dodelanim in kvalitetnim programom. Od četrtka, 22. junija, do sobote, 24. junija, se je v Kotlovnici zvrstila kopica koncertov bolj ali manj znanih glasbenih skupin. Naj omenimo le nosilce večerov: Skat, Silencia in Anavrin. Ti so pognali v zrak še tako zahtevno mlado publiko. Pred koncerti pa so se v različnih prostorih mladinskega centra dogajale delavnice oblikovanja gline, razstavi fotografij Foto kluba Kamnik in slik Marte Vrankar v rasterski tehniki ter literar- MLADINSKI CENTER KOTLOVNICA KMALU PONOVNO ODPRT no glasbeni večer Besedna kuhna. Konec koncev pa so se obiskovalcem predstavila tudi različna interesna društva in skupine s kamniškega območja: MD KID, MSKA, Turistično društvo Kamn’k, Foto klub Kamnik ter Mladina s fhinskega konca. Mladi so svoje navdušenje pokazali s številčno udeležbo in dobrim odzivom. Seveda pa se dandanes ničesar ne da izpeljati brez sredstev, ki jih je velikodušno prispeval sponzor sposodi.si. Po koncu festivala smo lahko zadovoljni ugotovili, da so nam prvi koraki dejansko uspeli in da nismo padli po tleh.torej smo shodili! Oziroma še bomo. V petek, 6. oktobra, pripravljamo OTVORITVENI VEČER. Foto klub Kamnik bo razstavil fotografije z razstave EX TEMPORE Ana Desetnica 2006, ki jo je junija pripravil skupaj z ljubljanskim KUDom France Prešeren, v Galeriji Kurilnica si boste lahko ogledali interdisciplinarno postavitev projekta BLODNJAK 2006. Avtorja projekta sta Iztok Holc in Jure Zorič, absolventa likovne pedagogike. Po otvoritvi obeh razstav bo KONCERT IN DJ VEČER. Vsi mladi: vabljeni, da se nam pridružite v MC Kotlovnici! ANDREJA PETERLIN NLB Varčevanja in depoziti, vir za prihodnost Za varnejšo finančno prihodnost ali uresničitev katere od svojih želja lahko v NLB že danes poskrbite z naložbo v evrih. Ob sklenitvi enega izmed naštetih varčevanj ali depozitov vas v Poslovalnici Kamnik, na Glavnem trgu 10 in Poslovalnici Duplica, na Ljubljanski 45, čaka tudi prijetno darilo Ponudba velja do konca oktobra 2006. • NLB Modro varčevanje v višini nad 100 evrov na mesec, • NLB Rentno varčevanje v evrih, • NLB Evro depozit za 5 ali • NLB Zlati evro depozit nad eno leto NLB® X X Commerce trnu. © sSsoa® fco fp©eQ$@& ILIČU UUL m?#® Q0qS®&Q UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE 00802236 www.hjKommerce.si ZA BOLJŠI KAMNIK www.aktivnaslovenija.si/kamnik V letošnji sezoni so s prvimi tekmami že začeli druga članska ekipa, mladinci in kadeti. Druga članska ekipa je v petek odigrala tekmo prvega kroga v Pokalnem tekmovanju in v gosteh izgubila proti izkušeni ekipi Dragomerja s 3:1 in tako izpadla iz nadaljnjega tekmovanja. Zato pa so se toliko bolje odrezali mladinci, ki so na turnirju v Ljubljani osvojili drugo mesto, ki pa je vodilo med 16 najboljših ekip. Mladinci, ki branijo naslov podprvakov, so v prvi tekmi premagali Olimpijo, v drugi pa izgubili proti ekipi Logatca. Pri Kamničanih se je poznala odsotnost nekaterih igralcev in prav zaradi tega imajo še veliko rezerv. Še bolj zadovoljni pa se iz gostovanja v Šoštanju vračajo kadeti, ki so na prvem kvalifikacijskem turnirju premagali tako domačine, kot tudi ekipo Šempetra. Glede na to, da sta v skupini še slabi ekipi Črnuč in Olimpije, kaže, da se bodo mladi Kamničani zlahka zopet uvrstili v A Ligo. Prva članska ekipa Calcit Kamnik je v pripravljalnih tekmah v glavnem premagovala letošnje tekmece v prvi ligi (Krka, Logatec, Pomurje), malce pa skrbi le poškodba Kališnika, ki je bil pred tem v odlični formi. Sicer pa si letos lahko zopet obetamo vrhunske predstave prenovljene kamniške ekipe. Kamničani bodo s tekmami začeli v sredo, 4. oktobra, v Kanalu pri Salonitu, naslednji teden pa bodo zopet gostovali na primorskem in sicer pri Pr-vačini. Prvo tekmo doma bodo igrali 18. oktobra, ob 20.00 proti ekipi Logatca, kjer domači igralci v domači športni dvorani pričakujejo pomoč zvestih navijačev. PLAVALNA AKADEMIJA To, da je plavanje je ena od najbolj zdravih športnih aktivnosti in tudi v Sloveniji vedno bolj popularno, dokazujemo tudi Kamničani. Letošnje poletje so od junija in vse do začetka septembra otroci od starosti 7 let in do 12 let na letnem olimpijskem bazenu pridno dvakrat tedensko trenirali vse tehnike plavanja. Kljub temu, da nam je v avgustu vreme malce nagajalo, smo izpadle treninge uspeli nadomestiti v lepših dnevih. Zaključek Plavalne akademije je bil še posebej nepozaben, ker so otroci spoznali, da so se veliko naučili in ob tem še krasno zabavali. Čisto pravo plavalno tekmovanje, »pena £party« v malem bazenu in slastne palačinke so dober recept za dobro vzdušje. Plavalna akademija pa aktivnosti nadaljuje tudi v zimski sezoni v termah Snovik. Več informacij lahko dobite na www.pkk-klub. si. 1 vBoF i Ir" v ■ vFj 1 x j .■ ® Ur tv V Itf ti s. Kil % 11 tBBP IHIPv % 1 j k ■ 3E Tl. L 1 RODEX d.o.o. - Rova, Rovska cesta 2, Radomlje www. rodex.si, 01/722 81 31, 722 77 98, 722 88 68 ODLIČNI USPEHI ATLETOV OŠ MARIJE VERE Učenci Osnovne šole Marije Vere so se udeležili državnega prvenstva pionirjev v uličnem teku za osnovne šole v Žalcu 23. septembra. V kategoriji U14 je Anže Zupan dosegel 1. mesto, v kategoriji U16 pa Domen Zupan 3.mesto. Odlično se je uvrstila tudi Klara Hribar, sicer šprinter-ka, a je tokrat dosegla 3. mesto v kategoriji U16. To pomeni, da so vsi trije učenci usvojili medalje in v začetku meseca tudi tekmovali na državnem prvenstvu za pionirke v Ljubljani. Anže Zupan je tekmoval na razdalji 1000 m in usvojil 5.me-sto. Domen Zupan je tekmoval prvi dan na razdalji 1000 m in dosegel 7. mesto, naslednji dan pa na 3000 m in usvojil odlično Klara Hribar je odlična šprin-terka. 2. mesto. Ta rezultat mu je omogočil nastop za pionirsko reprezentanco na Madžarskem. Klara Hribarje nastopila prvi dan v štafeti 4x1 OOm in postala državna prvakinja z ekipo AK Domžale. Drugi dan pa je nastopila na 100 m in osvojila 5. mesto, z ekipo AK Domžale pa v štafeti 4x300 m 2.mesto. Klara Hribar je nastopila na državnem prvenstvu za mlajše mladinke na Ravnah na Koroškem 9. in 10.7., kjer je na 100 metrov osvojila 6. mesto, na 200 metrov 10. mesto in v štafeti 4x100 metrov 3.mesto. Vsi trije so varovanci odličnega trenerja Lojzeta Punge-rčiča in se mu zahvaljujejo za uspehe. HRIBAR A. Stojijo: Sabina Duranovič, Nina Matijaševič, Eta Mijoč, Neža Kranjc, Eva Cimprič, Petra Vrhovnik, trener Samo Belavič Klečijo: Sara Gregorinčič, Nika Obolnar, Ana Katarina Hribar, Gaja Pintar in trener Aco Kramar MLADINKAM BROLINE KAMNIK MALO ZMANJKALO DO PRESENEČENJA S tekmami v mladinski in kadetski kategoriji se je začela letošnja odbojkarska sezona tudi pri dekletih. Kot prve so na igrišče stopile kamniške mladinke, ki so doma gostile turnir območnega prvenstva. Na žalost pa jim žreb ni bil naklonjen, saj so se morale na turnirju pomeriti tudi s tretjimi nosilkami igralkami Hit Nove Gorice. Kamničanke so sicer v prvi tekmi premagale ekipo Olimpa iz Ljubljane, v drugi pa izgubile z Novogoričankam in se tako poslovile od letošnjega tekmovanja. Lahko rečemo na žalost, saj so Kamničanke v tej sezoni prav gotovo kakovostnejše od mnogih ekip, ki so se uvrstile naprej, a žreb je bil tokrat neusmiljen. O moči novo goriške ekipe priča tudi podatek, da za njih igra tudi mladinska reprezentantka Srbije. Priložnost za presenečenje pa so Kamničanke zapravile v drugem setu, ko so se ob koncu približale tekmicam, a nato preveč popustile. Kadetinje pa so na prvem turnirju gostovale pri Vitalu in zabeležile zmago in poraz. Mlajša kamniška ekipa je premagala Šentvid, v drugi tekmi pa izgubila proti visoko leteči ekipi Vitala. Vseeno so še vedno v boju za napredovanje v A ligo. S tekmovanjem v 1. DOL pa so v sredo pričele članice, ki so se v torek predstavile tudi na novinarski konferenci. Že v prvem kolu so gostovale pri »najdražji« ekipi v Sloveniji, vse, kar bil bilo več kot časten poraz, pa bi bilo veliko presenečenje in motivacija za naprej, ko v drugem kolu zopet gostujejo in sicer pri okrepljenih Koprčankah in nato za 18.10., ko bodo doma ob 18.00 uri gostile v lokalnem derbiju ekipo Vitala. Seveda ste prav vsi vabljeni, da kamniški ekipi pomagate pri uresničitvi njihovih ciljev v tej sezoni, prav tako pa se v Kamniku ne zgodi pogosto, da bi lahko spremljali ženske tekme na najvišjem nivoju. Cicol. Domžal« Masljeva 11,1230 Domžale, CIMflV tel' 01 724 16 56 -Kamnik Ljubljanska c. 21A (TPC Duplica) tel. Ol 831 1 7 96 www.simax-slo.com PRTLJAŽNIKI AVTOOEU - AVTOMEHANIKA VULKANIZERBTVO NA ZALOGI PNEVMATIKE Način našega življenja danes se seveda zelo razlikuje od življenja, ki so ga živeli naši predniki. Ne le, da se je spremenilo naše delo, predvsem se je sprememilo naše okolje. Zaradi okolju neprijazne industrije in stresnega načina življenja smo še posebej v urbanih naseljih nenehno izpostavljeni vnašanju toksičnih strupov v telo prek hrane, vode, zraka, kot skozi kožo, kar vedno bolj negativno vpliva na naše psihofizično zdravje in počutje. Naš organizem sicer neprekinjeno deluje tako, da vzdržuje normalno - zdravo delovanje in izloča te škodljive snovi. Vendar naraščajoče število obolenj, bolezni, utrujenosti kaže na to, da naše telo vendarle ni vsemogočno, zato vedno več ljudi neozdravljivo zboleva. Navkljub pospešenemu razvoju in odkritjih v medicini in farmaciji, pa ne boste dosegli takih in tistih učinkov, če za svoje počutje in zdravje ZARES ne bomo odgovorno skrbeli sami. Svojemu telesu enostavno MORAMO »pomagati«. In ta »pomoč« ni nič več, kot to, da si prisluhnimo in SE AKTIVIRAMO. Zagotovo nam ne bo vzelo veliko časa, ne veliko denarja, ne velikih fizičnih naporov, povrnilo pa se nam bo v radosti in kondiciji. Vsak dan. Ne glede na starost. Ne glede na to, da se trenutno počutimo zdravi. ZAČNIMO DANES! 1. NADIHAJMO SE BLAGODEJNOSTI NARAVE - nordijska hoja s palicami, sprehodi, meditacija 2. SPREJMIMO ZDRAVILNO MOČ ZELIŠČ- savnanje z aromaterapijo, knajpanje, pitje zeliščnih čajev in napitkov ter zdravilne vode 3. RAZGIBAJMO SE V TERMALNIH BAZENIH - »raz-gibalna telo-vadba v vodi«, večerne plavalne ure, fitness v bazenu, vaje za hrbtenico (osteoporozo); 4. PREPUSTIMO SE ZDRAVILNI in TERAPEVTSKI STROKOVNI MASAŽI 5. UŽIVAJMO ZDRAVO PREHRANO - postrvi, zelenjavo, sadje ... ... in vaše splošno počutje bo boljše, telo odpornejše, ZRAVJE TRDNEJŠE IN NADALJUJMO SKUPAJ VSAK DAN! TERME Duša in telo nam bosta »hvaležni«! žC* Jr,I |1/II/ Pomagali vam bomo, da ohranite zdravje in dobro počutje, zato M vas vabimo na vadbe in terapije v Terme Snovik. Pokličite 01/83 5v , NlH užitkov aa 100 ali poglejte na www.terme-snovik.si V£T terMal Pridružite se nam na brezplačnih vadbah: Ponedeljek, 16.10. ob 20. uri VEČERNA PLAVALNA URA Torek, 17.10. ob 20. uri RAZ-GIBALNA TELO-VADBA V VODI ZA ŽENSKE Četrtek, 18.10. ob 10. uri in sreda, 25.10. ob 8. uri JUTRANJA VODNA VADBA ZA SENIORJE NOVO V PONUDBI: ZELIŠČNA SAVNA, OB TORKIH SAVNA SAMO ZA ŽENSKE Naša anketa Ob današnjem načinu in ritmu življenja sta gibanje in sproščanje v naravi izrednega pomena. Če nas je avgust s svojimi padavinami precej razočaral, nas je september več kot presenetil. Skoraj ves mesec so bile temperature prav poletne, zato bi bilo škoda, če bi jih preždeli med štiri- mi stenami. V Kamniku in okolici imamo veliko lepih, bolj ali manj zahtevnih pešpoti, kamor se lahko odpravimo sami, v dvoje, z družino ali prijatelji. Pa poglejmo, kje se sprehajajo Kamničani in okoličani. Naključne sprehajalce smo ujeli med vzponom na Stari Grad in Sv. Primož. obrtno-podjetniška lista Kamnik za župana občine Kamnik Miha Resnik IZKORISTI SVOJ GTA5! www,akti¥Aas3©veaya»si/kamnik te-HV-tiiik: Aktivi« Wv»n«t* Gospod Rajko iz Kamnika: »Na Stari Grad se povzpnem vsaj trikrat na teden, včasih na Špico. Do Špice in nazaj potrebujem približno 40 do 45 minut. Včasih grem s psom čez Kratno. Na Stari grad se odpravim v vsakem vremenu, tudi sneg v začetku januarja me ne ustavi.« Nataša iz Kamnika: »Ker večinoma delam cel dan in imam vmes le par ur prosto, se v lepem vremenu odpravim na Stari Grad, kar mi vzame približno 40 minut iz Perovega do vrha in nazaj. Ob koncih tedna, ko imam več časa, pa grem na Sv. Primož.« Ivan iz Kamnika: »Na Stari Grad grem vsak dan, za vzpon potrebujem 15 minut. Včasih se sprehodim tudi za Bistrico do jeza, na trim stezo pa ne hodim. Prav vesel sem, da je septembrsko vreme naklonjeno sprehajalcem, ker se raje spre- hajam v naravi kot pa obiskujem fitnes centre.« Sašo in Tea (Kamnik): »Na Sv. Primož se odpraviva skoraj vsak vikend, med tednom pa večkrat na Stari Grad, ker nama vzame manj časa. Vzponi so seveda odvisni od vremena. Tea je bolj športno aktivna in v hladnejših dneh obiskuje tudi fitnes.« Neža (Kamnik): Med tednom grem na Stari Grad, med vikendom na Primoža, veliko pa se sprehajam tudi po okoliških poljih s svojo psičko, ki me na sprehod opomni v vsakem vremenu. In ja, s seboj imam vedno vrečko za pobiranje iztrebkov!« Andrej iz Kamnika: »Na mesec grem približno dvakrat do trikrat na Primoža, vsak teden zagotovo enkrat na N Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka »Potrudili se bomo, ker smo tu doma!« www.nsi-iccsmiiik.net Naročnik: Nova Slovenija Kamnik__ Stari Grad, pač odvisno od časa in vremena. Stari Grad je »bolj za na hitro«, ker do izhodiščne točke ni treba z avtom.« Uroš (Domžale): »Na Primožu sem danes prvič in mi je res zelo všeč, ker pot ni preveč zahtevna, se pa kljub temu prijetno razgibam. Zagotovo danes nisem tu zadnjič.« Gašper, Primož in Arč (Rodica), na sliki desno: »Na Primoža gremo vsaj dvakrat na teden, v vseh vremenskih pogojih — ne ustavita nas ne sneg in mraz ne vročina, saj mora Arč sprostiti svojo energijo. Kljub temu, da nisva iz Kamnika, se ve- likokrat zapeljeva tudi do doline Kamniške Bistrice, kjer se sprehodimo v miru in tišini Koželjeve poti.« Pogovarjala se je MIRTA KADIVEC barva življenja... ... barva socialne demokracije. naročnik: Socialni demokrati C*« - TMl mr- -M 1 jflv m -m Za konstruktiven dialog Demeter Sadnikar se je v zadnjem času srečal z nekaterimi slovenskimi politiki, ki so podprli njegovo kandidaturo za župana občine Kamnik. Minister za pravosodje, dr. Lovro Šturm se je prijazno udeležil okrogle mize v Matični knjižnici v Kamniku in Sadnikarju izkazal vso svojo podporo. Minister za šolstvo in šport, dr. Milan Zver in kandidat za župana občine Kamnik Demeter Sadnikar sta bila med prvimi na novem kamniškem kegljišču. Minister Zver se zaveda, da je šport pomemben in nujen del našega žMjenja, Sadnikar pa je na podlagi svojih dolgoletnih izkušenj prepričan tudi, da bi lahko že z malimi posegi izboljšali športne razmere v Kamniku. Minister za gospodarstvo, mag. Andrej Vizjak pozna razmere v Kamniku, zato sta z Demetrom Sadnikarjem takoj našla skupni jezik. Podpredsednica Nove Slovenije in evropska poslanka Ljudmila Novak ter poslanca Ciril Testen in mag. Franc Capuder so Kamnik obiskali poleti. Ogledali so si staro mestno ulico, se sestali s kandidatom za župana Demetrom Sadnikarjem in na Glavnem trgu pomagali deliti evro-denamice. ČAS ZA SPREMEMBE Prihaja čas, da popravimo napake, ki so se kopičile polnih 12 let! 1. Neurejene prometne razmere, slabe ceste in prometna nepretočnost, premalo kolesarskih poti in pločnikov. 