1942 - TRIDESET LET - 1972 DELAVSKA ENOTNOST f 21. OKTOBRA 1972 - ŠT. 42 - L XXIX VROČA TEMA: SINDIKAT V KONFLIKTNIH SITUACIJAH - tokrat na primeru tovarne tomos koper__________ 1 l 5 . : Brezbrižnost na zatožni klopi Predsednik sindikata v koprski tovarni Tomos Lucijan Vever o ponedeljkovi prekinitvi dela v enem od oddelkov tovarne in o tem, kako lahko osnovne sindikalne organizacije vplivajo na preprečevanje konfliktnih situacij Koprske tovarne TOMOS to-krat nismo obiskali zato, da bi sa.nii iskali odgovor na vpraša-nJe' zakaj je v enem njenih jelkov minuli ponedeljek pri-5° do krajše prekinitve dela. ašo pot v Koper je narekovala Predvsem želja, da bi v raz-|?v°ru s predsednikom tovami-^ega odbora sindikalne organi-^a^je Lucijanom Vevrom zve-kako se oziroma naj bi se snovne organizacije sindikata fiJ^evale v razreševanje kon-tn*h situacij tedaj, ko le-te n f°Hjo, in seveda tudi ta-p’ ko se že razplamtijo. • “°nedeljkova prekinitev dela te 26 tretJa konfliktna situacija nr«Jlrste’ s katero se je sedanji n i ^dnik tovarniške sindi-^.organizacije TOMOS ne le v_, . v zadnjih dveh letih, tem-reše ' C tudi nakazal pota . ''anja in med delavci nasto-113 način, ki je v kolektivu vzbudil spoštovanje in začel utrjevati zaupanje v sindikat. DE: Kako ocenjujete vzroke, zaradi katerih je sploh prišlo do zadnje prekinitve dela? Lucijan VEVER: Tako kot v vseh primerih doslej! Na videz je res šlo za nezadovoljstvo delavcev v skladišču rezervnih delov zaradi njihovih osebnih dohodkov, dejansko pa za slabo informiranost in posledice slabih notranjih odnosov. Namesto da bi odgovorni ljudje povedali, kakšni bodo zasluški in kakšne so možnosti za pravičnejšo ureditev stimulativnega dela osebnega dohodka, ki tudi pomeni jedro problema, so o tem lepo molčali. Če pa je kdo izmed delavcev sam vprašal, kako je s tem, je bodisi pri nadrejenih ali pri članu delavskega sveta podjetja, izvoljenega v tej enoti, dobil približno naslednji (Nadaljevanje na 2. strani) Vreme ni zanesljivo ▲ zanesljiv je Sredi razprav in prizadevnih iskanj za samoupravno reševanje problemov, s katerimi se srečujejo delavci v naši družbi, je iz številnih volilnih konferenc za Vlil. kongres Zveze sindikatov Slovenije vzniknil tudi ogorčen protest zavoljo grobega nasilja in blatenja slovenske narodnostne manjšine na Koroškem. Tako odločen protest delovnih ljudi Slovenije in vse Jugoslavije je bil nemara najbolje izražen v noše v avstrijski družbi. “ Dalje je v pismu izraženo pričakovanje, da avstrijski in koroški delavci in njihova organizacija ne bodo ostali nemi opazovalci nacionalističnega divjanja na Koroškem, ki je nepojmljivo tudi za vso napredno mislečo in demokratično avstrijsko ter svetovno javnost. Številna protestna pisma, ki so jih prejeli od naših sindikalnih organizacij, izražajo ga poslali člani volilne konference v Šentjurju pri Celju. Protestno pismo zaključujejo s temi besedami: „Ker vemo, da je v sosednji Avstriji večina prebivalstva izven okov mračnjaštva, želimo, da republiški svet Zveze sindikatov Slovenije s svojo komisijo za mednarodna vprašanja stori vse, da bi Slovenci na Koroškem dejansko, ne samo v obljubah, zaživeli kot soluciji tudi resno opozorilo, da bi kršenje državno-prav-nega reda utegnilo ogroziti vse pridobitve, ki jih je izvojeval avstrijski delavski razred v zadnjih letih. Cenimo dejstvo, da so se koroški sindikati izrekli ob tako zaprepaščujočih dogodkih, obenem pa želimo in Mračni oktober 72 na Koroškem pismu predsednika RS ZSS Toneta Kropuška koroškim sindikatom, kjer med drugim piše: „ V našem dosedanjem koristnem sodelovanju smo se prepričali, da je avstrijskemu delavskemu razredu nacionalizem tuj in nesprejemljiv. Nosilci ekstremističnih nasilnih akcij prav gotovo nimajo ničesar skupnega z interesi delavcev Koroške, ki se - kot ugotavljamo iz naših dosedanjih stikov z vami — bore za demokratične in humane od- ne samo globoko ogorčenje, temveč tudi odločno zahtevo za prepoved ekstremističnih organizacij na Koroškem, zahteve za dosledno uresničevanje določb avstrijske državne pogodbe in tudi zahteve za še bolj odločno akcijo naše države za zaščito narodnostnih pravic, naše manjšine. Tudi zahteve za obravnavo tega problema v Združenih narodih niso redke. Nemara je najbolje izraženo razpoloženje in mnenje naših delovnih ljudi v pismu, ki so enakopravni državljani demokratične Avstrije. “ Koroški sindikati so 12. oktobra na seji deželnega izvršnega odbora sprejeli resolucijo in se v njej ogradili od vseh znanih dogodkov ter pozvali svoje člane, naj se ne priključijo ekstremističnemu divjanju. V resoluciji opozarjajo na nevarnost, da bi se ob dopuščanju takih akcij utegnil zrušiti državno-pravni red v Avstriji, kar bi škodovalo tudi mednarodnemu ugledu Avstrije. Dalje je v re- upravičeno pričakujemo, da bodo še vnaprej vztrajni in konkretni v zahtevah, da vladni organi v Avstriji dosledno ~izpolnjujejo določila avstrijske državne pogodbe. Prepričani smo, da se tudi oni globoko zavedajo, da ne gre za izpolnjevanje samo nekega formalnega akta, temveč da gre za moralni dolg Avstrije, še posebej pa za dolg naprednega avstrijskega delavskega 'gibanja. ANDREJ ŠKERLA VAJ Povrnimo zaupanje delavcev »Tako jasnih programov, kol je ta, doslej še nismo imeli, samo ...