2. Razvrednoteno staro mestno jedro, neprivlačen izgled, vedno manj lokalov. 3. Nenačrtna razprodaja zemljišč, neprimerne pozidave na račun narave in okolja. 4. Neurejene socialne razmere in zdravstveno varstvo. f 5. Pomanjkanje prostora v vrtcih, šolah in domu za ostarele. j 6. Brezbrižnost do mladih, | 7. Negativen odnos do podjetništva. 2 £ 8. Zanemarjanje možnosti razvoja kmetijstva. I 9. Propad Velike planine in drugih turističnih biserov. J 10 Negativen odnos do športa. | I 11. Slab odnos in razvrednotenje tradicije in kulture. z 12 Očiten padec standarda. Ne dovolimo, da naše življenje postane nekakovostno! Spremenimo stvari na bolje in se takoj lotimo urejevanja največjih kamniških problemov! Naj bo naše naslednje obdobje čas velikih in pozitivnih sprememb. Potrudimo se, da se bo 12 kamniških problemov spremenilo v 12 kamniških vrednot! H.Sl SDS SLS Nova Slovenil" ■ Krščanska ljudska stranka Slovenska ljudska stranka Področje predšolske vzgoje na prepihu - odgovor na članek »Prostor v vrtcih za vse kamniške otroke« V okviru občinske uprave smo sklenili, da se odzovemo na članek izpod peresa predstavnikov SDS, ki obravnava nekatere teme s področja predšolske vzgoje, ki jih je občinska uprava že podrobno pojasnjevala v letošnjih izdajah Kamniškega občana. Ponovno se oglašamo z namenom, da opozorimo na nekatera zavajajoča stališča piscev članka, ki postavljajo zlasti - na občinskem svetu sprejeto ceno programov vrtca, pa tudi način delovanja javnega zavoda Antona Medveda, katerega ustanoviteljica je Občina Kamnik, v zelo čudno luč. Najprej se želimo ponovno dotakniti vprašanja zagotavljanja prostih kapacitet za otroke, ki niso vključeni v organizirano varstvo in vzgojo na območju občine Kamnik, ki mu članek SDS uvodoma namenja pozornost. Občinska uprava se že vrsto let zaveda problema nezadostnih kapacitet v vrtcu. Čeprav nova enota na Novem trgu, ki je bila posledica preselitve iz Raspovega prehoda, ni bila pridobitev v smislu dodatnih mest, je morala občina zanjo nameniti precejšen del sredstev ob le skromnem deležu z naslova odškodnine za staro lokacijo. Občina pa je v preteklih letih, poleg velikih finančnih zalogajev za zagotavljanje pogojev za 9-letko na področju osnovnošolskega izobraževanja, v okviru proračunskih možnosti in upoštevaje odločitve občinskega sveta ves čas investirala tudi v posodobitev obstoječih prostorov enot kamniškega vrtca. Tako sta bila za namen pridobitve dodatnih kapacitet prenovljena tudi dva objekta: OŠ Šmartno (WE Palček - 2 oddelka) in OŠ Motnik - stanovanjski del (WE Polžki -1 oddelek). Analizo izkoristka obstoječih prostorov v kamniškem vrtcu smo predstavili tudi v lanskem Poročilu o pogojih za izvajanje predšolske vzgoje, s katerim se je seznanil občinski svet Občine Kamnik in je bilo objavljeno na spletnih straneh občine. V letošnjem lem smo po dveh dosedanjih neuspešnih razpisih za koncesijo (razlog za to so v prvi vrsti strogi zakonski pogoji za izvajanje dejavnosti predšolske vzgoje) ponovno, tudi na pobudo občinskega sveta, razpisali koncesijo za vrtec. Razpis se zaključi konec oktobra. Pričakujemo, da bo tokrat razpis uspešen, na kar kaže izražen resen interes s strani potencialnih ponudnikov. Tako v prihodnjem letu, poleg gradnje novega vrtca na Perovem, ki bo odprl vrata cca 130-150 otrokom, pričakujemo odprtje koncesijskega vrtca za približno 95 otrok. Z načrtovanim oddajanjem koncesij za predšolsko vzgojo tudi v prihodnje bomo poleg zapolnitve novega vrtca ter delne preureditve prostorov v okviru OŠ 27.julija v prihodnjih letih postopno omogočili optimalno vključenost naših otrok v vrtec. Naslednja žgoča tema ostaja - na naše začudenje - cena programov vrtca. V Kamniškem občanu z dne 25. 5. 2006 je bilo natančno obrazloženo, kako je cena oblikovana in kakšne so zakonske podlage za to. Ker se ponovno pojavljajo dvomi glede gospodarnega poslovanja kamniškega vrtca in posledično korektnosti oblikovane cene, bomo ponovno izpostavili nekaj dejstev, ki so bila že večkrat navedena. Obstaja zakonska podlaga za oblikovanje cen programov vrtca: to je Zakon o vrtcih in Pravilnik o metodologiji za oblikovanje cen programov v vrtcih, ki izvajajo javno službo. Poleg tega je pri oblikovanju cene programov - zlasti pri stroških dela - potrebno upoštevati Pravilnik o sistemizaciji delovnih mest, ki izhaja iz zakonsko določenih normativov in kadrovskih pogojev za opravljanje predšolske vzgoje. Občinski svet Občine Kamnik je v lem 2003 obravnaval omenjeni pravilnik za kamniški vrtec in k temu podal soglasje, kot to predvideva 108. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. Zato je nerazumljivo ugibanje o (ne)potrebnosti nekaterih kadrov v vrtcu, saj delovna mesta in njihova zasedenost izhajajo iz zakonskih določil. Pri primerjavah cen različnih vrtcev pa je potrebno izhajati iz cen programov za enake starostne skupine in primerjati posebej cene za starostno skupino 3-4 leta, posebej za starostno skupino 3-6 let in posebej za starostno skupino 4-6 let, saj je število vključenih otrok v teh skupinah po normativu različno, kar bistveno vpliva na ceno programov. Prav tako moramo pri primerjavah različnih cen programov vrtcev vedeti, ali so izračunane cene v skladu s Pravnikom o metodologiji in ali občina ustanoviteljica vrtcu krije določene stroške, zaradi katerih so izračunane cene programov nižje ter od kdaj veljajo izračunane cene programov. O tem smo že pisali v Kamniškem občanu z dne 25.5.2006. Prav tako moramo vedeti, da je prispevek kamniških staršev, podobno kot v celotnem slovenskem merilu, v povprečju 30% cene programov (razliko do 100% krije občina) in da ne pade celotno breme povečanja stroškov na ramena staršev. Vedeti moramo tudi, da je bila za starše letos sprejeta nižja cena oziroma osnova za obračun od čiste ekonomske cene. Tako ob siceršnji - v povprečju 70% subvenciji občine, na podlagi razporeditve staršev v plačilne razrede, občina krije še dodatno razliko do ekonomske cene programov. Otrokom, ki obiskujejo vrtce v sosednjih občinah, občina Kamnik v skladu s Pravilnikom o plačilih staršev - po stalnem bivališču - krije razliko med določenim prispevkom staršev in čisto ekonomsko ceno programov vrtca. Ko v okviru cene programov vrtca jemljemo v precep racionalizacijo stroškov kamniškega vrtca, ne moremo mimo specifike omenjenega zavoda, ki deluje na 12 lokacijah. Zavod v skladu s sprejetim planom racionalizacije, s katerim je pred tremi leti že seznanil občinski svet, v poletnem času zapira manjše enote ter združuje oddelke. Prav tako v okviru optimalne organizacije delovnega časa in zaposlenosti združuje oddelke v jutranjem in popoldanskem času, kot to narekuje zakonska podlaga, ki govori tudi o obvezni sočasni prisotnosti strokovnega kadra v oddelku. Materialni stroški so vezani na 12 enot, kar pomeni, da se zavod določenim stroškom, ki jih, v kolikor bi vrtec posloval le na eni ali nekaj lokacijah, niti ne bi bilo (npr. število razvozov hrane.., vzdrževanje enot...javljanje in obveščanje med enotami - stroški telefona), ne more izogniti. Ponovno pa poudarjamo, da je bila naša cena programov preverjena tudi s strani Računskega sodišča, ki nanjo ni imelo pripomb. Katarina Ščetinin Sever, Višja svetovalka za področje predšolske vzgoje in izobraževanja Bo agencija RS za okolje ukrepala? Dupličani in okoličani so obupani Prebivalci Duplice se v zadnjem času neprestano pritožujejo nad onesnaževanjem okolja, ki ga povzroča Tisa d.o.o.. Dim, ki vsebuje velike količine prašnih delcev, je tako moteč, da tudi ob lepem vremenu v stanovanjih ne morejo imeti odprtih oken, posledice na zunanjih površinah pa so katastrofalne. Težave z dihanjem, predvsem starejših ljudi in otrok, so čedalje hujše in prebivalce spravljajo na rob obupa. Poleg tega, da morajo prebivalci Duplice neprestano dihati onesnažen zrak, so izpostavljeni tudi prekomernemu hrupu, ki ga Tisa d.o.o. povzroča predvsem ob sobotah in nedeljah. Pritožbe prebivalcev zaradi hrupa je Občina Kamnik konec avgusta ponovno posredovala republiški inšpekciji za okolje in prostor. Odgovor inšpekcije je bil podoben vsem dosedanjim in se glasi: »V zvezi z navedeno prijavo je bil dne 4.9.20-06 opravljen inšpekcijski pregled. Ugotovljeno je bilo, da je družba dne 16.3.2004, skladno s predpisi, po pooblaščeni organizaciji izvedla meritve hrupa, ki ga v naravnem in življenjskem okolju povzroča obratovanje družbe v Kamniku na Ljubljanski 45. Iz Poročila o meritvah je razvidno, da dnevni in nočni hrup nista prekoračena, ravno tako nista prekoračena dnevni in nočni konični ravni hrupa, kakor tudi ne celotni hrup v okolju. Družba mora občasne meritve izvajati vsako tretje koledarsko leto.« Zaradi neznosnih razmer na Duplici je sredi septembra župan Občine Kamnik osebno govoril z glavno inšpektorico RS za okolje in prostor. Med drugim je povedala: - da inšpekcija ni pristojna za ugotavljanje pravilnosti izvedenih meritev in da mora upoštevati vsebino poročila o meritvah, ki ga izdela pristojno in v skladu z zakoni registrirano podjetje, - da v skladu s 102. členom Zakona o varstvu okolja Ministrstvo za okolje in prostor lahko zagotovi preverjanje kakovosti izvajanja mo-nitoringa. Občina Kamnik je v začetku letošnjega leta seznanila ministra za okolje in prostor s primerjavo rezultatov imisijskih meritev na Duplici in emisijskih meritev v Tisi d.o.o., ki kaže na to, daje onesnaženost okolja na Duplici odvisna od emisij, ki jih v okolje spušča Tisa. Kljub nekajkratnim dopisom, prošnjam in zahtevam Občine Kamnik, da minister ustrezno ukrepa, v letošnjem letu s strani Ministrstva za okolje in prostor ni bilo nobenega odziva. Na osnovi izjave glavne republiške inšpektorice je bila konec septembra poslana zahteva še na Agencijo RS za okolje, ki deluje v sklopu MOR, da v skladu z določili 102. člena Zakona o varstvu okolja takoj zagotovi preverjanje kakovosti izvajanja monitoringa v podjetju Tisa d.o.o. OBČINA KAMNIK Vsakdan na Duplici Mislili smo, da živimo v sanjah. Poletje na vrhuncu, sonce, modro nebo, svež zrak, da je bilo veselje biti zunaj. A trajalo je manj kot dva tedna, ko Piroliza (Tisa) ni obratovala. V petek, 16.7., smo se spet zbudili v kruti realnosti. Smrad je pridrl skozi okno in vzel sapo - pogled skozi okno v običajno smer je potrdil sum - spet gost črn dim, ki zastre sonce, smrdljiv, se je vil navzdol k okoliškim hišam in blokom, ki so v dosegu Pirolize (Tise), kurišča oz. energetskega objekta na »biomaso«. Vendar Dupličani dobro poznamo vonj iz časa, ko je obratovala tovarna Stol in je kurila lesne odpadke -kar je biomasa - TAKRAT NI SMRDELO! ______ _____ PISMA - MNENJA - ODMEVI - PISMA - MNENJA - ODMEVI Neupravičena prilastitev brega Kamniške Bistrice Vsebino anonimnega pisma od 6.9.2006, naslovljenega na odbor za varovanje okolja v Občini Kamnik, smo obravnavali na 31. seji v sredo, 13-9.2006. Ozaveščen krajan Kamnika je zapisal, da se vsak dan vozijo po regionalni cesti Kamnik - Savinjska dolina. Že dalj časa opaža, da si je nasproti obzidja KIK, kmalu po izvozu iz novega krožišča, nekdo neupravičeno prilastil breg Kamniške Bistrice. Postavil je leseno ograjo, posekal grmičevje in drevje in si naredil »pot« do struge Kamniške Bistrice, kjer pere svoje osebno vozilo, verjetno pa ima še kakšne druge namene za ta prostor. Pričakujemo, da bodo tega voznika kmalu posnemali tudi drugi in bodo »olastninjeva-li« breg še naprej. Podobno si je obrežje Kam niške Bistrice že prilastil nekdo, ki si je uredil piknik prostor z leseno mizo in klopmi ter vrtiček malo pred Marmorjem, pri križišču za vas Stolnik (v Spodnjih Stranjah). . »Kamniška Bistrica je med najčistejšimi rekami v Sloveniji. Ali boste kaj naredili za zaščito njenih bregov, vsaj v tem zgornjem delu njene struge, ki spada pod Občino Kamnik? Ali boste dopustili divje lastninjenje bregov te naše lepotice, ki jo bomo lahko občudovali le še na starih slikah? Upamo, da boste v okviru svojih pristojnosti ukrepali in obvestili inšpekcijske službe, saj je Kamniška Bistrica last vseh nas, ne le nekaterih,« je zaključil pisec pisma. Občinska uprava in člani odbora za varovanje okolja v Ob- čini Kamnik se zahvaljujemo za pismo, naslovljeno na naš naslov in istočasno pozivamo vse Kamničane, da nas obveščajo o nastalih neupravičenih posegih in o onesnaževanju okolja, kar pa ni zanemarljivo, predvsem zaradi onesnaževanja podtalnice. Odbor je zgoraj omenjeno pismo obravnaval relativno hitro (po preteku petih dni), zato smo bili presenečeni, da je občinska uprava že sprožila postopek in zadevo odstopila Ministrstvu za okolje in prostor, Inšpektorat RS za okolje in prostor. Iz dosedanjih izkušenj je znano, da bo ta postopek potekal dalj časa, čeprav inšpekcija opravi nadzor v doglednem času. V vlogi predsednika odbora za varovanje okolja v Občini Kamnik zagotavljata, da bom, ne glede na to, kdo bo predsedoval odboru v naslednji mandatni dobi, situacijo spremljal in od inšpekcije zahteval ugotovitveni zapisnik, na podlagi ka terega bom inšpekcijo opozarjal tako dolgo, dokler ne bo zadoščeno podzakonskim predpisom, ki navajajo, da z brežinami katerekoli reke v RS upravlja Vodna skupnost. Vodni skupnosti pa bomo predlagali, da od povzročitelja zahteva vzpostavitev v prvotno stanje. Res je, da se v takšnih ali podobnih primerih Vodna skupnost različno odziva in da je čas reakcije z njihove strani zelo dolg, zato si v Kamniku ne smemo dovoliti, da ne bi vztrajali tako dolgo dokler ne bo situacija nared. V bodoče nas čaka še precej dela, da zaščitimo celotno brežino Kamniške Bistrice, posebej pa je pomembno, da zavarujemo prostor pred zajetjem pitne vode Iverje, saj je na desnem bregu Kamniške Bistrice £ »gorski biser« veliko nereda, ki ga naredijo predvsem vikendaši, ki prihajajo iz različnih krajev. V letu 2004 smo se z lastniki zemljišč že dogovorili o skupnem financiranju zaščitne rampe na delu, ki povzroča onesnaževanje Kamniške Bistrice, vendar nam to ni uspelo, ker nedisciplinirani vikendaši porušijo vsako prepreko. V bodoče bo potrebno postaviti neuničljive prepreke. Predsednik odbora za varovanje okolja v Občini Kamnik Daniel Kovačič OBVESTILO BRALCEM KAMNIŠKEGA OBČANA KAJ JE RES ali VRTEC V KAMNIKU Vse bralce obveščamo, da smo glede vsebine oglasnega članka SDS, kije bil objavljen v 16. številki Kamniškega Občana z dne 21. 9. 2006 na 6. strani v rubriki Volitve z naslovom Prostor v vrtcih za vse kamniške otroke, v VVZ Antona Medveda zavzeli enotno stališče, ki se glasi: V tekstu so glede našega zavoda resnične samo naslednje navedbe: * opis postopka ob zadnjih podražitvah naših cen, * trditev, da strošek dela predstavlja 72,2% vseh stroškov. Vse ostalo besedilo, ki opisuje delo in poslovanje zavoda, pa je navadno obrekovanje z žaljivimi obdolžitvami in verjetno izhaja iz nepoznavanja področja predšolske vzgoje v Kamniku. S tem stališčem smo osebno seznanili g. Demetra Sadnikarja kot županskega kandidata, ki ga podpira stranka SDS, ki je omenjeni članek vsebinsko pripravila. Dopis smo poslali v vednost na sledeče naslove: ga. Saša Mejač, odgovorna urednica Kamniškega Občana, Tajništvo SDS, Komenskega 11, Ljubljana, g. Anton Gašper Frantar, Republiška volilna komisija, Liberalna demokracija Slovenije, Šutna 76, Kamnik, g. Anton Smolnikar, Občina Kamnik, g. Miha Resnik, županski kandidat, g. Anton Kamin, Občina Kamnik, vsi delavci zaposleni v VVZ Antona Medveda, predstavniki sveta staršev v VVZ Antona Medveda, člani sveta VVZ Antona Medveda. V našem zavodu smo močno prepričani, da nihče od tistih, ki mu je resničen cilj optimalen razvoj občine, ne želi svoje vizije uresničiti na podlagi žaljivih podtikanj in neresničnih navedb. Vsekakor smo vedno pripravljeni na kulturen in konstruktiven dialog, ki je edina možnost za realizacijo pozitivnih sprememb. Za VVZ Antona Medveda Kamnik Jelka Golob Deponija materiala, pripravljenega za kurjenje, kaže vse kaj drugega kot lesne sekance, oblance, lubje; kaj se dodaja pri nalaganju v kotel, ne vemo, samo slutimo. Ob prebiranju rezultata meritev v zimskem času sem imela občutek, da se nekdo norčuje iz nas zaradi namiga, da je v Pirolizi (Tisi) vse v redu. Meritev mobilne merilne naprave ARSO in EIMV sta si za čas, ko je bilo merjenje obojestransko, podobni. Ali je to kaj čudno? Ge vemo, da je meritev EIMV naročila Piroliza (Tisa), je jasno, da je bilo tistih nekaj dni v kotlovnici vse tako, kot bi moralo biti vedno in zato tudi ugoden rezultat meritev. Ali ni samo po sebi umevno, da se pripraviš, če nekoga pričakuješ in se pokažeš v najboljši luči? To sprašujem tudi gospo Vido Romšak, ki si je ogledala delovanje Pirolize (Tise) in je bila pomirjena, saj zdaj pozna resnico - očitno pa ni krajanka Duplice in ne občuti našega vsakdana. Če je Kamničanka, lahko z Zapric ali Žal na lastne oči opazuje izpuhe, iz ljubljanske smeri pa jih lahko opazimo z Mengeškega polja. V obdobju merjenja z mobilno merilno napravo je bil zrak boljši, kot je zdaj, pa so bile mejne vrednosti večinoma presežene: ker pa so meritve vedno napovedane in zato sledi tudi pazljivejše ravnanje, te ne izdajajo splošnega stanja, primerjave nimamo. Kaj bi bilo, če v času merjenja ne bi bilo med drugim sanacije kotla, delovanja z zmanjšano močjo .... bi videli v primeru nenapovedanih meritev. Stalna merilna postaja na Duplici bi bila zaželjena, saj bi s svojo prisotnostjo pomagala, da bi dihali boljši zrak. Tako pa: naši nosovi zaznavajo smrad, naše oči vidijo in so pekoče, prebujanje ponoči zaradi ostrega smradu in hrupa , ki ga oddaja turbina, je resnično, posledice na zdravju pa se bodo pokazale, ko bo že prepozno. Izpuščanje saj in dima prihaja v pogostih intervalih, podnevi te prežene v hišo, zapiraš okna kljub vročini... Ne smrdi samo takrat, ko se vidi črn dim, tudi ko je komaj opazen, nedoločne barve, ni nič bolje. Ali je energija, proizvedena na ta način, res vredna več kot naše zdravje? Ne vem, kam gre poleti, saj ni obratovanje nič manjše, kot pozimi, kam ob nedeljah, praznikih? Ali se bomo Dupličani lahko še kdaj pogovarjali kaj drugega kot o Pirolizi (Tisi)? Ali se Slovenija ne zavzema za čisto okolje in ali ni podpisnica Kjotskega protokola? Ali velja sloves Kamnika kot čistega, prijaznega mesta samo za mesto samo ali tudi ostali deli občine sodijo zraven? Pišem o onesnaževalcu, ki je najbližje mojemu domu in želim, da nam neha slabšati kvaliteto življenja. Krajanov Duplice ni nihče vprašal za dovoljenje za obratovanje Pirolize (Tise), kot mora vsak od nas vprašati soseda ali on nas, če se ukvarja s kakšno dejavnostjo. Če hišna kurilna naprava ne deluje v okviru predpisov (obvezne letne meritve), si dolžan to popraviti - nihče te ne vpraša, ali boš zmogel. Ali predpisi obstajajo samo za občane? Tako opevan prehod na plin: zrak samo zaradi zasebnih kurišč na plin ne bo toliko boljši, da bi to sploh 'opazili, če nam ga bo na Duplici še naprej za-smrajevala Piroliza (Tisa). 14. septembra ob 17.24 - iz dimnika se že spet vali gost črn dim. BERNARDA NOVAK, Duplica IZJAVA ZA JAVNOST V zadnjem času nekatere politične stranke in posamezni politiki v svojih predvolilnih programih omenjajo festival Kamfest. Kulturno društvo Priden možic kot glavni producent in idejni vodja festivala je izrazito nepolitično društvo, katerega poslanstvo je raz\'ijanje kamniške kulture v smeri sodobnih evropskih kulturnih tokov. Vsako navajanje, omenjanje in razpravljanje o Kamfestu s strani političnih strank in posa-meznikov nima nobene povezave z ekipo Kamfesta ali z njegovo organizacijo. Goran Završnik predstavnik Kulturnega društva Priden možic Na podlagi 74 .člena Zakona o lokalnih volitvah (Uradni Ust RS, št. 22/06 - ZLV - UPB2 in 70/06 - odločba US) ob smiselni uporabi 61. člena Zakona o volitvah v državni zbor (Uradni list RS, 44/92, 60/95, 70/00, - ZpolS -A in 78/06), je občinska volilna komisija občine Kamnik z žrebom določila naslednji seznam kandidatov članov svetov krajevnih skupnosti na območju občine Kamnik za volitve dne 22.10.2006. KRAJEVNA SKUPNOST ČRNA Vol, enota št. 1: Kališe. Podlom in Zavrh pri Čmiv-cu 1. JAKOB GOLOB, ROJ. 24.02.1965, ZAVRH 1, ELEKTRIKAR, VOZNIK-VZDRŽEV. 2. STANKO MOČNIK, ROJ. 24.08.1962, KALIŠE 7, ELEKTRIKAR, VZDRŽEVALEC 3. CVETKA GALIN, ROJ. 01.12.1957, ZAVRH 3, DELAVKA Voli se dva člana. Vol, enota št. 2: Gozd 1. BRANKA TOMC, ROJ. 23.06.1954, GOZD 38, DELAVKA, UPOKOJENKA 2. MAKS OMERZO, ROJ. 24.09.1976, GOZD 24, VOZNIK 3. JOLANDA PAVLOVIČ, ROJ. 03 01.1964, GOZD 36A, PRODAJALKA Voli se tri člane. Vol, enota št. 3: Črna pri Kamniku in Potok v Črni 1. BURJA TADEJ, ROJ. 08.02.1986, POTOK V ČRNI 6A, MESAR 2. NATAŠA JANEŽIČ, ROJ. 19.09.1967, ČRNA 19, KEMIJSKI TEHNIK 3. GRKMAN FRANC, ROJ. 16.07.1950, ČRNA 9, NATAKAR, GOSTINEC Voli se tri člane. Vol, enota št. 4: Krivčevo. Podstudenec. Smrečje v Črni in Žaga 1. MARKO KEMPERL, ROJ. 29 12.1965, KRIVČEVO 8, STROJ .TEH.,ZAVAROV.ZAST. 2. FRANČIŠEK VOLKAR, ROJ. 14.09.1951, PODSTUDENEC 12, ZIDAR, UPOKOJENEC 3. MILAN SUŠNIK, ROJ. 15.10.1950, PODSTUDENEC 17A, SREDNJA POKLICNA ŠOLA, UPOKOJENEC 4. SPRUK IVICA, ROJ.l 1.07.1985, PODSTUDENEC 13, ŠTUDENTKA Voli se tri člane. KRAJEVNA SKUPNOST DUPLICA Vol, enota št. 1: Ljubljanska cesta (hišne št. od 26 do 86, razen hišnih številk 27. 29. 31. 31a. 35. 37. 37a, 37b. 37c. 37d), Dobaieva ulica. Domžalska cesta in Jakopičeva ulica 1. MILENA MARINIČ, ROJ.17.09.196l, JAKOPIČE VA 14, DIPL.MEDIC.SESTRA, MEDICINSKA SESTRA EEG 2. ALOJZIJ KAHNE, ROJ. 31.03.1938, JAKOPIČEVA 10, INŽ.LESARSTVA, UPOKOJENEC Voli se dva člana. Vol, enota št. 2: Ljubljanska cesta (hišne št, od 14 do 25. 27. 29. 31. 31a. 35. 37. 37a. 37b. 37c. 37dl. Groharjeva ulica, lamova ulica in Jelovškova uli-ca 1. MARJETA PAJEK, ROJ.07.06.1966, LJUBLJANSKA 37 C, FRIZERKA 2. ANDREJ PIRNAT, ROJ. 26.02.1960, GROHARJEVA 20, GRAFIK-FOTOGRAF 3. MIRAN ČAS, ROJ. 22.07.1952, LJUBLJANSKA 21 E, INŽ.GOZDARSTVA, RAZISKOVALEC Voli se tri člane. Vol, enota št. 3: Klavčičeva ulica. Bakovniška ulica. Bazoviška ulica. Mengeška not. Meninska ulica. Slatnarieva ulica in Šipkova ulica 1. BRANISLAV GOLUBOVIČ, ROJ. 10.08.1969, KLAVČIČEVA 5, DIPL.UPR.ORGANIZATOR, SVETOVALEC V DZ 2. IRENA SABLJAKOVIČ, ROJ.18.07.1965, KLAVČIČEVA 13, VZGOJITELJICA 3. MIROSLAV SUHADOLČAN - SUHI, ROJ. 15.02.19 48, KLAVČIČEVA 7, ELEKTROTEHNIK Voli se tri člane. Vol, enota št. 4: Ulica Matije Blejca. Bakovnik (razen hišne št. 1 in 2), Crnivška ulica. Prvomajska ulica. Rudniška ulica in Perovo (hišni številki 26 in 30) 1. JOŽICA SENICA-ZABRET, ROJ. 05.02.1965, MATIJE BLEJCA 18, PROF.FIZIKE, UČITELJICA 2. MARJAN HROVAT, ROJ. 25.07.1963, MATIJE BLEJCA 14, STROJNI TEHNIK, STROJNIK KOTLOV NAPRAV 3. BOGDAN POGAČAR, ROJ. 20.08.1979, BAKOVNIK 7, DIPL.INŽ.GEODEZIJE, GEODET Voli se tri člane. KRAJEVNA SKUPNOST GODIČ Vol, enota št. 1: Godič (hišne številke od 1 do iža) 1. FRANCI GRILJC, ROJ. 04. 02.1966, GODIČ 8, PROF.TELESNE VZGOJE 2. DARJA ROMŠAK, ROJ. 25. 10.1972, GODIČ 15A, EKON.TEHNIK, VODJA SKUPINE 3. UROŠ URANIČ, ROJ. 02.0 6.1973, GODIČ 4, ELEKTROTEHNIK, SERVISER Voli se tri člane. Vol, enota št, 2: Godič (hišne številke od 44 do 74a) 1. JOŽE KLEMENC, ROJ. 07. 10.1967, GODIČ 69, ELEKTRIKAR 2. MATJAŽ LANIŠEK, ROJ. 13.09.1966, GODIČ 65H, TURIS. TEH., VIŠJI KOMERCIALIST 3. VLASTA HUMAR, ROJ.10.02.1969, GODIČ 63, MAGISTER FARMACIJE, RAZISKOVALKA Voli se tri člane. Vol, enota št. 3: Godič (hišne št. od 75 do 90b) 1. CIRIL GRKMAN, ROJ. 28. 07. 1952, GODIČ 75, MIZAR 2. MARJETKA KOŠIR, ROJ.13.07.1958, GODIČ 80, ŠIVILJA, KOMERCIALIST 3. IGOR URŠIČ, ROJ. 11.03.1960, GODIČ 81F, ELEK-TROINŽENIR, PROJEKTANT Voli se tri člane. Vol, enota št. 4: Brezje nad Kamnikom. Kršič in Vodice nad Kamnikom 1. MIHELA GABROVEC, ROJ. 14.08.1971, BREZJE NAD KAMNIKOM 1A, EK.KOMERCIALNI TEHNIK, KOMERCIALIST 2. MIRO SPRUK, ROJ. 22. 04. 1961, BREZJE NAD KAMNIKOM 44 A, GRADBENI TEHNIK, DELOVODJA Voli se dva člana. KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIK-CENTER Vol, enota št. 1: Kettejeva ulica. Košiše (hišne številke od 1 do l4a in od 22 do 31). Levstikova ulica. Fužine. Medvedova ulica. Pot na Poljane. Tomšičeva uUca (hišne številke 1,3.5.9.11.13a. 15.17.19. 21 in 23). Trg talcev. Zebliarska pot. Tuniiška cesta. Zale 1. ZDRAVIC BOGOMIR, ROJ. 10.07.1966, ŽALE 8A, ELEKTROMONTER, ELEKTROMEHANIK 2. EMIL GRZINČIČ, ROJ. 20.04.1948, TUNJIŠKA 14, KLJUČAVNIČAR, S.P. 3. SREČKO ROZMAN, ROJ. 11.10.1952, ŽALE 18 C, GRADBENIK, POLAGANJE ESTRIHOV 4. STANISLAV KOTNIK, ROJ. 12.11.1940, TUNJIŠKA CESTA 8A, ŠOLA ZA OPTIKO IN FINOMEHANI-KO, UPOKOJENEC 5. MIKLIČ EMA, ROJ.10.02.196l, ŽEBLJARSKA POT 19, MED.SESTRA Voli se tri člane. Vol, enota št. 2: Frančiškanski trg. Glavni trg, Gregorčičeva ulica. Japljeva ulica. Maistrova ulica. Parmova ulica (hišne številke 2. 4. 6 in 8), Prešernova ulica. Sadnikarieva ulica (hišne številke 1. la in 3). Samostanska ulica. Slakarie-va pot. Tomšičeva ulica (hišne številke 2, 4 in 6) in Trg svobode 1. ANTONIJA BREZNIK, ROJ. 07.03.1959, GLAVNI TRG 27, UNLV.DIPL.INŽ.TEHNOLOGIJE PROMETA, UPRAVNIK POŠTE DOMŽALE 2. MATEVŽ BERGANT, ROJ. 29.09.1962, JAPLJEVA 6, UNIV.DIPL.INŽ.GRAD., DIREKTOR 3. TATJANA DOPLIHAR, ROJ. 04.01.1968, GLAVNI TRG 23, EK.TEHNIK, RAČUNOVODJA Voli se tri člane. Vol, enota št. 3: Kolodvorska ulica. Parmova ulica (hišne številke 1. la. Ib. 3. 5. 5a. 5b, 5c. 7. 9.13.15.17.19 in 21). Sadnikarieva ulica (hišne številke 2. 4 in 6), Petruškova pot, Raspov prehod. Streliška ulica. Usnjarska cesta. Sutna. Šolska ulica. Na produ. Muzejska pot. Ekslerieva ulica. Ulica Tosipa Močnika. Zaprice in Knafli-čev prehod 1. JANEZ REPANŠEK, ROJ.030.4.1956, KOLODVORSKA 3, LESNI TEHNIK, S.P. 2. ZDENKA PODBELŠEK BRAČIČ, ROJ.23.02.19 63, ŠUTNA 21, VIŠJA UPRAVNA ŠOU, ZEMLJIŠKO KNJIŽNI REFERENT 3. BORUT APARNIK, ROJ. 06.02.1940, ŠUTNA 15, MAG.NARAVOSLOVNIH VED, UPOKOJENEC 4. FRANC OSOLNIK, ROJ. 28.1.1950, STRELIŠKA 12A, EKONOMIST, OSEBNI BANČNIK 5. ANTON VIDMAR, ROJ. 06.08.1950, STRELIŠKA 6, STROJNI TEHNIK, VARNOSTNIK 6. IVANKA UČAKAR, ROJ. 24.10.1952, ŠOLSKA 5, PROF.SLOVENŠČINE, KNJIŽNIČARKA 7. MIHA PREGL, ROJ. 14.09.1951, ZAPRICE 3, KLJUČAVNIČAR, VZDRŽEVALEC Voli se tri člane. KRAJEVNA SKUPNOST KAMNIŠKA BISTRICA Vol, enota št. 1: Bistričica. Klemenčevo. Okroglo in Zakal 1. JURIJ CEVKA, ROJ. 23. 03-1959, BISTRIČICA 4č, ZIDAR, OBRTNIK-AVTOPREVOZNIK 2. BOŠTJAN MOČNIK, ROJ. 20. 07.1973, ZAKAL 13, MIZAR, DEUVEC 3. OLGA HROVAT, ROJ. 21.08.1960, BISTRIČICA 18 B, EKONOMIST, MANIPULANT 4. SREČKO ROGLIČ, ROJ. 09.07.1959, BISTRIČICA 10F, POKLICNI VOZNIK, ŠOFER 5. MATJAŽ RAVNJAK, ROJ. 19.12.1965, BISTRIČICA 10 E, STROJNI TEHIK, DELOVODJA Voli se tri člane. Vol, enota št. 2: Kamniška Bistrica. Velika Planina. Zunanje Niive in Stahovica 1. CVETKO BAUNTIC, ROJ. 26.05.1958, ŽUPANJE NJIVE 45, MONTER OGREVALNIH NAPRAV, VZDRŽEVALEC 2. MARK AGOVIČ, ROJ.05.05.1981, ŽUPANJE NJIVE 31, GIMN.MATURANT, ŠTUDENT 3. BRANKO SLEVEC, ROJ. 15.09.1957, ŽUPANJE NJIVE 15 A, KLJUČAVNIČAR 4. UROŠ PESTOTNIK, ROJ.03.06.1976, STAHOVICA 3. GIMNAZIJSKI MATURANT, KONTROLOR PROMETA 5. ZDRAVKO BODUJ, ROJ. 24.05.1954, ŽUPANJE, NJIVE 12, AVTOKLEPAR, VZDRŽEVALEC STROJEV IN NAPRAV 6. FRANC ZAVOLOVŠEK, ROJ. 13.12.1970, ŽUPANJE NJIVE 4, MIZAR 7. NATAŠA MIHALIČ, ROJ. 02.04.1975, ŽUPANJE NJIVE 31 C, POSLOVNI SEKRETAR, RAČUNOVODJA 8. BOJAN PAVLIČ, ROJ. 24.03.1956, STAHOVICA 30A, VOZNIK Voli se tri člane. Vol, enota št. 3: Spodnje Stranje. Zgornje Stranic in Stolnik 1. EMIL CRNKOVIČ, ROJ. 12.02.1951, ZGORNJE STRANJE 58, TRGOVEC, INVALIDSKI UPOKOJENEC 2. KARU URH, ROJ. 07.06.1961, ZGORNJE STRANJE 31 A, UČITELJICA GUSBE 3. PETER KOSIRNIK, ROJ. 08.06.1965, STOLNIK 19, TRGOVEC, GOSTINEC 4. FRANC LIPIČNIK, ROJ. 27.12.1941, SPODNJE STRANJE 9, UČITELJ GUSBE, UPOKOJENEC Voli se tri člane. Vol, enota št. 4: Kregarievo in Zagorica nad Kamnikom 1. ZDRAVKO KOLENKO, ROJ. 14.01.1956, ZAGORICA 17A, ELEKTRIKAR, RAČUNALNIČAR 2. URŠKA ZAMLJEN, ROJ. 17.09.1975, KREGARJEVO 9, ZDRAVSTVENI TEHNIK, MED.SESTRA Voli se dva člana. KRAJEVNA SKUPNOST MEKINJE Vol, enota št. 1: Zduša. Podielše in leranovo 1. ANTON ISKRA, ROJ. 21.05.1952, PODJELSE 3, ELEKTROTEHNIK, UPOKOJENEC 2. KSENJA VRHOVNIK, ROJ. 22.04.1968, ZDUŠA 19A, PEDAGOGINJA, UČITELJICA Voli se dva člana. Vol, enota št. 2: Molkova not. Polčeva pot. Ulica Antona Kotarja Martina. Cesta dr. Tineta Zajca, Cesta treh talcev. Cankarjeva cesta (hišne št. od 38 do 59) in Pot na leranovo 1. GABRIJEL RESNIK, ROJ. 04.10.1949, CANKARJEVA 42 A, EK.TEHNIK, ZAVAROVALNI AGENT 2. TATJANA TRATNIK, ROJ.18.12.1962, POT NA JERANOVO 19, VIŠJA KNJIŽNIČARKA 3. TOMISUV SMOLNIKAR, ROJ. 20.12.1960, MOLKOVA POT 21, MEH.TELEKOMUN., PROJEKTANT Voli se tri člane. Vol, enota št. 3: Drnovškova pot. Neveljska pot. Cankarjeva cesta (hišne št. od 1 do 37) in Prašnikarjev drevored 1. NINA STANKOVIČ, ROJ. 22.04.1981, CANKARJEVA 25, GIMN.MATURANT, ŠTUDENTKA 2. JERNEJ KONCILJA, ROJ. 24.06.1939, DRNOVŠKOVA 1A, ELEKTROTEH.,UPOK. Voli se dva člana. KRAJEVNA SKUPNOST MOTNIK Vol, enota št. 1: Motnik (hišne št. od 1 do 3.3 in št. 56) 1. MAJDA HRIBAR, ROJ. 13.02.1977, MOTNIK 22A, DIPL.UPR.ORGANIZATOR 2. MARJAN SEMPRIMOŽNIK, ROJ. 08.07.1970, MOTNIK 17, STR.TEH., KOMERCIAL. 