« Prihodnjo sredo, četrtek in petek se bo v Portorožu na 20. jubilejnem gostinsko-turističnem zboru zbralo blizu 5.000 gostinsko-turističnih delavcev in učencev gostinskih šol iz vse Slovenije. Večina prireditev bo v novem Grand hotelu „Metropol“, kjer bo razstava pogrinjkov, tekmovanje v spoznavanju pijač, tekmovanje barmanov itd. Grand hotel „Metropol“ v Portorožu, ki ima v svojem sestavu.tudi igralnico, je prav gotovo eden najlepših gostinsko-turističnih objektov visoke kategorije na jadranski obali. Foto: Andrej Ulaga KAJ JE POVEDAL RADOVAN HUMAR, DELEGAT NA Vlil. KONGRESU ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE_________________________________________________ Radovan Humarje orodjar v podjetju Avtoelektro v Tolminu. Ta dela že deset let. Po poklicu je kovinostrugar in je šolo končal v Novi Gorici. Doma je iz Knežjega — kakih 10 kilometrov od Tolmina. Poleg tega, da dela v orodjarni Avtoelektra, je Rado tudi član izvršilnega odbora sindikata v podjetju in gospodar njh hovega počitniškega doma. Je pa tudi predsednik komisije za delitev dohodka in osebnih dohodkov v podjetju, ter član občinskega komiteja ZK Tolmin. Na nedavni volilni konferenci je bil izvoljen za ^elegata VIII. kongresa Zveze sindikatov Slovenije. Avtoelektro, kjer Rado Humar dela, je bilo ustanovljeno leta 1954 kot tovarna avtomobilskih svečk in je začelo z 18 zaposlenimi. 1960. leta so imeli že 73 zaposlenih. Tri lčta kasneje so zgradili nove prostore in so zaposlovali že kakih 140 delavcev. „Naš največji problem je šolstvo največ govorili ravno o tem. V Tol-in izobraževanje nasploh," je povzel minu imamo samo večerno srednjo Rado. „Na volilni konferenci smo ekonomsko šolo. Industrija pa po- Danes, ko se njihova proizvodnja deli pravzaprav na dva dela, na keramične izdelke visoke kakovosti in na ogrevalne svečke za motoma vozila, dela v Avtoelektro že več kot 230 delavcev. Danes načrtujejo predvsem razvoj proizvodnje keramičnih izdelkov in se že dogovaijajo z nekaterimi podjetji doma in na tujem za poslovno sodelovanje. Že sedaj zbirajo sredstva za razširitev proizvodnje. Razgovor z Radovanom Humarjem, delegatom na VIII. kongresu Zveze sindikatov Slovenije, je seveda tekel o kongresnem gradivu, o njihovi volilni konferenci, o problemih, kijih rešujejo v občini in, razumljivo, o težavah, s katerimi se srečuje kot samoupravljavec in sindikalni delavec v podjetju. trebuje pritdvsem kvalificirane de- 34 % delavcev brez osnovne iz-lavce." obrazbe in da je 60 % zaposlenih v Znano je, da se danes zaposluje (Nadaljevanje na 3. strani) MALA ANKETA NA VELIKO TEMO Treba je povečati fond družbenih stanovanj za delavce. Sindikati menijo, da je potrebno postopno, najkasneje pa v štirih letih doseči, da bodo delovne organizacije na podlagi samoupravnih sporazumov izločale za stanovanjsko gradnjo 6 % sredstev od bruto osebnih dohodkov. Dve tretjini zbranih sredstev naj bi obvezno porabili za gradnjo družbenih (najemnih) stanovanj. Za mnenje o tem predlogu slovenskih sindikatov, ki bo postal njihova zahteva, če bo tako sklenil VIII. kongres, smo povprašali 4 članice delovne skupnosti MEHANOTEHNIKA Izola in še predsednika komisije za družbene in socialne zadeve pri delavskem svetu tega podjetja. Povedali so: Anica NUČIČ, delavka na traku za izdelovanje telefo-nov-igrač: Oba z možem sva zaposlena v tem podjetju. Tukaj sva tudi dobila stanovanje. Ni najboljše, ampak vsaj je! Kaj pa tisti, ki že dolga leta čakajo zaman!? Že zato, ker je toliko nerešenih stanovanjskih problemov, podpiram vsak predlog, katerega uresničitev bi pripomogla k temu, da bi do stanovanj laže prišli tudi delavci z nizkimi osebnimi dohodki, kajti med njimi je največ takih, ki še nimajo strehe nad glavo. Vera JANEŽIČ, kontrolorka na traku za izdelovanje električnih vlakov: Seveda bi bilo dobro, če bi uresničili ta predlog sindikatov, saj bi zbrali več denarja in tako nemara hitreje reševali stanovanjske probleme. Morda bi tako prišel čas, ko bo mogoče dobiti kredit