3. RAFKO GOLTNIK, ROJ. 07.08.1973, MOTNIK 5, MIZAR Voli se dva člana. Vol, enota št. 2: Motnik (hišne št. od 34 do 55 in od 57 do 59a~) 1. SREČKO BORŠIČ, ROJ.09.03.1967, MOTNIK 42 A, FINOMEHANIK, VZDRŽEVALEC 2. INGRID PAJTLER, ROJ.13.04.1976, MOTNIK 55, PRODAJALKA 3. SIMONCA KOŽELJ, ROJ. 18.02.1971, MOTNIK 59, LESAR ŠIROKEGA PROFIU, NATAKARICA Voli se dva člana. Vol, enota št. 3: Zgornji Motnik 1. ANČKA PODBEVSEK, ROJ. 02.07.1965, ZGORNJI MOTNIK 15, PRODAJALKA, KMETOVALEC 2. JANKO PODBREGAR, ROJ. 08.12.1960, ZG.MOT-NIK 12, KMETOVALEC Voli se dva člana. Vol, enota št. 4: Bela (hišne št. od 10 do 11. od 13 do 18 in od 28 do 31) 1. BOGOMIR SUPNIK, ROJ. 09.10.1958, BEU 28, ZIDAR, KMET 2. MARIJA SEMPRIMOŽNIK, ROJ. 08.12.1977, BEU 16, POLICISTKA 3. BOJANA FELICIJAN, ROJ. 04.07.1980, BEU 15, DIPL.VAR.ING., TAJNICA Voli se dva člana. Vol, enota št. 5: Zaiasovnik 1. MARJAN PEC, ROJ. 11.02.1952, ZAJASOVNIK 12, KMETOVALEC Voli se en član. KRAJEVNA SKUPNOST NEVLJE Vol, enota št. 1: Vrhpolje pri Kamniku 1. ANITA KOTNIK, ROJ. 28.11.1950, VRHPOLJE 45, DIREKTORICA DRUŽBE 2. CIRIL ROMŠAK, ROJ. 07.07.1935, VRHPOLJE 215, STROJNI STAVEC, UPOKOJENEC 3. ANDREJ BRECL, ROJ. 19.02.1976, VRHPOLJE 109, STR.GRAD.MEH., STROJNIK Voli se tri člane. Vol, enota št. 2: Nevlje 1. MILAN URSIC, ROJ. 14.09.1969, NEVLJE 5, STROJNI TEHNIK, DELOVODJA 2. IRIS GOLOB, ROJ. 11.05.1973, NEVLJE 28 A, STROJNI TEHNIK, GOSPODINJA Voli se dva člana. Vol, enota št. 3: Oševek. Tučna in Briše 1. GAŠPER PUHUTA, ROJ.l 1.12.1981, BRIŠE 3, MIZAR 2. MATEJ ŠTRAJHAR, ROJ.14.04.1975, TUČNA 1, STROJNI TEHNIK, KOMERCIALIST 3. ALEŠ ZOBAVNIK, ROJ. 16.10.1985, OŠEVEK 3B, ŠTUDENT 4. OTILIJA-FLORIA BRUMEN, ROJ. 12.04.1944, OŠEVEK 11 B, DIPL.FIZIOTERAPEVT, UPOKOJENKA Voli se tri člane. Vol, enota št. 4: Soteska. Vir pri Nevljah. Hrib pri Kamniku in Poreber 1. FRANC KONČNIK, ROJ. 26.09.1967, POREBER 17, TAPETNIK, IZDELOVALEC RAZSTRELIVA 2. UROŠ RAUTER, ROJ. 25.02.1975, SOTESKA 65, SAMOSTOJNI KOMERCIALIST 3. EMA LUNDER, ROJ. 29.06.1959, HRIB 2, KROJILKA Voli se tri člane. KRAJEVNA SKUPNOST NOVI TRG Vol, enota št. 1: Bevkova ulica. Lobodova ulica. Novi trg in Palovška cesta 1. MAJA JESENIK STEFIN, ROJ. 09.05.1962, NOVI TRG 36, UČITELJICA RAZREDNEGA POUKA 2. JOŽE OBLAK, ROJ.15.03.1957, BEVKOVA 42, UNLV.DIPL.INŽ., DIREKTOR 3. VIKTOR SMOLNIKAR, ROJ. 02.06.1947, LOBODOVA 1, UPOKOJENEC Voli se tri člane. Vol, enota št. 2:. Perkova ulica in Perovo (razen hišnih št. 26 in 30) 1. JAKOB BEZOVSEK, ROJ. 21.09.1942, PERKOVA 3, UPOKOJENEC 2. VIDA LENART, ROJ. 02.08.1947, PERKOVA 4, UPOKOJENKA 3. JANEZ SITAR, ROJ. 05.07.1958, PEROVO 2C, SANITARNI INŽ., VODJA NABAVE Voli se tri člane. Vol, enota št. 3: Na bregu. Na jasi. Pot na Dobravo. Prisojna pot in Pot v Rudnik 1. BOGDAN JAMŠEK, ROJ. 30.03.1959, POT V RUDNIK 11, UNIV.DIPL.ING.GRAD., IZVRŠNI DIREKTOR 2. MARJAN GRILJC, ROJ. 29.01.1954, PRISOJNA POT 34, UNIV.DIPLPRAV., DIREKTOR 3. SASA MEJAČ, ROJ. 24.01.1971, POT V RUDNIK 15, UNMDIPL. EKON., DIREKTORICA Voli se tri člane. KRAJEVNA SKUPNOST PEROVO Vol, enota št. 1: Bakovnik (hišni št, 1 in 2). Kajuhova pot. Kovinarska cesta.Livarska ulica. Ljubljanska cesta (hišne št. 1. 2. 3. 3d. 4a. 5d. 9a. 9b. 9c. 10a. 11.12 in 13). Podlimbarskega pot. Pot 27. julija. Steletova cesta. Tkalska pot in Zikova ulica 1. ANDREJ PERČIČ, ROJ. 29.11.1947, ZIKOVA 4, TAPETNIK, UPOKOJENEC 2. DUŠAN URANKAR, ROJ.04.11.1960, KOVINARSKA 10 B, ORODJAR 3. VINKO ALANDŽAK, ROJ. 30.10.1964, ZIKOVA 4, ELEKTROTEHNIK, ELEKTROVZDRŽEVALEC 4. VIKTORIJA PINTERIČ, ROJ. 22.03.1940, ZIKOVA 3, KEM.TEHNIK, UPOKOJENKA 5. JOŽKO LOMBERGAR, ROJ.13.12.1970, KOVINARSKA 27, KMET.TEHNIK, SADJAR 6. NEŽA ZVER, ROJ. 13.01.1963, ZIKOVA 6, KEMIJSKI UBORANT, DELO V UBORATORIJU 7. MCA ROSTAN, ROJ. 21.12.1949, ZIKOVA 2, PO-SLOVODKINJA 8. VESNA JANC, ROJ. 25.11.1960, ZIKOVA 4, GIMN. MATURANT, BUGAJNIK-KOMERCIALIST 9. ANDREJ FINK, ROJ. 04.01.1969, STELETOVA 13, MAG.TELEKOMUNIKACIJE, SISTEMSKI ING. 10. KATJA TROTOŠEK, ROJ. 18.01.1985, ZIKOVA 12, ŠTUDENTKA PRAVNE FAKULTETE Voli se sedem članov. KRAJEVNA SKUPNOST PODGORJE Vol, enota št. 1: Podgorje. Korenova cesta 1. FRANC GOLOB, ROJ. 12.12.1959, PODGORJE 8IB, ING.GR.,VODJA INVESTICIJ 2. BARBARA VAVPETIČ UKMAR, ROJ. 09.06.1956, PODGORJE 50, ING.ORG.DEU, VODJA SALONA 3. MATEJ BENKOVIČ, ROJ. 31.01.1975, PODGORJE 44, STROJNI TEHNIK, S.P. 4. TONI KURBUS, ROJ. 18.08.1968, PODGORJE 26E, LESNI TEHNIK, VODJA PROIZVODNJE 5. ANTON GOLOB, ROJ. 11.05.1961, PODGORJE 81, STROJNI KLJUČ., KMETOVALEC 6. ANČA CVIRN, ROJ.18.07.1958, PODGORJE 83A, DIREKTOR 7. MIRKO MIHELIN, ROJ. 31.12.1971, PODGORJE 94, KOVAČ KLJUČAVNIČAR, S.P. 8. BRANKO BREMŠAK, ROJ. 05.08.1959, PODGORJE 106B, UNI.DIPL.EKON., DIREKTOR TRŽENJA 9. ALEŠ STRAŽAR, ROJ. 16.10.1970, PODGORJE 12, UNI.DIPL.ING.STR., VODJA SEKTORJA 10. FRANC PETERLIN, ROJ. 28.09.1960, PODGORJE 29A, DEUVEC, MONTER 11. MATEJA OSOLNIK, ROJ. 16.01.1981, PODGORJE 73, DIPL.VZGOJITELJICA 12. LEA VEIDER, ROJ. 17.03.1981, PODGORJE 105, DIPL.IUR., PRIPRAVNICA 13. MIRKO SVETLIN, ROJ. 1106.1958, PODGORJE 58, KMETOVALEC Voli se sedem članov. KRAJEVNA SKUPNOST PŠAJNOVICA Vol, enota št. 1: Pšainovica 1. JANEZ PESTOTNIK, ROJ. 16.08.1970, PŠAJNOVICA 6, STROJ.TEHNIK, DIREKTOR 2. VILKO BIRTIČ, ROJ. 22.05.1971, PŠAJNOVICA 79, POLICIST PROMETNIK 3. GORAN ŽAVBI SHEIKHA, ROJ. 12.03.1979, PŠAJNOVICA 4, DEUVEC Voli se tri člane. Vol, enota št. 2: Laseno in Gabrovnica 1. ALOJZIJA ZAVBI, ROJ. 31.03.1962, USENO 3A, MEDICINSKA SESTRA 2. SREČO DACAR, ROJ. 25.10.1975, GABROVNICA 5, MIZAR S.P. 3. MARJAN KANCILJA ml., ROJ. 01.09.1971, GABROVNICA 4, KLJUČAVNIČAR S.P. Voli se tri člane. Vol, enota št. 3: Veliki Rakitovec in Mali Rakitovec 1. ROMAN ŽIBERT, ROJ. 08.11.1970, VELIKI RAKITOVEC 3, DEUVEC 2. JANEZ LESJAK, ROJ. 21.06.1972, VELIKI RAKITOVEC 6, DEUVEC 3. FILIP ŽIBERT, ROJ. 24.04.1959, MALI RAKITOVEC 2A, KLJUČAVNIČAR S.P. Voli se tri člane. KRAJEVNA SKUPNOST SELA Vol, enota št. 1: Sela pri Kamniku 1. MARJAN MANDEKIČ, ROJ. 19.05.1964, SELA 10C, PISMONOŠA 2. FRANC STEHNIČAR, ROJ. 26. 09.1961, SELA 7, ELEKTRIČAR VZDRŽEVALEC Voli se dva člana. Vol, enota št. 2: Markovo 1. ALFRED POLJANŠEK, ROJ.03.11.1964, MARKOVO 2, MONTER OGR.NAPRAV, OPERATER 2. JOŽEF POLJANŠEK, ROJ. 06. 03.1970, MARKOVO 13A, DELAVEC, STROJENJE KOŽ Voli se dva člana. Vol, enota št. 3: Bela Peč 1. FRANC POLJANŠEK, ROJ. 20.11.1962, BELA PEČ 6, KMETOVALEC Voli se en član. Vol, enota št. 4: Poljana 1. MILAN OSOLNIK, ROJ. 05.05.1983, POLJANA 1, VOJAK Voli se en član. Vol, enota št. 5: Rožično 1. FRANC SUSNIK, ROJ. 06.10.1967, ROŽIČNO 5, AVTOMEHANIK, VZDRŽEVALEC Voli se en član. Vol, enota št. 6: Studenca 1. MILAN HRIBAR, ROJ. 08.04.1955, STUDENCA 2A, DELAVEC, LAKIRANJE LESNIH IZDELKOV Voli se en član. Vol, enota št. 7: Znojile 1. IVAN OSOLNIK, ROJ. 19.02.1958, ZNOJILE 6, MIZAR Voli se en član. Vol, enota št. 8: Žubeievo 1. MIHA HRIBAR, ROJ. 20.09.1965, ŽUBEJEVO 2B, MONTER VZDRŽEVALEC Voli se en član. Vol, enota št. 9: Sovinia Peč in Trobelno 1. FRANC LESJAK, ROJ. 17.07.1977, TROBELNO 4, KMETOVALEC Voli se en član. KRAJEVNA SKUPNOST SREDNJA VAS Vol, enota št. 1: Srednja vas ori Kamniku 1. IVANKA VRTAČNIK, ROJ.13.12.1952, SREDNJA VAS 10, UNIV.DIPL.ORG.DELA, DAVČNI KONTROLOR 2. MIROSLAV BURJA, ROJ. 07.02.1945, SREDNJA VAS 39, ELEKTROMEHANIK, UPOKOJENEC Voli se dva člana. Vol, enota št. 2: Loke v Tuhinju 1. DARINKA ZORE, ROJ. 12.07.1963, LOKE 3K, UPRAVNI TEHNIK, GOSPODINJA 2. MIRO STAROVASNIK, ROJ.19.10.1956, LOKE 21, DELAVEC Voli se dva člana. Vol, enota št. 3: Snovik. Pirševo in Potok 1. IGOR URANKAR, ROL 07.05.1974, SNOVIK 3, KMETIJEC, OSKRBNIK ŽIVALI NA BIOTEHNIČNI FAKULTETI 2. MARIJA VRANKAR, ROJ. 15.05.1965, POTOK 7, KOMERCIALIST, TRGOVSKA POTNICA 3. JANEZ SVETI, ROJ. 07.04.1971, PIRŠEVO 4, ELEKTRIKAR Voli se tri člane. Vol, enota št. 4: Podhruška in Vaseno 1. OLGA BERGANT, ROJ. 03.07.1953, VASENO 6, ŠIVILJA, UPOKOJENKA 2. ANGELI MOČNIK, ROJ. 04.01.1961, PODHRUŠKA 1, DIPL.VZGOJITELJICA Voli se dva člana. KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARCA Vol, enota št. 1: Bistriška cesta (hišne št. od 1 do 24 in 261. Gornji log.Kamniška cesta (hišne št. 12.17.19.19a. 21.23.25. 27. 29.33.35.37 in 39). Koroška cesta. Mlinarska ulica. Radomeljska cesta 1. ANTON PODBELŠEK, ROJ. 11.05.1957, GORNJI LOG 22, STR.TEH., KOMERCIALIST 2. MARIJA SCHNABL, ROJ. 04.02.1958, KOROŠKA 6, UČITELJICA Voli se dva člana. Vol, enota št. 2: Bistriška cesta fhišne št. 25.27. 29. 31. 33 in 37). Grintovška cesta. Habjanova ulica. Jeranova ulica. Kamniška cesta fhišne št. 14.16.18. 20. 22. 24. 26. 28. 30. 32.34,38. od 40 do 45. 47. 49. 51 in 51a). Poljska cesta. Stegne, štajerska ulica in Trata (hišne št. 3. 5. 5a. 7 in 21 1. DUŠAN DROLEC, ROJ. 06.09.1958, ŠTAJERSKA 1A, ING. STR., TEHNIČNI DIREKTOR 2. IVAN MIROSLAV SEKAVČNIK, ROJ. 14.07.1939, GRINTOVŠKA 10, UNIV.DIPL.ING.STR., UPOKOJENEC Voli se dva člana. Vol, enota št. 3: Drnovo. Gubčeva ulica. Kamniška cesta fhišne št. 46. 48. 50. 52. 56. 58. 59. 6(L 63,63a. od 64 do 66.68.69.75.77.79.80.81.85. 87 in 89). Kolenčeva pot. Livada. Mala pot. Nova Bot, Nožiška cesta (hišne št. od 1 do 9). Orehova ulica. Pibernikova cesta (hišne št. 2. 8.10.12. 16,20.24.26.28 in 30). Pot iz vasi. Sončna ulica IB Zelena pot T ALEŠ ZOBAVNIK, ROJ. 17.06.1951, NOŽIŠKA 9, PRODAJALEC, ODDELKOVODJA 2. ZVONIMIR KOLENIK, ROJ. 12.03.1958, ZELENA POT 8, UNIV.DIPL.ORG., VIŠJI SVETNIK 3- MATJAŽ ŠPORAR, ROJ. 30.12.1960, KAMNIŠKA , UL.63A, ING.EL., S.P. Voli se tri člane. Vol, enota št. 4: Gmajna, Kamniška cesta fhišne št. 53. 55 in 57). Nožiška cesta (hišne št. od 10 do 26). Obrtniška ulica. Pibernikova cesta fhišne št. 1.3.6.7.9.11.13.17.19. 21.23. .31 in 3.3), Primoževa ulica. Spodnji log. Trata (hišne št. 4. 4a. 8.10 in 11) in Trg padlih borcev 1. MARTASTRAJHAR, ROJ.19.02.196l, PIBERNIKOVA 19, POMOČ.VZGOJITELJICA 2. VIDO REPANŠEK, ROJ.07.08.1963, SPODNJI LOG 1, FOTOGRAFSKI MOJSTER Voli se dva člana. KRAJEVNA SKUPNOST ŠMARTNO Vol, enota št. 1: Šmartno v Tuhinju in Steblie- vek 1. MARJAN ŠKRBINC, ROJ. 27.11.1969, STEBLJEVEK 4, KLJUČAVNIČAR, MONTER 2. MARKO MALI, ROJ.01.05.1973, ŠMARTNO 42, TEKSTILEC, TKALEC 3. ANICA PAVLIČ, ROJ.24.07.1974, ŠMARTNO 28, GOSTINKA, GOSPODINJA Voli se tri člane. Vol, enota št. 2: Buč in Sidol 1. SONJA RIFEL, ROJ.25.04.1967, BUČ 4, PRAVNICA, UPRAVNA SLUŽBA 2. ŠTEFAN KADUNC, ROJ. 31.10.1978, SIDOL 3, LESNI TEHNIK, MONTER 3. FRANC KLUN, ROJ. 03.04.1968, BUČ 30B, STR. TEH., MOJSTER Voli se tri člane. Vol, enota št. 3: Gradišče v Tuhinju in Kostanj 1. FRANČIŠKA BODLAJ, ROJ. 04.12.1965, GRADIŠČE 3, GOSPODINJA, KMETOVALKA 2. JANEZ PANČUR, ROJ. 07.10.1956, KOSTANJ 8, MIZAR Voli se dva člana. Vol, enota št. 4: Hruševka. Podbreg. Praproče v Tuhinju. Ravne pri Šmartnem 1. TATJANA CEVEC DROLC, ROJ. 17.01.1978, RAVNE PRI ŠMARTNEM 2, PROFESOR ZG. IN GEOG., UČITELJICA 2. STANKO OSOLNIK, ROJ.22.04.1968, HRUŠEVKA 3, DELAVEC 3. ALEKSANDER HRIBAR, ROJ. 10.02.1971, PRAPROČE 1A, KMETOVALEC, VOZNIK AVTOBUSA Voli se tri člane. KRAJEVNA SKUPNOST ŠPITALIČ Vol, enota št. 1: Bela fhišne št. od 1 do 9.12 in od 19 do 27). Okrog pri Motniku. Špitalič 1. JOŽEF MOSNIK, ROJ. 14.05.1960, ŠPITALIČ 29 B, ZIDAR 2. VOJKO URŠIČ, ROJ. 04.04.1972, ŠPITALIČ 32, POLICIST KRIMINALIST 3. MARJAN KARO, ROJ. 13 08.1976, OKROG PRI MOTNIKU 2, KMETOVALEC 4. MARKO BALOHvROJ. 04.04.1973, ŠPITALIČ 22, DELAVEC VZDRŽEVALEC 5. MARKO DROLC, ROJ. 30.08.1966, ŠPITALIČ 14, STROJNI TEHNIK, S.P. 6. ROMANA ZAKOŠEK, ROJ.22.01.1974, ŠPITALIČ 32, MED.SESTRA 7. NEVENKA PODGORNIK, ROJ.28.01.1969, ŠPITALIČ 32, KONFEKCIJSKI MODELAR, RAČ.KONSTRUKTOR KROJEV 8. MARKO PANČUR, ROJ. 06.04.1972, BELA 3, ZIDAR 9. MATJAŽ SEDELJŠAK, ROJ. 31.05.1973, ŠPITALIČ 27, DELAVEC ADMINISTRATOR 10. FANIKA DROLC, ROJ. 02.10.1973, BELA 26, ŠIVILJA, SOC.OSKRBOVANEC NA DOMU 11. MARJAN KRIŽNIK, ROJ. 17.08.1956, ŠPITALIČ 28A, GRADBENI TEHNIK, NEZAPOSLEN 12. VANJA URŠIČ, ROJ. 06.12.1973, ŠPITALIČ 32, ŠIVILJA, TRGOVSKI POTNIK 13. MARKO MALI, ROJ. 10.05.1979, OKROG PRI MOTNIKU 10, MIZAR Voli se sedem članov. KRAJEVNA SKUPNOST TUHINJ Vol, enota št. 1: Zgornji Tuhinj 1. MARKO KODRA, ROJ.23.07.1966, ZGORNJI TUHINJ 26, KMET.TEHNIK, LABORANT 2. IVANA PODBEVŠEK, ROJ.15.05.1938, ZGORNJI TUHINJ 1, ADMINISTRATORKA, UPOKOJENKA Voli se dva člana. Vol, enota št. 2: Laze v Tuhinju 1. PRIMOŽ KOZLAKAR, ROJ. 16.12.1987, LAZE 21 D, ŠTUDENT Voli se en član. Vol. enota št. 3: Stara Sela 1. JOŽE PESTOTNIK, ROJ. 24.03 1964, STARA SELA 10, STROJNIK Voli se en član. Vol, enota št. 4: Golice 1. DRAGO HRIBAR, ROJ.20.10.196l, GOLICE 15A, KOVINOSTRUGAR, S.P. Voli se en član. Vol, enota št. 5: Češnjice v Tuhinju 1. JOŽE GOLTNIK, ROJ.19.03.1966, ČEŠNJICE 9, MIZAR, MESAR Voli se en član. Vol, enota Št. 6: Črni Vrh v Tnhinin 1. MARKO ŠMIT, ROJ. 12.01.1972, ČRNI VRH 6, STR. KLJUČAVNIČAR, S.P. Voli se en član. Vol, enota št. 7: Cirkuše v Tuhinju 1. PAVLE BALOH, ROJ. 15.02.1951, CIRKUŠE 1, KMETOVALEC Voli se en član. Vol, enota št. 8: Linije in Veliki Hrib fhišne št. 13.13a. 14 in 15) 1. JOŽICA HRIBAR, ROJ. 18.03.1958, LIPEJE 1, KROJAČ, GOSPODINJA Voli se en član. Vol, enota št. 9: Veliki Hrib (razen hišnih št. 13. 13a, 14 in 15) 1. ROBERT ZALAZNIK, ROJ. 26.08.1974, VELIKI HRIB 3, AVTOMEHANIK, VOZNIK Voli se en član. Vol, enota št. 10: Mali Hrib 1. MATJAŽ BAJDE, ROJ.26.12.1974, MALI HRIB 4B, OBLIKOVALEC KOVIN, AVTOPREVOZNIK Voli se en član. KRAJEVNA SKUPNOST TUNJICE Vol, enota št. 1: Tunjice. Tuniiška Mlaka. Laniše in Košiše (hišne št. od 15 do 21a) 1. MATJAŽ SEDUSAK, ROJ. 08.10.1965, TUNJIŠKA MLAKA 22, ELEKTRIKAR, SAMOSTOJNI MONTER 2. VALENTIN ZABAVNIK, ROJ. 04.01.1953, KOŠIŠE 16, ORODJAR 3. BARBARA STELE, ROJ. 28.11.1968, TUNJIŠKA MLAKA 9, DELAVKA, GOSPODINJA 4. MARJAN GOLOB, ROJ. 31.07.1973, TUNJICE 34, KMETOVALEC 5. NEVENKA ŽELEZNIKAR, ROJ .27.08.1967, TUNJICE 31, BLAGOVNI MANIPULANT, ŠIVILJA 6. ALOJZIJ PETEK, ROJ.10.06.1949, TUNJIŠKA MLAKA 9F, ŠOFER, UPOKOJENEC 7. CECILIJA PLEVEL, ROJ.10.12.1965, TUNJICE 33, EKONOMIST, VODJA FRS 8. MARIJA ŠTUPAR, ROJ. 16.01.1968, KOŠIŠE 18, EKONOMIST, GOSPODINJA 9. UROŠ STELE, ROJ. 11.05.1983, TUNJIŠKA MLAKA 9E, ŠTUDENT 10. VLADIMIR LANIŠEK, ROJ. 17.07.1961, LANIŠE 10, KMETOVALEC 11. ALEŠ KOSIRNIK, ROJ.27.04.1988, TUNJIŠKA MLAKA 2, DIJAK Voli se sedem članov. KRAJEVNA SKUPNOST VOLČJI POTOK Vol, enota št. 1: Rudnik pri Radomljah in Volčji Potok 1. ALOJZ GORIČAN, ROJ. 16.04.1941, VOLČJI POTOK 43 B, KLJUČAVNIČAR, UPOKOJENEC 2. STJEPAN KEREP, ROJ.05.08.1944, VOLČJI POTOK 10, KLJUČAVNIČAR, UPOKOJENEC 3. NATAŠA BUDJA, ROJ. 03-08.1974, VOLČJI POTOK 32, DIPL.EKONOMIST, BORZA 4. STANISLAVA STRNAD, ROJ. 14.04.1955, RUDNIK 2, TRGOVKA, ADMINISTRATORKA 5. ROBERT OREŠNIK, ROJ. 09.03.1971, VOLČJI POTOK 4, STROJNI TEHNIK, KMETOVALEC 6. DARJA NOVAK, ROJ.24.01.1965, VOLČJI POTOK 1A, ZOBNA ASISTENTKA 7. FRANC SRŠEN, ROJ. 05.04.1945, VOLČJI POTOK 39B, UPOKOJENEC 8. ANTON SLOBODNIK, ROJ. 16.01.1959, VOLČJI POTOK 10, AVTOMEHANIK, TRGOVEC 9. VERONIKA BRIŠKI, ROJ. 29.04.1951, RUDNIK 7B, ADMINISTRATORKA, UPOKOJENKA Voli se sedem članov. KRAJEVNA SKUPNOST VRANJA PEČ Vol.enota št. 1: Spodnje Palovče 1. BERNARDA KVAS, ROJ. 08.03.1954, SPODNJE PALOVČE 18, GOSPODINJA 2. AVGUŠTIN SMEŠNJAVEC, ROJ. 18.08.1957, SP.PA-LOVČE 11, ELEKTROINSTAL., VZDRŽEVALEC Volita se dva člana. Vol, enota št. 2: Trebelno pri Palovčah in Zgornje Palovče 1. ROMAN NOVAK, ROJ. 29.08.1975, ZGORNJE PALOVČE 7, ZIDAR, UPRAVLJALEC DVIGAL 2. FRANC BRLEČ, ROJ. 02.12.1976, ZGORNJE PALOVČE 3, STROJNIK 3. SILVA AJDOVEC, ROJ. 28 12.1951, TREBELNO PRI PALOVČAH 1A, DELAVKA, UPOKOJENKA Voli se tri člane. Vol, enota št. 3: Vranja Peč 1. DAVID KOTNIK, ROJ. 30.11.1977, VRANJA PEČ 6, MEHANIK-RAZVOZ 2. NUŠKA MEZEG, ROJ. 28.11.1980, VRANJA PEČ 2, DIPL.ING.AGRONOMIJE IN HORTIKULTURE, PRODAJALKA-SVETOVALKA Voli se dva člana. Vol, enota št. 4: Velika Lašna 1. MARTINA MOČNIK, ROJ. 19.11.1982, VELIKA LAŠNA 7, SLAŠČIČARKA 2. JOŽE ŠUŠTAR, ROJ. 08.03.1963, VELIKA LAŠNA 20A, ORODJAR Voli se dva člana. KRAJEVNA SKUPNOST ZAPRICE Vol, enota št, 1: Kranjska cesta fhišne št. od 1 do 4d), Ljubljanska cesta (hišne št. la. Ib, lc. lč. 3a. 3b. 3c) in Zupančičeva ulica 1. MARINKA KUHAR, ROJ.25.08.1963, KRANJSKA ' 3A, EKONOMSKO KOMERCIALNI TEHNIK, KOM. REFERENT 2. JANEZ MARKOLI, ROJ. 08.06.1963, LJUBLJANSKA 1ČV UČITELJ 3. JOŽEF BARAGA, ROJ .06.12.1944, ŽUPANČIČEVA 6, USNJARSKI TEHNIK, UPOKOJENEC Voli se tri člane. Vol, enota št. 2: Aškerčeva ulica. lenkova ulica (hišne št. od 1 do 8.10.12.14 in 16). Kranjska cesta (hišne št. od 5 do 7). Ljubljanska cesta (hišne št. 4.5. Sd. 6.7 in 7a). Miklavčičeva ulica. Mlakarjeva ulica. Murnova ulica. Rozmanova ulica. Ulica Kamniško - zasav. odreda. Vavpotičeva ulica. Vremšakova ulica. Koželjeva ulica. Podgorska pot. Pot Marije Vere. Ulica Frančka Miha Paglov-ca. Ulica Jakoba Alešovca. Ulica losipa Ogrinca. Parapatova ulica in Svetčeva pot 1. EDVARD HABE, ROJ. 19.08.1960, ROZMANOVA 9, INŽEN.STROJNIŠTVA, S.P. 2. ANKA HUBAD, ROJ.13.02.1948, SVETČEVA POT 12, INŽEN.TEKST.TEHNOL., UPOKOJENKA 3. JOŽEFA JEGLIČ, ROJ. 12.02.1951, PARAPATOVA 13, KUHARICA, UPOKOJENKA Voli se tri člane. Vol, enota št. 3: Čopova pot. lenkova ulica (hišni št. 9 in 15). Kebetova ulica. Kersnikova ulica. Ljubljanska cesta (hišne št. 8.9 in 10). Trdinova ulica. Frana Albrehta ulica. Franca Pirca ulica. Jurčičeva ulica. Ulica Andreja Smolnikarja, Ulica Fortunata Berganta. Ulica Ljudevita Stiasnv-ia. Ulica lakoba Zupana. Ulica Toma Brejca. Ulica Vilka Rožiča in Vegova ulica 1. ANDREJ PREGL, ROJ. 10.10.1953, JENKOVA 9, ELEKTROTEHNIK, VZDRŽEVALEC TEHN.OPRE-ME 2. MIKLAVŽ MLINAR, ROJ. 02.12.1966, VILKA ROŽIČA 15, INŽENIR STROJNIŠTVA, TEHNOLOG 3. MATEJA BRAČIČ, ROJ. 19.08.1966JOMA BREJCA 9, EKONOMSKI TEHNIK, FINANČNI KONTROLOR Voli se tri člane. Številka: 041-0002/2006-3/1 Datum: 04.10.2006 OBČINA KAMNIK JANEZ JEGLIČ, univ. dipl. prav., l.r. OBČINSKA VOLILNA KOMISIJA PREDSEDNIK Na podlagi Zakona o javnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02), Odloka o proračunu Občine Kamnik za leto 2006 (Ur. list RS, št. 20/06), Odloka o rebalansu proračuna Občine Kamnik (Ur. list RS, št. 73/06) in Pravilnika o sofinanciranju turističnih društev v Občini Kamnik (Ur. list RS, št. 88/05) Občina Kamnik objavlja RAZPIS o sofinanciranju turističnih društev v Občini Kamnik 1. Predmet javnega razpisa je pospeševanje društvene dejavnosti na področju turizma v občini Kamnik. 2. Na javnem razpisu lahko sodelujejo društva, ki: • so registrirana v skladu z Zakonom o društvih; • imajo sedež na območju občine Kamnik; • imajo urejeno evidenco o članstvu, plačani članarini in ostalo dokumentacijo; • imajo poravnane vse davke in druge ob vezna zakonske in poslovne obveznosti; • opravljajo dejavnost na neprofitni podlagi. 3. V proračunu Občine Kamnik je za sofinan ciranje društev s področja turizma v letu 2006 namenjenih skupaj 800.000 SIT. 4. Pri ocenjevanju vlog se upoštevajo naslednji kriteriji: • poročilo o delu preteklega leta in vrednost finančnega načrta za preteklo leto (do 25 točk); • strokovno izobraževanje na področju deja vnosti društva (10 točk/ seminar); • promocijska dejavnost (10 točk/aktivnost); • število članov društva iz Občine Kamnik (do 20 točk); • organiziranje in sodelovanje na občinskih (10 točk/prireditev), regijskih (20 točk/prireditev) in državnih (30 točk/prireditev) prireditvah in tekmovanjih; 5. Vlogi je potrebno priložiti: • potrdilo o registraciji (kopija odločbe o vpisu v register); • potrdilo o plačanih davkih in prispevkih; • evidenco o članstvu. 6. Obrazce vlog lahko dobite na Občini Kamnik (sprejemno informacijska pisarna ali oddelek za gospodarske dejavnosti in finance) in na spletni strani Občine Kamnik (www.kamnik.si). 7. Vloge s prilogami naslovite na: Občina Kamnik, Oddelek za gospodarske deja vnosti in finance, Glavni trg 24, 1240 Kamnik in jih oddajte v sprejemno informacijski pisar ni Občine Kamnik (soba št. 1), najkasneje do 8. 11. 2006. 8. Pri oddaji vlog je potrebno plačati upravno takso v višini 850 SIT oz. 3,55 EUR. 9. Vlagatelji bodo obveščeni o izidu javnega raz piša v roku 30 dni od zaključka razpisa. 10. Dodatne informacije: Občina Kamnik, Oddelek za gospodarske dejavnosti in finance (Alojz Kolar, tel. 8318-106 ali Irena Studen, tel. 8318-107). Anton Tone Smolnikar ŽUPAN NEKOČ IN DANES TRIDESET LET VODOVODNEGA ZAJETJA IVERJE Nihče se ne vpraša od kod voda, ko seže z roko po pipi. Misel o njej nastane le takrat, ko iz pipe ne priteče. Ustvariti takšen sistem za oskrbo vode, ki se nikdar ne ustavi, ni stvar samo upravljavca, ampak nas samih. Do vode, te nepogrešljive naravne danosti, moramo razviti spoštljiv odnos. Včasih je bilo drugače. Niso daleč časi, ko so morali ljudje vodo nositi v škafih, vedrih, vrčih in prav zato je bil vsak liter vode skrbno porabljen. Manj vode ko porabimo, manj onesnažujemo naše okolje. Zato varujmo vire pitne vode in varčujmo z vodo. Od kod torej priteče naša kvalitetna pitna voda, s katero se Kamničani tako radi pohvalimo ? Že od julija 1976, ko je bil zgrajen primarni vodovod DN 500 mm Iverje u Kamnik, se območje Kamnika oskrbuje s pitno vodo iz vodnega vira Iverje. Seveda se aktivnosti v zvezi z vodnim virom na Iverju niso začele šele takrat, ampak so ob pomanjkanju vode v Kamniku v letu 1965 pristopili k izdelavi prvih študij in raziskav za rešitev celovite oskrbe Kamnika s pitno vodo. V letih 1965 do 1970 so bile na območju doline Kamniške Bistrice izdelane štiri obsežnejše študije in raziskave, ki so kot edini perspektivni vodni vir za oskrbo opredelile zajetje na lokaciji Iverje. Na osnovi raziskav je bil v letu 1970 izdelan idejni projekt drenažne-ga zajetja Iverje, na osnovi katerega so se pričele odvijati vse nadaljnje aktivnosti v zvezi z izgradnjo drenažnega zajeta in izgradnje primarnega cevovoda premera 500 mm Iverje - Kamnik. Na osnovi v idejnem projektu določenih meja ožjega in širšega vodovarstvenega pasu vodnega vira na Iverju se je najprej pristopilo k pridobivanju zemljišč za območje ožjega vodovarstvenega pasu. V ta namen je bilo potrebno pridobiti kar cca 3,44 ha zemljišč in zagotoviti izgradnjo dveh nadomestnih stanovanjskih objektov. Vzporedno s pridobivanjem zemljišč, potrebnih za izgradnjo drenažnega zajetja, so intenzivno potekala tudi dela na pripravi investicijsko tehnične dokumentacije za izgradnjo drenažnega zajetja na Iverju in pa investicijsko tehnične dokumentacije za izgradnjo primarnega vodovoda Iverje u Kamnik. Izgradnja drenažnega zajetja na Iverju seje pričela v letu 1972 in je bila dokončana v letu 1974. Drenažno zajetje Iverje je izvedeno kot horizontalna drenaža iz perforiranih cevi premera 900 mm v dolžini 265 m in je s cevovodom cevi premera 800 mm v dolžini 253 m povezano z zajetvenim objektom Iverje. Horizontalna drenaža zajetja Iverje je vkopana v teren, tako da globina drenaže znaša od 6,00 m do 12,50 m in je zasuta s prodnatimi in peščenimi filtri, ki zagotavljajo popolnoma naravno prečiščevanje pitne vode, ki priteka v zajetje. Sama izvedba drenaže ni zagotovila dotoka s hidrogeološkimi poročili in projekti predvidenih količin pitne vode v drenažo, zato se je območje Kamnik dodatno napajalo iz črpališča vodnega vira Pod Skalo v Kamniku. Potrebne so bile dodatne preiskave, na osnovi katerih je bila podana rešitev za dodatno bogatenje podtalnice na območju zajetja Iverje. V letih 1988 do 1990 je bila izvedena tesnilna zavesa na južnem delu drenažnega polja Iverje v dolžini 60 m, ki sega do nepropustne plasti zemljine na globini 15m. Hkrati z izvedbo tesnilne zavese se je v strugi Kamniške Bistrice izvedel tudi prag (jez) ob katerem je zgrajeno tudi črpališče, ki preko črpalk in peščenih filtrov po potrebi omogoča dodatno bogatenje podtalnice v območju drenažnega zajetja Iverje. Od leta 1990 dalje se tako Kamnik oskrbuje le s pitno vodo iz zajetja Iverje, črpališče Pod skalo pa služi kot rezervni vir za primere intervencij ali okvar na primarnem cevovodu Iverje - Kamnik. Hkrati z izvedbo del na drenažnem zajetju Iverje so se pričela tudi dela na izgradnji primarnega vodovoda Iverje - Kamnik. Za potrebe oskrbe področja Kamnika se je zgradil cevovod iz KC-T cevi premera 500 mm. Trasa cevovoda v območju od Iverja do mostu čez Kamniško Bistrico v Stahovici poteka po levem bregu Kamniške Bistrice, od mostu v Stahovici pa do južnega dela podjetja KIK d.d. v Kamniku pa po desnem bregu Kamniške Bistrice. Po veljavnem vodnem dovoljenju, ki ga je izdalo Ministrstvo za okolje in prostor RS, ARSOje dovoljen največji odvzem vode v količini 120 l/s oziroma največ 3.784.000 m3/leto. V letih 2000 - 2006 so bila izvedena dela na gradnji vzporednega vodovoda DN 400 Iverje - Kamnik, ki omogoča vzporedno napajanje območja Kamnika iz vodnega vira Iverje. Z izgradnjo tega cevovoda se je bistveno izboljšala varnost oskrbe Kamničanov s pitno vodo, kar je bilo nujno, saj se iz vodovodnega sistema oskrbuje približno 17.000 prebivalcev Kamnika, celotna industrija v občini Kamnik in del občine Komenda. Sam sklop izgradnje vzporednega vodovoda DN 400 Iverje - Kamnik zajema izgradnjo 5.027 m ustreznega cevovoda DN 400 iz Ductila in gradnjo vseh spremljajočih objektov na trasi vodovoda. Vrednost opravljenih del na vzporednem vodovodu DN 400 Iverje - Kamnik pa znaša približno 220.000.000,00 SIT, kompletna vrednost del na vodovodu in spremljajoči infrastrukturi pa je znašala približno 600.000.00-0,00 SIT. Sama izgradnja vzporednega vodovoda je predstavljala zahteven izvajalski projekt, saj trasa vodovoda prečka številne parcele različnih lastnikov, od katerih je bilo potrebno pridobiti služnosti za vgradnjo cevovodov in objektov, potrebno je bilo prečkati kar nekaj manjših vodovodov. Poseben problem pa je predstavljala koordinacija izvedbe del s komunalnimi vodi v območju lokalnih in regionalnih cest. Zaradi pomanjkanja finančnih sredstev in usklajevanja izgradnje ostalih komunalnih vodov ob trasi omenjenega vodovoda pa je bila investicija rokovno raztegnjena na daljše obdobje. Hkrati z izgradnjo vzporednega vodovoda se je odvijala tudi izgradnja elektro kabelske kanalizacije na območju od Kamnika do Stahovice. Vzporedno s traso vodovoda poteka tudi kabelska kanalizacija za potrebe KKO. Na posameznih odsekih se je hkrati z gradnjo vzporednega vodovoda odvijala tudi izgradnja kabelskih kanalizacij za potrebe Telekoma. Najtrši oreh pa je predstavljala izgradnja vzporednega vodovoda DN 400 na odseku od Godiča do Iverja, kjer se je hkrati z izgradnjo vodovoda gradilo tudi fekalno kanalizacijo, javno razsvetljavo, urejalo strugo mlinščice in izvajalo kompletno rekonstrukcijo tako lokalne kot regionalne ceste. Z dokončanjem vzporednega vodovoda Iverje - Kamnik je varnost naše oskrbe s pitno vodo bistveno izboljšana in pozabljen je strah, da iz pipe ne bo pritekla pitna voda. KOMUNALNO PODJETJE KAMNIK d.d. France Jeras o pripravah za gradnjo kapelice na Veliki planini pred dvema desetletjema Nova kapelica v prvotni podobi... Čez dve leti bo poteklo dvajset let, odkar so ponovno postavili kapelico Marije Snežne na Veliki planini na mesto leta 1945 požgane kapelice, postavljene okrog leta 1937. O tem, kako so potekale priprave na gradnjo, še posebej pa o različnih razlagah v zvezi z dovoljenji za gradnjo, smo se pogovarjali s takratnim predsednikom kamniškega izvršnega sveta Francem Jerasom. To dolžnost je opravljal v letih 1982 -1986. Še danes je celo na internetu mogoče zaslediti trditve, da je bila kapelica postavljena po načrtih arhitekta Jožeta Plečnika, slišati je moč različne govorice o (nejizdajanju gradbenega dovoljenja, za kar je bila takrat še pristojna občina in podobno. France Jeras kot ljubitelj Velike planine še danes hrani stare dokumente o Veliki planini in dogajanjih v zvezi z njo in nam je rade volje pokazal nekaj takih dokumentov v zvezi z gradnjo kapelice in jih tudi ustrezno pojasnil. France Jeras hrani mnoge dokumente, ki pojasnjujejo okoliščine v zvezi s postavitvijo kapelice... odnosa in spoštovanja ljudi in narave. Trdim lahko, da nobenega večjega posega na planini nismo naredili brez posveta z njima in posveta s pastirji. In ni mi žal. Pristop k postavitvi kapele Marije Snežne je le še en dokaz, kako sta znala razrešiti navidezno nerešljiv problem Februarja letos je poteklo 61 let od požiga pastirskih stanov na Veliki planini, planinskega doma in kapelice. Požgali so jih Nemci in beli. Sliko Marije Snežne so takrat prenesli v Stahovico oziroma v cerkev sv. Primoža. Po vojni so kmetje, planšarji pod budnim očesom arhitekta Vlasta Kopača obnovili pastirske stanove v prvotnem stilu. Planinsko društvo Kamnik sicer ni obnovilo planinskega doma, tako imenovanega »turistenhau-sa«, še vedno pa stojijo njegovi temelji. Okoliška planinska društva so postavila nove planinske domove (domžalski dom, jarški dom, Elektro Ljubljana in železničarski dom na Kisovcu),vse po navodilih arh.Kopača. Vse do osemdesetih let pa ni bila obnovljena požgana kapelica, menda zato, ker naj bi staro ob postavitvi blagoslovil škof Rožman. To je vseskozi sprožalo prerekanje med vaškimi (in tudi občinskimi) politikanti. VELIKO PIANINO i:ioc 4- -LjUd* Takole si je leta 1947 zamislil novo kapelico na Veliki planini arhitekt Jože Plečnik. Med drugim nam je povedal: »Najprej se moram pri tem spomniti arhitekta Vlasta Kopača, častnega predsednika Planinske zveze Slovenije, ki je nedavno preminul, in Albina Vengusta, častnega predsednika Gorske reševalne službe Slovenije. Oba sta bila velika zaljubljenca v Kamniške planine in še posebej v Veliko planino. V čast si štejem, da sta bila moja osebna prijatelja in prijatelja moje družine. Od njiju sem se veliko naučil, predvsem V začetku leta 1985 se je pri meni kot takratnemu predsedniku izvršenega sveta, pod katerega pristojnost so spadala tudi gradbena dovoljenja za Veliko planino, oglasil predsednik pašne skupnosti Lojze Stupar iz Stotnika. Povedal mi je, da bi pašna skupnost rada postavila novo kapelico in potrebuje gradbeno dovoljenje. Ker je šlo za navidez občutljivo področje, ali smemo postaviti nekaj, kar je bilo jedro spora, sem se obrnil na Bineta Nova kapelica, zgrajena leta 1988, danes privablja številne obiskovalce od blizu in daleč. Vengusta, takratnega predsednika samoupravne interesne skupnosti Velika planina in hkrati velikega ljubitelja planine. Vengust mi je v enem tednu pisno odgovoril, pismo datirano z 29.4.1985, hranim še danes. V njem je med drugim zapisal: Na mojo prošnjo so v arhitekturnem muzeju našli Plečnikov idejni osnutek cerkvice za Veliko planino. Arh Plečnik je zasnoval cerkvico 24. eptembral947. Idejni osnutek bi kazalo spremeniti v delovne načrte, če bi se odločili za gradnjo. Jaz bi se... Komaj teden zatem pa mi je tudi Vlasto Kopač napisal pismo, v katerem me je seznanil z načrti arhitekta Plečnika iz leta 1947 za kapelico na Veliki planini v železobetonski izvedbi, kar pa po Kopačevem mnenju ne spada na Veliko planino in obenem predlagal, naj izdamo gradbeno dovoljenje za obnovitev kapelice v prvotnem stilu, takšne, kot je bila zgrajena leta 1937. Obljubil je, da bo pripravil ustrezne načrte, kar je pozneje tudi storil. Arh.Vlasto Kopač v svojem pismu pravi: Prilagam fotografijo kapele z Velike planine, zgrajene okoli leta 1937... S svojo ovalno apsidalno streho, krito s skodlami, skromnim zvonikom in ustreznim gabaritom, ki ne sili iz ustaljenih mer obstoječe pastirske arhitekture v bližnji okolici, je ta objekt nedvomno primernejši za ponovno postavitev (na drugem kraju, še bolj odmaknjen od selišča) kot pa je predloženi projekt arhitekta prof. Jožeta Plečnika. Ta je bil sprojektiran od mojstra Plečnika po ustaljeni maniri in z znanimi elementi njegove arhitekture z močno naslonitvijo na mediteransko arhitekturo. Zato bi ta stavba bila primerna za našo Primorsko, Benečijo, Rezijo in dolino Soče od Bovca navzdol, nikakor pa ne za planoto Velike planine, ker nima z avtohtono podobo pastirskih sta- nov ničesar skupnega in bi bila, kjer koli bi jo locirali na velikoplaninski planoti, popoln tujek v tej krajini. Še bolj pa seveda v bližini pastirskega selišča na Velikem stanu. Zato, kljub spoštovanju do dela mojstra Plečnika in njegove arhitekture, menim, naj se iniciatorje za postavitev kapele na Veliki planini raje usmeri v obnovo v takšni obliki, kot je že bila pred drugo svetovno vojno... Ti dve mnenji, Vengustovo in Kopačevo, sta nam na izvršnem svetu bili dovolj, da smo takoj (leta 1985) izdali gradbeno dovoljenje za postavitev kapelice na nekdanjem pogorišču in v starem stilu, po načrtih, ki jih je pripravil arh.Kopač. Kapelica, ki jo je leta 1988 posvetil ljubljanski nadškof Šuštar, ne privablja samo vernikov, pač pa je tudi turistična zanimivost velikoplaninskega stanu. Ob prazniku Marije Snežne v začetku avgusta in ob božični polnočnici jo obišče na tisoče obiskovalcev. Moram reči, da so pri gradnji kapelice poleg pastirjev sodelovali tudi člani bajtarskega društva, katerega član sem tudi sam. Takratni predsednik pašne skupnosti Lojze mi je v šali dejal:» Čeprav si zrihtal gradbeno dovoljenje, mislim, da bilo prav, da tudi lastno ročno kaj poprimeš za delo«. Pa sem res potem dvakrat pomagal pri nakladanju materiala, čeprav so bile takrat to kar občutljive stvari in so me nekateri zato gledali postrani... Taka je torej druga plat medalje, ki kaže, da so se graditelji velikoplanin-ske kapelice pred dvema desetletjema pravilno odločili, saj kapelica v prvobitni obliki danes lepo dopolnjuje Kapelica Marije Snežne na Veliki planini, zgrajena leta 1937. Varovanje zdravja nekoč, danes, jutri V spomladi izdani knjigi z naslovom »Zdravstvena služba na Kamniškem v 20. stoletju« avtorica, Kamničanka Stanka Baloh, dipl.psih., spec. klinične psih. in psihoterapije, predstavlja novo strategijo varovanja zdravja z zgodovinskim pregledom vse od leta 1900 Ustanovitev prvega začasnega zdravstvenega doma v Kamniku 5.5.1938 na Trgu 23 z vodjo dr. Francetom Pucljem je zatonila v pozabo. Vsi akterji tega pomembnega dogodka za zdravje ljudi na Kamniškem so že pokojni A je prav, da se spomnimo tudi nazaj, ko je bilo kupljeno že tudi zemljišče v Mekinjah (vila Luiza) in 1940. leta izdelani načrti za trajno rešitev problema - novogradnjo. Druga svetovna vojna je to preprečila. Po drugi svetovni vojni je bilo varovanje zdravja v sestavi zdravstvene službe. Funkcioniralo je v socialističnem načinu financiranja za vse ljudi. Vključevalo je varovanje zdravja, zdravljenje ugotovljenega stanja in inšpekcijsko kontroliranje, vsaka ugotovitev pa je bila poslana invalidsko pokojninskemu zavarovanju, deloma sanitarni inšpekciji, notranji upravi za promet in dispanzerju za medicino dela. To je delovalo do nove organiziranosti in financiranja varovanja zdravja v letu 1992. Z novim pojmovanjem javnega zdravja ima Občina kot ustanoviteljica Zdravstvenega doma in druge zdravstveno socialne ustanove na novo definirano širšo skrb za javno zdravje. Javne zdravstvene službe so ustanove, ki so za svoje delo plačane s sredstvi davkoplačevalcev za v naprej dogovorjene naloge, konkre- tizirane in finančno ovrednotene z letnimi in srednjeročnimi plani tako na občinskem kot republiškem nivoja Nov pogled na zdravje in ohranjanje zdravja je bil podan na obujenih »Cvahtetovih dnevih« slovenskih javno zdravstvenih delavcev junija 2005 z naslovom »Interdisciplinarni pristop k javnemu zdravju«. Zdravnik prof. dr. Marjan Bilban dr. med, spec. in predstojnik Katedre za javno zdravje je opredelil javno zdravje kot uporabno interdisciplinarno zdravstveno znanost, ki je usmerjena k somatskim, mentalnim ekološkim in socialnim pogojem ohranjanja zdravja in preprečevanja bolezni. Je proti utež kliniki in biomedicini, pri katerih je osrednja pozornost namenjena bolezni in njenemu zdravljenja Osrednja vprašanja javnega zdravstva so torej: Kakšne naj bodo razmere, v katerih ljudje ostanejo zdravi? Kako lahko zmanjšamo pogostost bolezni? Katere možnosti je treba izkoristiti da bi se ustvarili pogoji za čim večje število zdravih ljudi? Posebno pozornost je dr. Bilban namenil varovanju zdravja pri dela Poudaril je, da mora prizadevanje za varnost in zdravje pri delu služiti zdravju in socialnemu blagostanju posameznika in skupine. Potekati mora v skladu z najvišjimi stro- kovnimi in etičnimi načeli. Bilban poudarja, da imajo poškodbe pri delu in poklicne bolezni negativne posledice za posameznika, njegovo družino, delovno organizacijo in družbo v celoti. Nove poglede na zdravje pri delu je uzakonil nov Zakon o varstvu in zdravju pri delu leta 1999. Na zgoraj imenovanem posvetu so tudi ugotovili, da nenalezljive bolezni v Sloveniji sodijo v sam vrh vzrokov smrti Poglavitni vzrok za nastanek nenalezljivih bolezni je nezdrav življenjski slog Zato mora stroka nenehno spremljati življenjske navade prebivalstva. Zdaj je epidemiologija okolja eno od najobsežnejših področij dela v zdravstveni epidemiologiji. Značilna je usmeritev na nova področja, ki so jim ljudje neprostovoljno izpostavljeni. Poudarek je na oceni izpostavljenosti prebivalcev škodljivim dejavnikom in preprečevanju ter oceni ukrepov za zmanjšanje tveganja Ta nov pogled na zdravje je odgovor na pobudo o spremembah zdravstvenega varstva, ker veljavni sistem ni več prinašal pričakovanih rezultatov. Pomeni pa usposabljanje ljudi, da lahko tudi sami skrbijo za svoje zdravje in urejeno okolje. Seveda je sodelovanje posameznika in širše skupnosti možno le ob dovolj visokem standardu prebivalstva tako v materialnem kot izobrazbenem pomena Vrednotenje zdravstvenih potreb in posledični razvoj zdravstvenih sistemov sta posledici, ki sta dolgo časa nastajali neodvisno druga od druge. Razvoj metod je prehodil pot od začetkov, ko so potrebe po zdravju vrednotili z demografskimi merili, do novejšega časa. Zdaj so, poleg demografije, pomembni tudi podatki o posameznikovem dojemanju zdravstvenega stanja in družbeni vidik bremena, ki ga predstavlja posamezna bolezen, kot tudi celotna nacionalna patologija Medikocentri-stični in klinični model se je znašel v krizi, saj se je dolga leta gradil na razvoja ki ga je hranila visoka rast stroškov za zdravstvo. Danes se zdravstvene potrebe vrednotijo širše. Spremenjena pa je tudi vloga bolnikov, ki so vedno bolj usposobljeni in postajajo samostojni odločevala. Tako zdravstvena vzgoja ostaja pomemben del zdravstvene dejavnosti v javnih ustanovah v vseh njenih službah in je pomemben pokazatelj njene uspešnosti. Tako je bilo uzakonjeno že vse od leta 1900 dalje. Zdravnik je dolžan bolnika poučiti o vzrokih in posledicah njegovega zdravstvenega stanja. V mozaik zdravstvene kulture se morajo vključevati vse službe, katerih naloga je varovanje zdravja. Za varovanje zdravja je potrebna skrb posameznika, pa tudi ustvarjanje pogojev, v katerih je možno samospoštovanje in samorealizaci-ja svojih zmožnosti Občina mora ustvarjati pogoje za to. Bedeti mora nad uspešnostjo ukrepanja Še zelo je zasidrano mnenje, da je varovanje zdravja le zdravljenje in da je to skrb le Zdravstvenega doma. STANKA BALOH Matej Jeglič v akciji (nožni udarec mawashi geri) KARATEISTI VIRTUSA NA MEDNARODNEM TURNIRJU OSVOJILI ZLATO IN PET SREBRNIH MEDALJ V soboto, 17. septembra, je v Šenčurju pri Kranju potekal mednarodni karate turnir, na katerem so sodelovali tekmovalci iz Hrvaške, Italije, Srbije ter Slovenije. Tekmovalci Karate kluba Virtus Duplica so bili: Rok Matoh, Tim Semprimožnik, Primož Kyrinov, Matej Jeglič, Rok Kladnik, Mark Dojčinovič ter Monika Matoh. Za Moniko je bilo to prvo tekmovanje, na katerem se je dobro borila in si v kategoriji starejših deklic u 40 kg borbe priborila 2. mesto. Rok Matoh in Matej Jeglič sta se v kategoriji mlajših kadetov - 45kg, borbe, pomerila v finalu. Z rezultatom 1:0 je zmagal Matej in tako zasedel 1. mesto, Rok pa 2. mesto. Naj ponovno omenimo še, da je Rok letos na državnem prvenstvu zasedel tudi 2. mesto, kar potrjuje, da doseženi rezultati niso zgolj naključje. Srebrno medaljo so si priborili tudi: Primož v kategoriji mlajših dečkov +35 kg borbe, Tim v kategoriji mladincev + 75 kg borbe in Rok Kladnik v kategoriji mladinci -75 kg borbe. Žal tokrat ni uspelo Marku, ki je kljub dobri borbi le to izgubil v prvem kolu. Nad doseženim so tekmovalci in njihov trener Vladimir Stanič izredno zadovoljni, saj se jim je trud bogato izplačal. Tako otroci kot odrasli se jim lahko pridružite vsak ponedeljek in petek od 19.00 ure v telovadnici Šolskega centra Rudolfa Maistra v Kamniku. B.S. Starodavna kitajska vadba Taijiquan v Kamniku Dan odprtih vrat taijiquan-a in qigong-a je pritegnil precej Kamničanov različnih generacij, med njimi so bile tudi cele družine. V torek, 26. septembra, je Slovensko združenje taijiquan hram csn, sekcija Kamnik, v Domu kulture Kamnik organiziralo predstavitev taijiquan-a (tai či čuan) in qigong-a (či gung), tradicionalni kitajski veščini gibanja in negovanja zdravja. Predstavitev, ki se je pričela ob 18. uri, je trajala uro in pol. Kitajski mojster taiji-ja Chen Shi Ning je s svojim učencem in vaditeljem Draganom Lazarevičem pripravil kratko predavanje s predstavitvijo različnih oblik taijiquan-a in qigong-a. Izvedeli smo, da sta to starodavni veščini z večtisočletno tradicijo, namenjeni predvsem ohranjanju in krepitvi zdravja in primerni za vsakogar. Temeljita na elementih borilnih veščin ter sta tesno povezani s klasično kitajsko filozofijo in tradicionalno kitajsko medicino. Videli smo prikaz taiji-ja praznih rok in z mečem. Na koncu pa smo se za poizkus tudi sami prepustili valujočim gibom ter se med drugim preizkusili v ‘navijanju svile’. V Kamniku ju pod okriljem Slovenskega združenja taijiquan hram csn vadimo že drugo leto. Vadbi se lahko pridružite ob torkih ob 18. uri v Domu Kulture Kamnik (Fužine 10). S seboj prinesite le dobro voljo, ohlapna oblačila in lahko obutev. Taijiquan (taj či čuan) Tradicionalna kitajska veščina gibanja za vsakogar Zdravo gibanje skozi vse življenje Slovensko združenje taijiquan hram csn vabi na vpis in vadbo: ob torkih od 18:00 do 19:30 Dom Kulture Kamnik (Fužine 10) ŠERKEZI DOMA V ponedeljek, 25. septembra, zvečer so se vrnili domom slovenski inštruktorji, ki so letos pomagali izvesti tečaj osnovnih planinskih veščin v Nepalu. Tja so odšli 13■ avgusta in skupaj z inštruktorji NMA (Nepalske planinske zveze) učili osnov varnejše hoje in plezanja 34 fantov in 3 dekleta (dve Tajki in Pakistanko). Tečaj je kljub raznim zapletom, predvsem zaradi neugodnega vremena, saj je skoraj vsak dan deževalo, potekal zelo uspešno. Vodil ga je Matjaž Šerkezi iz Kamnika, poleg njega so pa sodelovali še Franc Oderlap, Rafael Kolb in zdravnik Rok Maček. Žal tudi letos, kljub temu, da smo že člani EU in bi morali upoštevati njihova priporočila glede pomoči nerazvitemu svetu, ni bilo posluha s strani naše oblasti. Zato so morali del stroškov pokriti inštruktorji sami. PLANINSKE KOČE ZAPIRAJO VRATA Naši inštruktorji ob prihodi na Brnik. Šerkezi je drugi z leve. IINSKI KOTIČEK KAMNIČANI OSVOJILI VRH EVROPE -ELBRUS (5642 m) (25.04.2006-12.05.2006) Emil Jerman, Aleš Zorman, Matej Sušnik in Luka Zarnik smo se konec aprila odpravili na pot pod Elbrus v Kavkazu s ciljem odsmučati z najvišje gore v Evropi. Tja smo se podali brez vodnika, saj smo že imeli nekatere informacije o vzponu iz lanskega leta, ko smo potovali okrog Črnega morja, vendar se zaradi pomanjkanja časa in slabega vremena nismo podali na vrh Elbrusa. Težke vremenske razmere in čakanje na možnost vzpona Vedeli smo, da nam bo največ problemov povzročalo nestabilno vreme, ki se na gori spreminja vsakih nekaj ur. Kljub takšnim pričakovanjem pa so nas presenetile ekstremno slabe smučarske razmere - do 200 metrov dolge ledene ploskve, ki so praktično onemogočale