tudi za adaptacijo različnih lukenj po starih hišah, ki jim danes tudi pravimo stanovanje, čeprav še zdaleč ne zaslužijo tega imena! Marija MEZGEC, sestavljavka igrač na tekočem traku: Sedemnajst let je minilo, odkar sem se zaposlila v tem podjetju. Vseskozi sem prosila za stanovanje, dočakala pa sem ga šele letos. Ne vem, če sploh kdo zna popisati tiste občutke sreče, ki te prevzame v trenutku, ko ti izročijo ključ TVOJEGA stanovanja. Čeprav sem in bom kolektivu vedno hvaležna, da mi je omogočil rešiti moj stanovanjski problem, bi vseeno povedala tudi nekaj tega, o čemer sem premišljevala tista dolga leta, ko sem čakala na stanovanje. Predobro vem, kaj za kolektiv pomenijo dobri strokovnjaki; prav je, če jim nudimo čim-boljše pogoje, tudi stanovanja. Toda: ali se vam ne zdi krivično, da v našem podjetju takoj ,najdejo* stanovanje za stro- kovnjaka, ki mu sploh ni treba plačati obveznega 10 % pologa, medtem ko je delavec zmeraj odrinjen, obsojen na čakanje in še polog mora plačati! Ali delavci, ki so dolga leta v podjetju, res nič ne veljajo, ah res niso nič pripomogli k njegovemu uspehu in razvoju? Zaradi vsega tega bi takole rekla o predlogu sindikatov: podpiram ga, mislim pa, da bi se obenem morah zavzemati tudi za odpravo krivic, o kakršnih sem pripovedovala. Šele drugo z drugim bi nekaj pomenilo v dobro delavcev. Se vam ne zdi? Še to: želim odgovor, zakaj je pri nas tako! Katica GUZIČ, evidentičarka v oddelku za izdelovanje tračnic: Z družino živim v več kot sto let stari hiši, ki sicer ima električno napeljavo, ne pa tudi vode, kanalizacije in poti do nje, ki bi to ime tudi zaslužila. Tukaj sem zaposlena peto leto, za stanovanje prosim od prvega dne. Upanja ni, ker je treba rešiti še veliko hujših primerov kot je moj; to tudi sama vem. V podjetju, kjer je zaposlen mož, ni prav nič bolje. Kaj naj torej storimo, razen da se vdamo v usodo in čakamo, da bi se razmere začele spreminjati na bolje? Pozdravljam sicer pobudo sindikatov, ampak: kdo lahko jamči, da se bo — če bo predlog uveljavljen — karkoli hitreje začelo spreminjati v dobro delavcev, ki še nimajo stanovanj? “ Slavko BOHINEC, predsednik komisije delavskega sveta za družbene in socialne zadeve: Predlog slovenskih sindikatov podpiram, čeprav se bojim, da z omembe vrednimi učinki, če bo predlog uresničen, ne moremo in ne smemo ’ računati. Naj povem, zakaj nisem optimist! (Nadaljevanje na 3. strani) BREŽICE Najbolj uspešni, ko je sodelovalo članstvo Volilna konferenca brežiških sindikatov - bila je minuli teden — je ugotovila, da je v kongresnem gradivu in dokumentih zajeto vse tisto, kar zadeva tudi njihovo dejavnost. Ko pa so delegati ocenjevali svoje delo, so ugotavljali, da so bili sindikati usmerjeni predvsem v razreševanje najbolj perečih družbenih in ekonomskih vprašanj v občini, pri čemer so dosegli najboljše uspehe tam in tedaj, ko je bilo aktivno širše članstvo in ne le forumi. Delegati so med drugim tudi ugotavljali, da so socialne razlike v naši družbi dejstvo in tudi nuja, da pa so dosegle že takšne razsežnosti, ki jih v naši samoupravni skupnosti ne moremo več dovoljevati. Zato naj sindikati po mnenju volilne konference posvetijo v prihodnje prav odpravi socialnih razlik, ki ne izvirajo iz dela, največ pozornosti. V brežiški občini so še vedno delavci, ki prejemajo osebne dohodke nižje od 1000 dinarjev. Mnogi razpravljale! na volilni konferenci so ob tej ugotovitvi zastavili vprašanje: kaj so storile delovne organizacije, ki izplačujejo tako nizke osebne dohodke, da bi odpravile nizko produktivna delovna mesta in zagotovile zaposlenim vsaj minimalni eksistenčni minimum? ! S. D. VROČA TEMA: SINDIKAT V KONFLIKTNIH SITUACIJAH - TOKRAT NA PRIMERU TOVARNE TOMOS KOPER_____________ BREZBRIŽNOST NA ZATOŽNI KLOPI Predsednik sindikata v koprski tovarni Tomos Lucijan Vever o ponedeljkovi prekinitvi dela v enem od oddelkov tovarne in o tem, kako lahko osnovne sindikalne organizacije vplivajo na preprečevanje konfliktnih situacij (Nadaljevanje s 1. strani) odgovor: Delaj, drugo ni tvoja stvar, drugi so plačani za to, da to uredijo! Ah po vsem tem preseneča, če se je zgodilo, kar se pač je? DE: Kako ste se dogovorili zdaj? Lucijan Vever: Zelo hitro in enostavno! Vodstvo te enote in njen samoupravni organ naj pripravita ustrezen predlog, sindikat pa bo poskrbel za to, da ga bodo strokovne službe in osrednji samoupravni organi čimprej obravnavali ter v mejah možnosti tudi ugodno rešili. - DE: Imate tako možnost že zapisano v statutu podjetja? Lucijan Vever: Ne še, bo pa kmalu. Dokončen predlog bomo izoblikovali naslednji mesec na konferenci sindikalne organizacije