smučanje na določenih predelih. Stanovali smo v apartmajih hotela Freeride v vasi Azau (2100 m). Nad vasjo se dviguje smučišče, temu tudi služita dve nihalki ob hotelu. Izhodišče za naš vzpon je bil bivak na 4100 m (diesel hut), do katerega smo od zgornje postaje nihalke na 3500 m potrebovali slabi dve uri hoda. Bivak ni bil ogrevan in pri notranji temperaturi okrog 0°C smo preživljali težke dneve čakanja na dovolj ugodne vremenske razmere za vzpon. Vsak dan smo se ntorali zaradi mraza malo razmiga- ti, vendar smo mokra oblačila lahko sušili le v spalnih vrečah s svojo telesno temperaturo. Prvi poskus vzpona Prvi poskus je bil že po nekaj dneh prihoda, brez predhodne aklimatizacije. Ker sem po naravi večni optimist, sem menil, da bomo uspeli že v prvem poskusu brez aklimatizacije. Vendar smo hitro ugotovili, da je narava močnejša od nas in se ji bomo morali prilagoditi. Ker je bilo ponoči slabo vreme, smo krenili šele ob 7. uri zjutraj. Že po prvem delu vzpona, pri Pastu-kovih skalah (4800 m), sta se Aleš in Matej zaradi zmrznjenih nog odločila vrniti nazaj v bivak. Z Luko sva se počutila kar v redu, toda pozneje je zaradi višine nad 5000 metri postajalo dihanje precej težje in s tem vzpon počasnejši. Vztrajala sva do 5400 m (dobrih 200 m pod vrhom), ko je Luka že drugič potožil, da ne ve, če bo zbral dovolj moči za sestop. Poleg nahrbtnikov sva namreč nosila še bord oz. turne smuči. Ker je bilo potrebno nekaj moči imeti še za smuko navzdol, sem se po premisleku odločil, da zaradi preutrujenosti prijatelja z njim odsmučam navzdol. Tako je vrh v prvem poizkusu ostal neosvojen. Je bila pa to dobra aklimatizacija in smuka z več kot 3000 metri višinske razlike. Ko sva odsmučala navzdol, sva se zavedala, da morava zaradi velikih ledenih ploskev na 5200 m odpeti smuči in nekaj časa nadaljevati sestop peš z derezami. Toda smuka po čudovitem pršiču naju je zavedla predaleč in naenkrat sva se znašla na čistem ledu. Smuči ni bilo več možno odpeti in eden od naslednjih zavojev je bil zame skoraj usoden. Zdrsnil sem in z vedno večjo hitrostjo drsel skoraj 200 m. Poiskusil sem se rešiti s smučkami, a mi jih je zaradi prevelike sile odpelo. V tistem trenutku sem mislil, da bom priletel v P as tu ko ve skale malo pod mano. Toda rešila me je mati narava in ustavil sem se v napihanem snegu (nedaleč od Pastu-kovih skal). V tistem trenutku sem se na novo rodil. To pa za ta dan še ni bilo vse. Ko sem se malo umiril, sva odsmučala v dolino. Le nekaj sto metrov pred sestopom sem naredil klasično smučarsko napako (verjetno zaradi utrujenosti) in padel. Poškodoval sem si palec na roki, počilo mi je rebro. Bolečine so bile v naslednjih dneh kar hude. Tako smo vsi skupaj že po prvem poizkusu dobili opozorilo, da je gora vredna velikega spoštovanja (predvsem zaradi nestalnih vremenskih razmer in temu primernih okoliščin). Drugi poskus (4.5.2006) Tokrat smo se štiri dni aklimatizirali v bivaku na 4100 m. Čakali smo ugodnejše vremenske razmere, saj je nenehno snežilo, vse je bilo zavito v meglo in pihal je močan veter. Vsak dan smo malo smučali od Pastukovih skal proti bivaku in vožnje so bile res uživaške, saj je bilo ogromno pršiča. Po štirih dneh smo imeli dovolj čakanja na ugodnejše vreme, zato smo se drugič odpravili proti vrhu. Poleg nas se je odpravila tudi švicarska odprava z dvema izkušenima ruskima vodnikoma. Vreme se tudi med vzponom nikakor ni hotelo izboljšati. Močno je snežilo, pihal je veter in zaradi megle je bila tudi vidljivost zelo slaba. Matej se je prvi odločil, da v takšnih vremenskih razmerah ne želi nadaljevati. Sam sem imel zaradi počenega rebra velike bolečine in posledično probleme z nošenjem nahrbtnika in smuči. Že zgodaj so mi začele zmrzovati noge, zato sem se tudi jaz odločil za povratek. Enako je storil tudi Aleš, Luka pa se je odločil nadaljevati s švicarsko ekipo in je ta dan tudi osvojil vrh. Je pa svoj snowbord nesel najprej gor, potem pa še dol, saj se zaradi slabe vidljivosti ni dalo deskati. V tretje gre rado (6.5.2006) V noči na soboto smo se odpravili tretjič. Zaradi hudih bolečin počenega rebra mi je Matej predlagal, da z Alešem neseta tudi mojo prtljago, oziroma pijačo - res sem jima hvaležen za prijateljsko pomoč. Ponoči je snežilo, bila je megla in veter, temperatura okrog -30 C in če prištejemo še veter, smo občutili več kot -50 C. A pozneje se je začelo jasniti in na prečki proti sedlu nam je že sijalo sonce. V trenutku sem začutil - danes pa bo! Pozneje se je sicer okrog vrha še podila megla, vendar smo na vrh prišli v soncu. Megla je bila pod nami, na eno stran se je videlo celo v dolino. Bili smo res visoko, saj so vse ostale gore okrog Elbrusa za približno 1000 m nižje. Veselje je bilo nepopisno - objem prijateljev po preslanih naporih. Za spomin smo razprostrli zastavo Kamnika in pustili slovensko zastavo. Končno nam je uspelo - v tem času smo bili edini, ki smo prišli na vrh brez vodnika. Cilj sicer ni bil v celoti izpolnjen, saj nismo odsmučali z vrha. Osebno pa sem vseeno zadovoljen, saj sem odsmučal s sedla, kar je več kot 3000 m višinske razlike. In krona vsega - osvojiti vrh v soncu in nenazadnje v objemu prijatelja, ki je zaradi mojih nosil še mojo prtljago. Bila je velika in težka, a vseeno lepa izkušnja. EMIL JERMAN Letošnje leto se bosta koči na Kamniškem in Kokrskem sedlu zaprli malo prej kot običajno - in sicer v nedeljo, 8. oktobra. Kocbekov dom na Korošici naj bi bil odprt teden dlje, medtem ko je Kranjska koča na Vodinah že zaprta. Ostale koče, ki so vse nižje (Češka Dom na Gospincu, Frischaufom dom na Okrešlju, Koča pod Ojstrico, Črnuški, Domžalski in farski dom na Mali planini), pa bodo odprte še nekaj časa, nekatere tudi čez zimo. AŠ SEJE USPEŠNO ZAČELA Letošnja alpinistična šola AO Kamnik, ki se je začela 5. septembra, je v polnem razmahu. Zvrstilo seje že nekaj predavanj in praktičnih vaj, pa tudi dve turi: čez Repov kot na Planjavo in na Visoko Belo Špico v Zahodnih Julijcih. Na prvih predavanjih je bilo do 15 udeležencev, sedaj pa je sedem takšnih, ki so pokazali večjo resnost. Vodja šole je Matej Kladnik, ki je trenutno v Himalaji, zato ga nadomešča Metod Humar. Vpis je za letos zaključen, zato morajo tisti, ki jih to še zanima, počakati eno leto ali pa se vpisati kje drugje. Bojč ZMAGA KOŠARKARJEV CALCITA MAVRICE NAD UNION OLIMPIJO Članska ekipa K.K. CALCIT MAVRICA se je v prvem kolu pokala SPAR srečala z mladimi igralci Uniona Olimpije, katerim pa do ugleda svojih starejših kolegov manjka še mnogo dni trdega dela. Domači igralci se na to niso ozirali in že v začetku tekme s svojim pristopom pokazali gledalcem, da zmage ne nameravajo izpustiti iz rok. Odlična taktika domačega trenerja, ko je v prvo peterko postavil kar tri dvometraše, je še dodatno presenetila gostujoče igralce, ki so klonili že po prvem polčasu, ki se je končal z rezultatom 54: 33-Poleg odlične taktike in zavzetosti igralcev je k pravi športni atmosferi pripomoglo tudi veliko število gledalcev, ki so napolnili dvorano skoraj do zadnjega kotička. Svoje sta opravili tudi domači maskoti (MAMUTA) in plesna skupina Plesne šole Miki. Odlično vzdušje se je nadaljevalo tudi v drugem polčasu, ko je trener ponudil možnost igranja fantom s klopi, ki sojo dodobra izkoristili. Atraktivne akcije so se kar vrstile, dvorano pa je na noge dvignil Jaka Kovač z atraktivnim zabijanjem v slogu NBA, ko je odlično izkoristil podajo Luke Trotoška in dobesedno zatlačil žogo skozi obroč preko obrambnega igralca Olimpije. Tekma se je končala s prepričljivo zmago 94: 72. Večer se je zaključil v zadovoljstvo vseh, tako igralcev, ki so se uvrstili v drugi krog pokala SPAR, kot tudi organizatorjev, ki so odlično organizirali tekmo in nenazadnje tudi veliko število gledalcev, ki so videli lepo zmago CALCITA MAVRICE. Verjetno so bili še posebej zadovoljni trije srečneži, ki so bili izžrebani med kupci kart in so domov odnesli eno od treh nagrad, ki jih je prispeval pokrovitelj Mediadom. Že naslednji teden pa so se igralci CALCITA MAVRICE srečali v 2.krogu pokala SPAR z ekipo KŠ Mario Primorac iz Maribora. Legenda jugoslovanske košarke Mario Primorac je sestavil zelo dobro ekipo, ki ima v svojih vrstah tudi igralce z izkušnjami iz 1. lige (Rogla,Maribor Branik). Domači igralci, ki so se pred približno 200 gledalci predstavili v nepopolni postavi (manjkali so PAPEŽ, KAJNIH, TROTOŠEK), so se dobro upirali izkušenim Štajercem. Skozi vso tekmo so lovili zaostanek nekaj točk, na koncu pa jim je zmanjkalo moči in poraz z 68:91 je bil neizbežen. Fantje so odšli v garderobo odločeni, da prihodnji teden na povratni tekmi drago prodajo svojo kožo, če pa bo to dovolj za preboj v tretji krog, kjer zmagovalca čaka ekipa HOPSI iz Polzele, pa bomo videli prihodnji teden v Mariboru. ROBERT PROSEN 18 6. oktobra 2006 Srečanje uspešnih maturantov ŠCRM Zmaga igralk Eta v 1.a ligi! V soboto je bilo pa kamniškem kegljišču veselo. Že dopoldan je bil za klub in žensko kegljanje velik dogodek. Druga ženska ekipa Eta je odigrala svojo prvo prvenstveno tekmo v drugi državni ligi. Že v uvodu so zmagale z rezultatom 7:1 proti ekipi Pivke. Najboljša med domačinkami je bila Tadeja Kokalj s 528 podrtimi keglji. Popoldan pa je prva ekipa Ete v 1. A ligi gostila viceprvaka v lanski sezoni ekipo Bresta iz Cerknice. Že po prvih treh igralkah je bilo videti, da se podcenjevanje gostjam ne bo izšlo. Naše so povedle z 2:1 in tako odprle pot do zmage, ostale tri pa so samo dokončale delo in s končnim rezultatom 6:2 premagale gostje. Izpostavljali ne bi nobene igralke, ker je v soboto zmagal moštveni duh nad prepotentnim trenerjem in igralkami iz Cerknice. V vseh medijih omenjajo presenečenje v Kamniku, vendar, kdor je bil na tekmi v soboto, je lahko videl rutinirano zmago domačink. Zmaga je bila potrjena pred zadnjimi 30. meti. Na lestvici so po treh odigranih kolih in dveh zmagah na odličnem 4. mestu. Prva in druga moška ekipa nista imeli sreče V tretji tekmi v soboto pa se je prva moška ekipa pomerila prav tako z ekipo Bresta iz Cerknice. Videli smo vrhunsko kegljanje in smolo naše ekipe, ki je izgubila točko v zadnjih dveh metih. Rezultat je bil 4:4, gostje so podrli 6 kegljev več. Ekipa Calcita ni imela športne sreče, vendar je iz pokazanega videti, da so na dobri poti. Med domačimi so bili najboljši Brane Potočnik s 605, Luka Šušnjara s 582 in Mišo Beber s 561 podrtimi keglji. Moramo pa omeniti, daje ekipa Bresta zelo dobra, saj ima v svoji vrsti člana državne reprezentance Hočevarja, mladinskega svetovnega prvaka Gornika, člana mladinske državne reprezentance Trdana. Druga moška ekipa je v nedeljo v 3.državi ligi je gostovala v Postojni in bila poražena z 1:7. Občinska liga se bo začela v tem tednu. Vabimo vas na ogled tekem na novo kegljišče, kjer se boste lahko tudi okrepčali v gostinskem lokalu, ki bo vrata odprl predvidoma v tem tednu. Jedilnica naše šole ni pravzaprav posebno slovesen prostor, toda v sredo, 27. septembra, se je spremenila v svečano dvorano, saj je gostila maturante, ki so v juniju uspešno opravili maturo. Še enkrat so prišli na kraj, kjer se niso učili le za ocene, marveč tudi za življenje. Ko so med petjem Gaudeamusa spoštljivo vstali in se je njihovemu petju pridružil tudi profesorski zbor SCRM-ja, je prostor zaživel v neki posebni luči, energija pa je bila popolnoma drugačna kot na običajen šolski dan. Tako kot vsako leto, je tudi letos naša šola pogostila svoje bivše dijake, ki so uspešno opravili maturo. V središču pozornosti so bili tisti, ki so presegli mejo tridesetih točk na splošni maturi in upravičeno nosijo ime ZLATI MATURANTI .Najboljšim so ravnateljica, razredniki in predstavnica občine ponosno stisnili roke in jih nagradili za uspešno maturo, za posebne dosežke in odlične uspehe v štirih letih šolanja s knjižnimi nagradami. Sedaj že bivše dijake naše šole sta sprejeli ravnateljici gimnazije Veronika Matjašič Kališnik in Tat- Križem v svet gredo stopinje, križem v svet gazi po snegu. Ena izmed njih je moja, Nanjo pada, pada sneg. KKovič Ob izteku šolskega leta, 28. junija, je izgubil svoj pogumni boj z boleznijo Vuko Cmiljanič, dolgoletni ravnatelj Osnovne šole Toma Brejca Kamnik. Odšel je pedagog, vzgojitelj mladine, družbeni delavec, ki je šoli razdal svoje najboljše ustvarjalne moči z neizbrisnim pečatom, in kar na koncu poti šteje edino - plemenit in razumevajoč človek, delovni tovariš in prijatelj. Uka žeja ga je iz rodnega Plevlja v Črni gori po končani gimnaziji pripeljala v Ljubljano, kjer je končal študij matematike in fizike. Po zaposlitvah v bohinjski Srednji vasi, Gorjah, Ljubljani in Vodicah se je 1.1976 ustalil v Kamniku na Osnovni šoli Toma Brejca, ki jo je kot ravnatelj vodil od 1977 -1998, torej polnih 21 let, vse do svoje upokojitve. V tem času je ta največja osnovna šola na Kamniškem doživljala velik razvoj na pedagoškem, organizacijskem in gospodarskem področju. V dinamičnih letih reform je bilo jana Novak, ravnateljica ekonomske šole. Namenili sta jim nekaj spodbudnih besed, za popotnico v prihodnost pa je kot predstavnica občine Kamnik spregovorila tudi Marjeta Benkovič. Čeprav so novopečeni študentje že opravili zrelostni izpit, so bili s svojim čebljanjem ob slavnostnih govorih bolj podobni prvošolcem, a jim tega ne moremo zameriti, saj je bilo to klepetanje po najdaljših počitnicah v njihovem šolanju živahno srečanje v prostorih, kjer so preživeli in pretrpeli veliko skupnih uric. Šolski center Rudolfa Maistra je konec lanskega šolskega leta prispeval kar devet zlatih maturantov, kar je dva več kot leto prej. Sedem ZLATIH je bilo gimnazijcev, dva ZLATA maturanta pa je imela tudi ekonomska šola. Največ zlatih maturantov je v lani obiskovalo 4.A razred. Tjaša Petročnik in Ambrož Kregar sta dosegla prav vseh 34 točk na maturi, preko 30 pa sta jih imela še Nina Orehek in Aleš Ručigaj iz istega razreda. 4.C je pozlatila Niomi Roseč, ki se lahko pohvali tudi s stoodstotno uspešnostjo na izpitu iz matematike. potrebno mnogo sposobnosti, posluha in iznajdljivosti, da je bila ustanova kos dvoizmenskemu pouku, številčni preobremenjenosti, neustreznim prostorom, dotrajani zgradbi, ki je kričala po obnovi, pa vendar kot matična šola sprejemala na predmetni stopnji učence vseh šol Tuhinjske doline. Vuko je svoje delo obvladoval in se zagrizel v vse plasti vzgoje in izobraževanja. Pod njegovim vodstvom se je stavba na zunaj in znotraj prenovila in kot šola iz leta v leto dosegala večje šolske in izvenšolske uspehe. Ko so dozorevali družbeni pogoji, je bil prvi pobudnik in mentor reorganizacije šolstva na Kamniškem, rojevanju nove popolne osemletke v Šmartnem v Tuhinju. To je bil resnično velik korak za Tuhinjsko dolino in prvi pogoj za sprostitev zmogljivosti »stare šole«, ki je končno prešla na enoizmenski pouk. Človek s takšno bilanco svojih aktivnih let lahko občuti zadovoljstvo in ponos Gregorčičeve življenjske maksime: Dolžan ni samo, kar veleva mu stan, kar more, to mož je storiti dolžan. Vuko je bil mož idej in dejanj, vendar ne vemo, če se je sam S takim uspehom pa se lahko pohvali tudi Domen Pintarič iz 4.D. Milan Mandeljc je z doseženimi točkami zlat ponos 4.Č razredu. Zlata maturanta z ekonomske šole sta bila Vid Vrhovnik iz 4.G, ki je poleg visokega rezultata na maturi dosegel tudi 1. mesto posamezno in 1. mesto ekipno na državnem tekmovanju iz znanja ekonomije, in Tamara Stefanovič iz 4.H. Marsikdo iz množice dijakov, ki so se zbrali v jedilnici, si je potiho želel, da bi bil tudi sam med zlatimi maturanti ali pa vsaj med nagrajenci, dijaki, ki so dosegli odličen učni ali kateri drugi uspeh. Vsi zbrani pa smo si bili enotni v mislih, da je za tak uspeh potrebnega veliko trdega dela in si vsi nagrajeni našo pozornost zaslužijo. Vsekakor si za opravljeno maturo, ki je na naši šoli po uspešnosti tudi letos presegla državno povprečje, vsakdo zasluži pohvalo. Tovrstni dosežki pa so tudi motivacija za nadaljnje dosežke. Kar težka naloga za letošnjo generacijo maturantov! zavedal svoje vrednosti, ker je bil po naravi skromen in se ni silil v ospredje, nikoli ni bil povzpetnik. Med mnogimi osebnostnimi potezami bi na prvo mesto postavili poštenje. Do sebe in skupnosti. Svojo ponovno kandidaturo za vodilno mesto je hotel v učiteljskem zboru preveriti: s tajnim glasovanjem dobil popolnoma vse glasove. S takim zaupanjem in priljubljenostjo se lahko postavi le malokdo. Svojo voditeljsko vlogo je gradil na osebni pedagoški odgovornosti posameznih učiteljev in strokovnih delavcev. To je ustvarjalo sproščeno delovno vzdušje, ki je rojevalo vsestranske uspehe in dostojno umeščanje šole v slovenski prostor. Vrh njegove omike in kulturne podobe pa se je kazal v spoštljivem odnosu do slovenske besede. Izrekal se je za Slovenca, tudi po duhu. Njegov govorni in pisni jezik je bila brezhibna slovenščina, vzor drugim. Strokovnemu izobraževanju jezikovnega področja je dajal prednost. Znal je poslušati, svetovati, pomagati, umirjati napetosti, razumeti. Šele v kratkih letih pokoja je začel usmerjati korake proti planinam, v gorski zrak, ki je nekoč že pozdravil njegova ogrožena pljuča. Rekel je, da je to usodna bolezen Črnogorcev, ki je uničila tudi mladega Njegoša. Nekoč smo skupaj obiskali Črno goro, ki nas je presunila s svojo divjo lepoto. Iz nje je nezavedno črpal širino svojega intelekta. Srečen je dočakal njeno osamosvojitev. Ni pa mu je bilo dano več doživeti, kajti pride čas, ko ni več časa. S hvaležnostjo se ga bomo spoštljivo spominjali njegovi sodelavci. Iva Ogorevc MALI OGLASI: INŠTRUIRAM matematiko in fizi-ko. Tel.: 723-81-57, 041/322-571. GARSONJERO na Bakovniku, opremljeno, oddam mirni osebi -nekadilcu/ki, z decembrom. Tel.: 051/261-661. Uležan hlevski gnoj z dostavo prodam. Tel.; 040/330-900. RAČUNOVODSKE STORITVE IN SVETOVANJE za fizične In pravne osebe MI BO/ d.o.o. Kamnik. Zikova al. 4 tel.: 01/831-45-15. 031/ 305-451 PRVI MESEC BREZPLAČNO! Leon Pirman . , : y .- . » - K e Vrtni center informacije na tel.: oi 839 4533 ali po elektronski pošti: arboretum.svetovanje@arboretum-vp.si ODPRTO: pon. - pet.: d 8. do 18. ure sobota: od 8. do 17. ure nedelja: od 12. do 17. ure VSE ZA VRTOVE IN UREDITEV GROBOV Novosti pri Chevroletu: nova Epica in Captiva 4x4. Pridite in ju preizkusite! AHAC&CO., d.o.o., Domžale Mala Loka 15, 1230 Domžale Tel: 01/56 27 100 ahac.pizem.si Katja Kostelac In memoriam: Vuko Cmiljanič Oktober torek, 10. oktober ob 20:00 SLOVENSKI KOMORNI ZBOR Na sporedu: pesmi in priredbe Matije Tomca dirigent: Mirko Cuderman četrtek, 12. oktober ob 19:00 MATJAŽ STRAŽAR @ G D odprtje slikarske razstave Razstava bo odprta do 27. oktobra. VSTOP PROST. sobota, 14. oktober ob 10:00 Studio An ima, Medvode Sten Vilar: POTOVANJE MALEGA ČEVLJA otroška predstava - PREMIERA petek, 20. oktober ob 20:00 N. Vipotnik, T. Partljič: VISOKA DRUŽBA Kabaret Berlin 1920-1930 kabaretna predstava - PREMIERA 15 M sobota, 28. oktober ob 10:00 E Plesno društvo Netopir, Kranj -S Koroška narodna: 2 MOJCA POKRAJCUUA | plesna pravljica § INF0 in REZERVACIJE: tel. 722 50 50 Kulturni dom Franca Bernika Domžale DOMAČA JABOLKA več vrst za ozimnico in za predelavo prodam Tel.: 041/370-157 Kmetija Strehovec, Tunjice 21 DRUGI DAN SLOVENSKIH LEKARN Dan slovenskih lekarn smo praznovali 26. septembra, na dan, ko godujeta Sv. Kozma in Damijan, ki sta pod svojo zaščito sprejela zdravnike, farmacevte in tudi bolnike. Z dnevom slovenskih lekarn želimo opozoriti na lekarniške farmacevte, na njihovo delo in vlogo pri skrbi za ohranjanje in krepitev zdravja. Vloga farmacevta je posredovanje ustreznih nasvetov, informacij o varni in učinkoviti uporabi zdravil ter izdelkov, namenjenih za prepoznavanje, zdravljenje ali preprečevanje bolezni. Poudariti želimo tudi pravilno, torej z navodili skladno jemanje zdravil. Pomembno je ustrezno odmerjanje zdravil, poznavanje neželenih stranskih učinkov in ustrezno ukrepanje ob neželenem medsebojnem delovanju zdravil. Pomembno pa se nam zdi tudi sodelovanje med zdravnikom, farmacevtom in bolnikom. Ob tej priložnosti je Slovensko farmacevtsko društvo pripravilo knjižico s koristnimi nasveti o pravilni in varni uporabi zdravil v različnih farmacevtskih oblikah za peroraino uporabo, uporabo na koži, za rektalno in vaginalno uporabo, za oko, nos in uho ter za inhaliranje. > Zavedati pa se moramo, da ni vsaka tableta, krema, sirup ... zdravilo. Naučiti se moramo ločevati med zdravili, prehranskimi dopolnili in kozmetičnimi proizvodi. Posebno previdni pa moramo biti pri ponudbah in nakupih po internetu, prodaji od vrat do vrat... Lekarne in farmacevti imamo vedno odprta vrata. V svoje redno delo uvajamo programe t. i. farmacevtske skrbi: merjenje in obvladovanje visokega krvnega tlaka, izboljšanje kakovosti življenja bolnika s sladkorno boleznijo. Pri nas se lahko stehtate, si izmerite višino ... Obiskujejo in spoznavajo nas predšolski in šolski otroci. Vabljeni tudi vi. Lekarniški farmacevti sledimo svojemu cilju: lekarna od zdravila k človeku! Nasta Vodnik, mag. farm. NAŠE ZNANJE ZA VAŠE ZDRAVJE! MESTNE LEKARNE LEKARNA KAMNIK www.vw-tsi.si Revolucionarne ideje na kupu. Novi motorji TSI®: večja moč, manjša poraba. Motorji TSI® so na voljo v Golfu, Golfu Plus, Jetti in Touranu. Preizkusite jih! Avto Debevc Mengeš, Gorenjska c. 1 3, 01/72 30 330 Trzin, Ljubljanska c. 17, 01/56 42 388 Črnuče, Dunajska c. 370, 01/56 10 600 Skupna poraba: 7,0 - 7,41/100 km. Emisije CO2:165 -178 g/km. MONTAŽA Hribar Nejče s.p. Žale 13/b, 1240 Kamnik Tel.: 831 77 82, GSM: 041 831 449 www.montaza-hribar.si PRIPRAVA, POLAGANJE IN BRUŠENJE IZRAVNALNIH MAS POLAGANJE RAZNIH VRST TALNIH OBLOG MANJŠA MIZARSKA DELA STEKLARSTVO IRMI HOMEC - DOMŽALE 01/721 57 17,01/722 70 89 ISDN 01/722 89 97, 01/722 89 98 * ALU in PVC okna in vrata * izdelava termopan stekla * brušenje stekla in ogledal * izdelava izbočenih stekel * peskanje stekel * fuzije - vitraži * okvirjanje slik ZAHVALA V 84. letu starosti nas je nenadoma zapustila naša draga sestra in teta prof. AND A PETERLIN Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in svete maše ter spremstvo na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Zahvala tudi vsem župnikom, pevcem in godbi za lepo opravljen pogrebni obred. Vsi njeni September 2006 TEHNIČNA TRGOVINA §©ffenje C£i%3TE^ft' '.. tonsounue 4^ Usnjarska 9, Kamnik (nasproti nekdanje tovarne Utok) tel.: 83-17-203 PESTRA PONUDBA! ' • BELA TEHNIKA GORENJE, BOSCH, ^ ELECTROLUK, ZANUSSI, BEKO ~ - MALI GOSPODINJSKI V: »APARATI -I0% ... | |jj REZERVNI DELI GORENJE VODOVODNE ARMATURE • MATERIAL ZA CENTRALNO KURJAVO KOPALNIŠKA OPREMA Veliki gospodinjski aparati Gorenje -GARANCIJA 5 LET LESTENCI, SVETILA -I5% i SV m HI.H* _____ -TELEVIZORJI •AVT0AKUSTIKA •GLASBENI STOLPI, RADIOKASETOFONI več na w ww.pernecom.si AKCIJSKE CENE IN POPUSTI VELJAJO PRI PLAČILU Z GOTOVINO 00 PRODAJE ZALOG UGODNO PONUDBO Sl OGLEJTE V NAŠI PRODAJALNI > BREZPLAČNA DOSTAVA • KREDIT NA MESTU • NKBM, velja za vse banke KREDITI GORENJE 1+3 DO 1+24! Izvajamo FASADE vseh vrst (tudi demit fasade), notranje in zunanje omete, oporne zidove... Tel.: 041/973-759 Zidarstvo in fasaderstvo Shefki, Cerklje, Slovenska c.31 ZAHVALA V 88. letu se je poslovila HRIBAR po domače Mihčeva mama z Malega hriba Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, darove za svete maše, sveče in poklonjeno cvetje. Hvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: vsi njeni September 2006 Ko pošle so ti moči, zaprl trudne si oči. In čeprav spokojno spiš, z nami še naprej živiš. ZAHVALA V 80. letu starosti nas je zapustil dragi mož in tati FRANC DEBELAK iz Motnika Zahvaljujemo se vsem znancem, prijateljem in sosedom za podarjeno cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Posebna zahvala GD Motnik in njihovemu predsedniku za poslovilne besede ter vsem sosednjim gasilskim društvom, ki so našega očeta pospremili v tako velikem številu. Zahvala tudi kolektivu Kam-Busa, nekdanjim sodelavcem, patronažni sestri Lojzki, družini Perko in gospodu župniku za lepo opravljen obred. Žalujoči: žena Pavla, hčerke Marija, Krista in Bernarda z družinami, vnuki in pravnuka Motnik, Trbovlje, september 2006 FRANČIŠKA Odprta je vsak delavnik od 8. do 20. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure Naročila sprejemamo na telefonsko številko 01/56-55-120. KLINIKA ZA MALE ŽIVALI VETERINARSTVO TRSTENJAK-ZAJC d.o.o. Ulica padlih borcev 23, Ljubljana AGROPROMET CERKLJE Ul. 4. okt. 10, Cerklje, tel.: 04/252 64 40 Odprto od 7. do 17. ure, ob sobotah od 8. do 12. ure UGODNA PONUDBA: - ŽITA (koruza, oves, ječmen, pšenica, sojine tropine, sončnične tropine, krmilne moke) - VSE VRSTE KRMIL za purane, piščance, kokoši nesnice, prašiče, govedo - tovarniške cene - sprejemamo naročila za kokoši pred nesnostjo in enodnevne piščance VSE ZA KOLINE: naravna in umetna čreva, špile, kolofonija, začimbe - MOKA tip 500, SLADKOR - UGODNE , CENE JABOLKA ZA OZIMNICO IN ZA PRESANJE Ko ob izgubi vašega najbližjega ne veste kam, , | so vam naše usluge |r na voljo Neprekinjeno V L Noč in Dan! Nudimo vam kompletne pogrebne storitve hitro, kvalitetno, s posluhom POGREBNIK POGREBNE STORITVE h Dvorje, d.o.o. DVORJE št 13, 4207 Cerklje Tel.: 04/252-14-24 GSM: 041/624-685 Kako boli in duša trpi, ko od bolezni sikajo moči, veš ti in vemo mi, ki smo bili ob tebi zadnje dni. ZAHVALA V 89. letu nas je po težki bolezni zapustila naša mama, stara mama, prababica, sestra in teta MARIJA SITAR po domače Kosova Minka Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena sožalja, podarjeno cvetje in sveče ter spremstvo naše mame na njeni zadnji poti. Hvala osebju Zdravstvenega doma Kamnik, gospodu župniku Tonetu Dularju.za lepo opravljen pogrebni obred in mekinjskim pevcem za zapete pesmi. Žalujoči: vsi njeni September 2006 Stopinj več ni, ne smeha ne besed, pustila si nam le topline bolečo sled. ZAHVALA Povsem nepričakovano nas je v jutru 23. septembra zapustila naša draga žena, mami in hčerka MOJCA VERBIČ roj. Čeplak iz Mekinj Hvala vsem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče in za svete maše ter spremstvo naše Mojce v njen prezgodnji zadnji dom. Zahvala gospodu župniku Pavlu Piberniku za opravljen pogrebni obred, sodelavki za ganljive besede v slovo, pevcem Krt za zapete pesmi in trobentaču za odigrano Tišino. Žalujoči: mož Darko, sin Rok, hčerka Darja, ati Zdravko in mami Pepca ni več teme, je sama zarja. ZAHVALA V 88. letu nas je po hudi bolezni zapustil naš dragi iz Črne pri Kamniku Iskrena hvala vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, znancem in sodelavcem podjetja Trak Mengeš za izrečena sožaha, sveče, cvetje in sv. maše. Posebej iz srca hvala Mileni in Matevžu Čebular, prim. Mirjani Žumer - Pregelj, dr. med. na Kliničnem oddelku za urologijo in vsemu medicinskemu osebju, dr. Marti Jerman, g. župniku Matiju Selanu, duhovniku g Miru Šlibarju, Tanji Pavlinič, Dominiku Krtu in Zboru župnije Stranje, Mestni godbi Kamnik, baritonistu Jurmanu, Marjanu Zriliču, Jožetu Janežiču, Združenju Zveze borcev Kamnik in vsem, ki ste našega ata v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. ADOLF ŽAGAR Vsi njegovi September 2006 Dom je prazen in dvorišče, naše oko povsod te išče. Ni več tvojega smehljaja, a nate še spomin ostaja. ZAHVALA Nepričakovano in mnogo prezgodaj nas je v 32. letu življenja za vedno zapustil naš dragi sin, brat in vnuk ROMAN SLATNAR Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena pisna in ustna sožalja, darovano cvetje, sveče, svete maše ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Iskrena hvala tudi vodstvu kolektiva Karton Količevo ter g. župniku za lepo opravljeni pogrebni obred. Žalujoči: ati Franc, mami Zinka, sestra Tatjana in drugo sorodstvo Šmarca, september 2006 "Dtopdom skupina Za male in velike mojstre sam 2,490 sjt/kos 223 sit/ros 8,800 bjt 1,890 sit valovitka 5, plošča l,25m x 0,92m, temno siva betonski strešnik klasik protector, 1/1 siv univerzalni odzračevalni izravnalna masa set za betonske strešnike, Kemaglet G, 20 kg širine 330 mm, art ES BUV, opečno rdeč, antracit SAM d.o.o. Domžale, Preserska cesta 1, Zg. Jarše, 1235 Radomlje PC Jarše, PC Latkova vas, PE Nazarje, PE Stranje, Preserska cesta 1, Latkova vas 84, Lesarska 26, Zg. Stranje la, Zg. Jarše, 3312 Prebold, 3331 Nazarje, '• 1242 Stahovica, 1235 Radomlje, tel.: 03/ 703 27 00 tel.: 03/ 839 27 60 tel: 01/ 729 62 82 tel: 01/ 729 88 00 topcikcija od 30. 9. do 21.10.2006 PE Trbovlje, Bevško 3a, 1420 Trbovlje, tel,: 03/56147 80 Si Mercator Center Kamnik vabi s priletnimi dogodki in odlično ponudbo V petek. 6. oktobra, ob 17. uri Otroška prireditev Kaj nam je jesen natresla! Posladkali se Bomo s čisto pravim kostanjem letošnje jeseni, zapeli jesenske pesmice in se imeli jesensko lepo. V soboto. 7. oktobra, ob 10. uri Naj jesen zadiši tudi vam Vsi ljubitelji pečenega kostanja vabljeni, da se posladkate z okusnim sveže pečenim kostanjem, ki ga bomo za vas pekli pred centrom. V petek. 13. oktobra, ob 17. uri Otroška lutkovna delavnica - Zajčkova hišica V soboto. 14. oktobra, od 10. do 11. ure Igrica za otroke LUMPIJEV GOZDNI DAN V soboto. 14. oktobra, od 10. do 12. ure Zabavna prireditev PODOKNIČAR IN ANSAMBEL JODEL EXPREŠS 5i Mercator Trgovska znamka L ■-'J- Najboljša ponudba, santana ProbiotiČni napitek dvatikusa-iMrivrii altppzibitiiddi 4* :106g.:N