našega podjetja. Zavzeli se bomo za to, da bi s statutom podrobno opredelili vlogo in pomen ter naloge vseh družbenopolitičnih organizacij, torej tudi sindikata, predvsem pa dolžnost samoupravnih orga--nov, da obravnavajo predloge, mnenja in zahteve sindikata ter o njih v najkrajšem možnem času povedo svoje mnenje. DE: Rekli ste, naj bi v statut napisali vse naloge družbenopolitičnih organizacij; torej tudi naloge sindikata pri preprečevanju in če je že treba, razreševanju konfliktnih situacij. Kakšna naj bi bila konkretna vsebina tega dela statuta? Lucijan Vever: Gre predvsem za to, da bi morali na vseh ravneh v podjetju uzakoniti odgovornost za učinkovito in objektivno informiranje delavcev ter za ustvarjanje pristnih medsebojnih odnosov. To bi bila prava in edino primerna pot za preprečevanje konfliktnih situacij. Če bi kdorkoh vodilnih, vodstvenih in drugih delavcev, ki so dolžni skrbeti za to, kakorkoli pozabljal na svojo dolžnost ali pa bi jo opravljal površno in malomarno, brezbrižno in brez posluha za samoupravno in družbenopolitično dogajanje v kolektivu, bi moral takoj odgovarjati. Delavci tako zahtevajo, sindikat pa jih pri tem podpira. DE: Po kakšni poti menite uveljaviti ta načela? Lucijan Vever: Predvsem z uzakonitvijo čimbolj neposrednega samoupravljanja na način, kot se je že uveljavil v praksi jeseniških železarjev, z njihovimi delovnimi skupinami. Kako je tam, najbrž veste, zato podrobneje o tem ne bi govoril. Naj pa poudarim, da se bo sindikat prizadeval, da bi to dosegli čimprej, nemara že z novim letom. -DE: Zanima nas, če je morda v zvezi z dosedanjimi prekinitvami dela v vašem podjetju kdorkoli in kakorkoli odgovarjal? Lucijan Vever: Razen v letu 1968, ko smo zamenjali dobršen del vodilnega kadra in ko je organizacija ZK kaznovala več svojih članov, v nobenem drugem primeru nihče ni odgovarjal za svoje neodgovorno opravljeno delo, čeprav je sindikat vseskozi opozarjal, s čim vse moramo računati, če bodo sicer lepi sklepi samoupravnih in drugih organov ostali mrtva črka na papiiju. DE: Zakaj seje po vašem mnenju, to zgodilo samo enkrat, ko pa bi se pravzaprav moralo vsakič? Lucijan Vever: V tistem edinem primeru so naši ljudje šli na ulico; prekinitev dela je s tem dobila čisto drugačen pomen in odmev kot pa vse druge konfliktne situacije te vrste, ki smo jih uspeli urediti prej, skratka uspeli pomiriti ljudi prej, preden bi spet šli na cesto. Drugi vzrok pa je, da tudi v našem podjetju ni bila in še zdaj ni konkretizirana odgovornost posameznikov za delo, ki jim ga je kolektiv zaupal. Oboje skupaj je povzročilo, da je sindikat moral gasiti in pokrivati tuje grehe, saj menda razumete, kaj s tem mislim. DE: V tej mandatni dobi, ko ste predsednik sindikata, so za vami že tri prekinitve dela. Kakšen nauk ste iz njih povzeli vi sami? Lucijan Vever: Predvsem tega, da se je treba z ljudmi veliko pogovarjati, prisluhniti njihovim predlogom in mnenjem, sproti dajati tudi odgovore. Če bi se v našem podjetju tega držali, če vodilnim ne bi bilo tako težko iti med ljudi v proizvodnji, tudi teh treh prekinitev dela ne bi bilo. Resnica je, žal, drugačna: je, kakor je, zato se navsezadnje vse zvali na sindikat, še bolj konkretno pa name. DE: Kako to mislite? Lucijan Vever: S primerom bolj najbolje -povedal, kako se te stvari kuhajo in nazadnje prekipijo. Pred dvema mesecema smo imeli prekinitev dela v enem izmed obratov na dan, ko je pri nas izplačilo osebnih dohodkov. Ljudem ni nihče povedal, kakšne osebne dohodke bodo dobili. Prav ta dan naj bi člani delavskega sveta skupaj z vodilnimi delavci podjetja z direktorjem na čelu odšli tudi na izlet. Opozoril sem, naj izlet preložijo ali pa naj vsaj jedo izmed vodilnih ljudi ostane doma. To se ni zgodilo. Ko so DELEGATI GOVORE delavci že prenehali z delom, sva bila izmed predstavnikov podjetja dosegljiva le vodja obrata, kjer je prišlo do prekinitve, in jaz. Sestanek z delavci s sva organizirala v menzi, ker v proizvodnih prostorih to ni bilo mogoče. Pogovorili smo se in zadeva je bila nekako urejena. Do konca namreč še ni, ker jei sekretar naše osnovne organizacije ZK kasneje obtožil sindikat, da je ob tej priložnosti naredil neke vrste cirkus, namesto da bi bolj pametno ukrepal. Od tovarniškega komiteja ZK sem zahteval, naj zadevo obravnava. Doslej je še ni. Če je ne bo v najkrajšem času, jo bo sindikat predložil v obravnavo Obalni konferenci ZK v Kopru. Ne trdim sicer, da sem v konkretnem primeru res ukrepal najbolje. Če nisem, naj me pokličejo na odgovornost. Ne morem pa pristati na to, da bi me za konkretno delo kritiziral kdorkoli, ki sam ni ničesar storil. Še nekaj besed o zadnji prekinitvi. Delavci so že pred šesto uro zjutraj zahtevali, naj nekdo pride mednje. Tisti vodilni ljudje in funkcionarji, ki so v ponedeljek bili v podjetju, so si med delavce upali šele potem, ko so mene našli na nekem sestanku. To je bilo ob tričetrt na osem zjutraj. Rekli so mi tudi, naj kar jaz govorim, ker bom znal ljudi pogovoriti, ker mi zaupajo in mi bodo zato verjeli. DE: Komentar k temu res ni potreben. Dovolite, tovariš Vever, da razgovor sklenemo z vprašanjem, kaj storiti, da se take stvari ne bi ponavljale? Lucijan Vever: V našem podjetju je tako, kakor je, tudi zaradi tega, ker so v številčno dokaj šibki organizaciji ZK tudi ljudje, ki nikakor ne sodijo vanjo. Stvar komunistov je, da zadeve uredijo v duhu priporočil, zapisanih v pismu predsednika Tita in izvršnega biroja CK ZKJ. To je eno. Drugo pa bi bilo, da preostali člani ZK z delom tudi v sindikalni organizaciji dokažejo, koliko veljajo in kakšni so. Če bomb storili še vse ali vsaj večino tistega, o čemer sem že govoril in če bomo vsaj poslej bolj pozorni tudi pri izbiranju kandidatov za nova sindikalna vodstva v podjetju, če bomo te ljudi tudi usposabljali za delo, sem prepričan, da izpolnjevanje nalog, kot jih pred sindikalno organizacijo postavlja naše članstvo, oziroma nam jih nalagajo dokumenti VIII. kongresa slovenskih sindikatov, za nas ne bo pretežko. MILAN GOVEKAR 1 • NADA FERENCE* Najemnine drugače! V Žalcu so za kongresnega delegata izvolili Nado Ferencek, ki je sicer „doma“ na stano- , vanjskem komunalnem podjetju in je bila tako tema njene razprave na volilni konferenci več ali manj pričakovana: stanovanja in najemnine. „Kaj je po vašem mnenju osnovni problem v stanovanjski gradnji žalske občine? “ „Vsekakor dejstvo, da bi nujno potrebovali najmanj 300 stanovanj, in to predvsem^ za mlade za- g konce. Številka vzbuja skrb še posebej zato, ker > trenutno ni realnih mož- ’ nosti, da bi jo vsaj zmanjšali. Vanjo namreč niso % všteta tista stanovanja, ki jih ali jih še bodo zgradila posamezna podjetja za svoje zaposlene. Razveseljivo pa je, da smo vsaj za upokojence j. bolje poskrbeli. Pred časom smo najeli za 6 mili- 1 jonov dinarjev kredita in zdaj gradimo že tretji blok s 24 stanovanji za upokojence in deloma tudi za borce. Prihodnje v leto bo verjetno zrasel še četrti blok iz te serije.“ j: „Govorili ste tudi °,J' zmanjševanju socialnih:' razlik s pomočjo stano-• vanjskih najemnin.** „Sem zagovornica za; * misli, naj bi družine, ki imajo dobre dohodke,' plačevale ekonomske na- ,, jemnine, socialno šibke -pa samo del, preostanek, pa naj bi prispeval soli'1® darnostni sklad. Seveda bi morali najprej natančno ugotoviti dohodek^, vsake družine.“ „Boste o tem govorilen tudi na kongresu? “ N „Ne vem. Morda. Vse--d kakor pa bom podpri3« vsak tak ali podoben predlog.** Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti RADOVLJICA Plamen mora zagoreti Na nedavni občinski volilni konferenci, ki so jo posvetili predvsem akciji za stabilizacijo gospodarstva, za katero je dal pobudo „Plamen“ iz Krope, je Prišla znova do izraza pripravljenost delovnih organizacij v radovljiški občini, da se čimprej lotijo formiranja lastnih stabilizacijskih skladov. V mnogih delovnih skupnostih radovljiške občine že proučujejo možnosti za povečanje obsega poslovanja. Zaostrili so tudi ukrepe za boljše to kvalitetnejše delo ter za zniževanje stroškov, posebno varčni Pa postajajo z denarjem in materiali. Ponekod so ponovno proučili °iganizacijo dela in normne sisteme. Nekatere delovne organizacije so se odločile za spodbud-nejše oblike nagrajevanja ter za mesečno ugotavljanje delovnih uspehov. V večini primerov so »stabilizacijski napori" usmeije-ni v povečanje proizvodnje, učinkovitosti dela ter smotrnejše Izkoriščanje delovnega časa v Proizvodnji in v službah. V Radovljici pripisujejo izje-toen pomen ..razpoložljivim" °blikam proizvodnega dela v Podaljšanem delovnem času. Res Je sicer, da se je doslej za tako ubliko odločil samo kolektiv Plamena, ki je že delal štiri proste sobote in si tako zagotovil •>00.000 dinarjev, vendar bodo Njegovemu primeru verjetno že v kratkem sledile tudi druge delov-ne organizacije. Na bližnjem kongresu slovenskih sindikatov bo radovljiške sindikate zastopalo 7 delegatov. a člana RS ZSS pa so člani vo-i ne konference predlagali An-reja Ariha iz GG Bled in Angelco Zupan iz podjetja Viator -Park hotel Bled. -iv MARIJA MARULEC, INŠPEKTOR SDK: »Običaj*no vprašanje: Ste že spet pri nas?« V pogovorih občanov, ki jim dajemo tokrat poseben poudarek, ker pač na svojevrsten način odražajo temperaturo razpoloženja javnosti, se zadnje čase veliko sliši o službi družbenega knjigovodstva, kaj ta služba je in kaj bi morala bitirali inšpektorji sploh lahko opravijo vse delo in naloge, ki smo jim jih tako velikodušno pripravljeni naložiti na ramena ... Odločili smo se, da raje pogledamo na „drugo stran ograje" in v nevezanem pogovoru skušamo ugotoviti, kakšno je ta čas - naj tako rečemo — počutje inšpektorja SDK. Saj je res, da ima sto ljudi sto nravi, toda — morda bomo mimogrede lahko ugotovili tudi nekatere skupne značilnosti, ki bi veljale za vse. V našem pogovoru je sodelovala inšpektorica SDK iz Celja Marija Marulec, ki je sicer končala pravno fakulteto v Ljubljani. ..Inšpektor SDK pa ženska! Včasih je veljalo, daje inšpektorstvo tipično moški poklic. Ah imate občutek, da vam je tako gledanje pri opravljanju vašega dela v nadlego? In sploh, kako vas sprejemajo v podjetjih kot inšpektorico in kot človeka iz SDK? „V Celju je razmerje med moškimi in ženskimi inšpektorji približno pol - pol, tako da je farna o tipično moškem poklicu že šla med staro šaro. Navsezadnje nič čudnega, saj število študentk na pravu in ekonomiji skokovito narašča, tako da se nekateri že boje, da se ne bi — denimo pravo — spremenilo v ženski poklic. Kako me sprejemajo? Tu pa se začenja že druga zgodba! Nekaj podcenjevanja je, toda to me ne moti preveč. Morda je pomembneje, kako v podjetjih sprejemajo inšpektorja SDK. Z navdušenjem prav gotovo ne. Vendar so tu nekatere razlike, ki se mi ne zde nepomembne. Nekatera podjetja ' — so v manjšini, toda vendar so - nas sama kličejo po pomoč in hočejo sodelovati z nami. Enostavno bi radi bili prepričani, da je pri njih vse v redu. Drugje pa .. . Najbolj običajen sprejem bi lahko označila z bese- dami ,ste že spet pri nas!1. Kakor bi hoteli izraziti prepričanje, da jih na vsak način hočemo uloviti, ko je pa vsesplošno znano, da ga povsod drugod neprimerno bolj lomijo. Kaj več od tega seveda niso pripravljeni reči. Namreč konkretnih podatkov in dokazov." „Denimo, da je tak negativen odnos vodilnih delavcev do vas razumljiv, kaj pa drugi člani delovnega kolektiva? “ ..Nasploh imam občutek, da so na naši strank Po navadi ne skrivajo zadovoljstva, da je ,SDK le prišla1." „Zadnje čase se vse bolj poudarja vloga službe družbenega knjigovodstva. Mislite, da vam je to v korist? 11 „Ne bi govorila o koristi . . . Vsekakor je družbena podpora tisto, kar smo si prav gotovo močno želeli. Prav zato sem si z zanimanjem ogledala sindikalno gradivo za kongres. Nekatere stvari so se mi zdele še posebej zanimive. Zelo dobro je tisto, kjer se govori o obvezni habi- Sredstvo za ohranitev svežine in vitalnosti litaciji vodilnih, samo ... če so pri tem mišljeni nekakšni izpiti pred strokovnimi komisijami... ne vem. Zdi se mi, da je edini dober način dokazovanja znanja in sposobnosti, da govore rezultati dela. Vodilni delavci v podjetjih bi morali tudi redno predložiti razvojne načrte, dokazati njihovo upravičenost in možnost uresničitve. Odgovornost v taki obliki bi vsekakor postavila na prvo mesto. Ko je govora o večji kontroli in tudi o neposrednejši kontroli samoupravljavcev nad gospodarjenjem — trikrat sem si podčrtala stavek v kongresnem dokumentu: .Samo- upravljanje je gospodarjenje1 - sem po eni strani pesimistka, ker se zavedam, da je strokovna in iz- obrazbena raven najširših plasti samoupravljavcev prenizka, da bi bili rezultati vsaj približno taki, kot si jih načrtovalci morda žele. Po drugi strani pa bi opozorila na veliko prepreko na poti do popolnejšega samoupravljanja, ki bi jo vendarle lahko odstranili. Mislim na obveščanje. Ljudem je treba v preprostem in vsem razumljivem jeziku razložiti stvari in jim .visoko gospodarsko politiko1 predstaviti v obliki, ki jo bo lahko vsak otipal. Ni res, da to ni izvedljivo, samo hoteti je treba in potruditi se je treba." „Včasih se sliši, da se inšpektorji SDK neupravičeno vtikate v samoupravljanje, kar ne sodi v vašo pristojnost. Ste že kdaj doživeli kaj podobnega? 11 »Denimo, da sem. Naša služba se res ukvarja s točno določenimi nalogami, tako da nam včasih ljudje delajo krivico, ker nam očitajo, da včasih nismo ukrepali tam, kjer bi po njihovem mnenju morali. Res je seveda tudi, da včasih .trčimo ob samoupravljanje1, kakor komentirajo nekateri. Če na primer ugotovim, da delavski svet ni dobil v roke dokumentacije o tem, ali je bilo potovanje v inozemstvo res službeno in ne morda privatno, potem nekateri to že ocenjujejo za kratenje samoupravljanja. Raje ne bi komentirala!" »Večkrat se pri nas sliši o dobrem gospodarjenju, o trdem delu in podobnem. Lahko kot inšpektor SDK spregovorite ob svojih pregledih in ugotovitvah? 11 »Ne, čeprav si svoje prav gotovo mislim. Naša naloga je ugotavljanje, če gre vse po predpisih. Dobro gospodarjenje? Da, prav tu nam manjkajo dobra in objektivna merila za merjenje te dejavnosti. Ne mislim, naj bi jih imela v rokah SDK, nekdo pa bi jih moral imeti - za vse nas bi bilo dobro, če bi jih imel.11 Tig Povrnimo zaupanje delavcev Slo ^a^ievanie 5 1- strani) str V.eniji brez priznane in dejanske tokovne kvalifikacije, še 'si r'-nas na Tolminskem je bržčas četl/bSe’ sa-* smo pravzaprav na za-pod u .razvoja industrije. V našem fika -U totojemo problem kvali-obtaC!Je skoraj izključno z iz-Lan-ZeVan-*em na delovnem mestu, da 'smo dali kar 300.000 dinarjev, dei0 m°, usP°s°bili 35 delavcev za dobil-8' Predavatelje smo ketam *-2 Ljubljane, Kranja in celo iz strokn*C ne šole iz Arandjelovca. S težave^3^’ pa ‘mamo še večje ,Uvozit- * ^toktično jih moramo lika *•' ^udi migracija je zelo ve-večj’k‘‘ S0 056trni dohodki drugje ko^J '>tc predvideli rešitev za ta, blemv ,.av*te’ skoraj nerešljiv pro- Novo°pl'*an-ie .tiudi v večerne šole v saj rnora°riC° le P° eni strani drago, Ške šoj 1° Podjetja povrniti vse stroje nan0nja in Prevoza. Predvsem pa odlocho^r, za tiste> ki se za študij do po 1 t>el° v podjetju in potem nitj čudn^3 Vedera šola in učenje. Ni da bi sg v°.’ če si marsikdo pomišlja, strto predP?al v šolo. No, pravzaprav toinu *0| ■ . tkim ustanovili v Tol-Podjetij : 1 ^nter, ki bo s pomočjo nizacii [“"žbenopolitičnih orga-°btažev^jak»Šal rešiti problem iz- nasPlohn lz?braževanja delavcev in toinsitih tv'2?a strokovnosti v tol-dovana na' 50 P° mnenju Ra- <)Pri problem stzinov ne da bi strokovnjaki, ki paket ukrepov za reformo sta- S(X ^ vanje vselili, plačali po-novanjskega gospodarstva. S }0g, ki je sicer obvezen za vse stališča sredstev v stanovanj- člane_ kolektiva. Ah je tako skem skladu podjetja je pri prav ah ne, ne bi presojal, če-tem treba upoštevati, da bodo prav imam 0 tem svoje mne-dajatve za splošne družbene nje. Povedal pa bi, da v man-potrebe, vštevši solidarnostne (jatni ^obi komisije, ki jo sam sklade, višje kot so zdaj. Prak- tično to torej pomeni, da bo po novem delovni organizaciji ostalo v najboljšem primeru na voljo, mislim za prosto razpolaganje in s tem za reševanje stanovanjskih problemov, le toliko sredstev, kot jih lahko zbere zdaj. Vemo pa, da jih zbere premalo! O teh stvareh sem moral spregovoriti, da bi bili jasnejši problemi, s katerimi se srečujemo v našem podjetju. Pri 1400 zaposlenih zdaj zberemo blizu milijon dinarjev letno čistih sredstev. Mislim na tisti dve tretjini sredstev 4-odstot-nega stanovanjskega prispevka, ki ostaneta podjetju, kajti preostanek so dajatve, od katerih podjetje nima nobenih koristi Če z zbranimi sredstvi tudi čaramo, mislim na vezane vloge v banki, soudeležbo prosilcev in njihovo namensko varčevanje za stanovanje, na leto ni mogoče zgraditi kdo ve koliko stanovanj. Pri vsem tem pa vemo, da bi morala Mehanotehnika poskrbeti za vsaj 200 do 250 novih stanovanj, da bi stanovanjski problem pri nas končno spraviU z dnevnega reda. Ta stanovanja — brez stroškov za adaptacije, ki so in bodo potrebne — bi nas po sedanjih cenah veljala vsaj 70 milijonov din. Kje naj jih vzamemo? Odgovora ne vem, vem le to, da s stanovanjskim prispev- ** l*u cwr»t° irlbolj**t»v9 melbroag v^dim, takega primera še nismo imeli. Komisija se je zavzela za to, da že sicer skromnih sredstev stanovanjskega sklada ne gre še bolj siromašiti. To pomeni, naj oddelek ah enota, ki za vsako ceno potrebuje strokovnjaka, v breme lastnih sredstev plača obvezni polog za njegovo stanovanje. Menim, da bo že s tem dodeljevanje morebitnih novih kadrovskih stanovanj postavljeno na povsem drugo osnovo. Poudaril pa bi, da tovarišica Marija Mezgec nima prav, ko izjavlja, da so delavci pri dodeljevanju stanovanj na sploh zapostavljeni Zakaj pri nas ne moremo hitreje reševati stanovanjskih problemov, sem že poprej povedal. Dodam pa naj, da smo v letih 1970 in 1971, ki sta bili za nas izredno uspešni, rešili skupaj 62 stanovanjskih problemov. Med tistimi, ki so lahko uredili svoj problem, je bilo tudi 24 nekvalificiranih delavcev in 3 delavci z osnovnošolsko izobrazbo. Vlil. KONGRES ZSS Delegati VIII. kongresa l. %. 3. 4. 5. 6. 7. 8. 9. 10. 11. 12. 13. 14 15. 16. 17. 18. 19. 20. 21. 22. 23. 24. 25. 26. 27. 28. 29. 30. 31. 32. 33. 34. 35. 36. 37. 38. 39. 40. 41. 42. 43. 44. 45. 46. 47. 48. 49. 50. 51. 52. 53. 54. 55. 56. 57. 58. 59. 60. 61. 62. 63. 64. 65. 66. 67. 68. 69. 70. 71. 72. 73. 74. 75. 76. 77. 78. 79. 80. 81. 82. 83. 84. 85. 86. 87. 88. 89. 90 91. 92. 93. 94. . 95. 96. 97. 98. 99. 100. 101. 102. 103. 104. 105. 106. 107. 108. 109. 110. 111. 112. 113. 114. 115. 116. 117. 118. 119. 120. 121. 122. Željko GOLEŽ, Komunalno podjetje Metlika Franc ŽIST, »Komet" Metlika inž. Andrej MIHELIČ, Kmetijska zadruga Ribnica Ludvik RUS, »Inles" Ribnica inž. Andrej ARIH, Gozdno gospodarstvo Bled (Radovljica) Milka BLAŽIČ, „Almira“ Radovljica Janko KRALJ, Tovarna verig Lesce Maks VREČKO, „Elan“ Radovljica Jože AVSENEK, KŽK Kranj, delovišče Poljče Metka RUTAR, SGP „Gorenjc“ Radovljica Angelca ZUPAN, Viator-Park hotel, Bled Hilda TIŠLER, Predilnica Litija Alojz ŠEŠEK, Osnovna šola Gabrovka Zinka TRETJAK, »Prevent" Slovenj Gradec prim. Vlado VVEINGERL, Koroški zdravstveni dom Slovenj Gradec Peter BERNARD, Tovarna usnja Slovenj Gradec Albin ŽIBRET, ObSS Hrastnik Marko PODKORITNIK, Zasavski premogovniki - rudnik Hrastnik Adolf HABERL, Steklarna Hrastnik Ida PURNAT, Trg. podjetje „Savinja“ Mozirje Anton BORŠNAK, GLIN Nazarje Janez RUČMAN, Železniška postaja Zidani most Albert DULER, Tovarna dokumentnega in kartnega papirja Ržidcčc “ Jože RAJH, Rudnik Laško Cveta MOČILNIK, TGO „Gorenje“ Velenje Jožefa TERAN, TGO „Gorenje“ Velenje Harold KARNER, TGO „Gorenje“ Velenje Rudi KORTNIK, Rudnik lignita Velenje Ernest RAHTEN, Rudnik lignita Velenje Maks TURK, Tovarna usnja, Šoštanj Tone KUGONIČ, Termoelektrarna Šoštanj Anton DOBROVOLEC, SGP „Vegrad“ Velenje Martin HUDEJ, Trg. podj. „Era“ Velenje Pankracij SEMEČNIK, III. osnovna šola Velenje Ivan ČRNČEC, Zavod za duševno in živčno bolne, Hrastovec Miha BRGLEZ, Zasavski premogovniki, Rudnik Trbovljq Irena DOLINAR-IVANČIČ, Zdravstveni dom Zasavje, Trbovlje Vinko KOVAČIČ, ObSS Trbovlje Ivan KROŠELJ, SGP Zasavje Trbovlje Marko PRAŠNIKAR, Mehanika Trbovlje Anka RAUŠL, Vzgojno varstveni zavod Trbovlje Vitomir RAVHEKAR, Viator, poslovna enota Jesenice Jože MUR, Železarna Jesenice Franc DIVJAK, Železarna Jesenice Nada KLANČAR, VZVU .Angela Ocepek “ Jesenice Albina TUŠAR, Železarna Jesenice Ivan TORKAR, SGP »Sava" Jesenice inž. Alojz KALAN, Železarna Jesenice Štefan RODI, Stanovanjsko podjetje Jesenice Anton KUREŠ, Zasavski premogovniki, Rudnik Zagorje Viktor MUROVIČ, Tovarna elektroporcelana Izlake Ivan SIMONČIČ, GIP ,,Beton" Zagorje ob Savi Anica KRAJNC „TOLO“ Šentjur Ladislav BAJDA, „Kostroj“ Slov, Konjice Franc JAKOB, Trg. podj. ..Dravinjski dom" Slov. Konjice Alojzija POKORN, , JConus" Slov. Konjice Jože MIKLIČ, „Novoteks“ Novo mesto Cirila SURINA, „Novoles“ Straža Marija BO JANC, Tovarna zdravil „Krka“ Novo mesto Tone KORDIŠ, IMV Novo mesto -Janez KOLIGAR, Industrija obutve Novo mesto Štefan ŠIMUNOVIČ, „Iskra“ Novo mesto Tinca NOVAK, Modna konfekcija KRIM Novo mesto Milan ŠINKOVEC, »Pionir" Novo mesto Jože MRVAR, KZ „Krka“ Novo mesto Zdenka VIDIC, Cestno podjetje Novo mesto Franc BORSAN, Bolnica Novo mesto Danilo Tomšič, Avtopodjetje »Transport" II. Bistrica inž. Zdravko BROZINA, »Lesonit" Ilirska Bistrica inž. Zorko ŠAJN, Tovarna organskih kislin, II. Bistrica Tatjana ŠTIRN, Kombinat lesno predelovalne industrije Logatec Mara SELAN, Konfekcija Logatec Lado ŠKRJANC, Helios, Domžale Marija MAUSAR, Tosama, Domžale Tomaž GORJANC, Slovenijales, Radomlje Metka ZUPANEK, TOKO Domžale Ivanka ZAJC, Skupščina občine Domžale Helena JENKO, Oljarna Domžale Tomo ŠAVOR, Rudnik Kanižarica Bojan VIPAVEC, Cosmos-Belt Črnomelj Ksenja KHALIL, Belokranjsko gradbeno podjetje Črnomelj Sabina STOJANOVIČ, MTT obrat Ljutomer Adolf KOŽELJ, »Slovin" obrat VŽK Ljutomer Franc MORI, Gozdarski obrat Ravne na Koroškem Alojz JEHART, ObSS Ravne na Koroškem Alfonz POLAJNER, Železarna Ravne na Koroškem Ivan PUNGARTNIK, Železarna Ravne na Koroškem Franc STAKNE, Rudnik Mežica Milica SKOK, Osnovna šola Mežica Marta PERŠAK, Zdravstveni dom Ptuj, z dr. postaja Ormož Ivan HRŽIČ, Slovin Obrat Jeruzalem Ormož Stanko LEHNER, TP »Koloniale" Maribor, posl. enota Poljčane Ema ŠPES, LIP Slovenjske Konjice, obrat Sl. Bistrica Stanko ROBNIK, IMPOL Slovenska Bistrica Martin KARLOVČEC, GP »Granit" Slovenska Bistrica Janez PAPLER, Veletrgovina »Mercator" Ljubljana, PE Preskrba, Tržič Jože SLUGA, Tovarna kos in srpov Tržič Breda MILIČ, Bombažna predilnica in tkalnica Tržič Janko MLADIČ, PEKO Tržič Janez PAKIŽ, KOVINOPLASTIKA Lož Franc PERKO, Gozdni obrat Cerknica Valentin ŠUBIC, Tovarna pohištva BREST Cerknica Miran BIZJAN, IMV obrat Mirna na Dolenjskem Tone GLOGOVŠEK, Skupščina občine Trebnje Jože GLOBAČNIK, Republiški svet ZSS Ljubljana Stane MARINIČ, Elektrokovina Maribor Alojz DIKAVČIČ, Tovarna umetnih brusov „Swaty“ Maribor Marta ŠALAMUN, Tovarna ZLATOROG Maribor Bruno PO ROPAT, »Marles" Maribor Janko ŠARMAN, Dravske elektrarne Maribor Stanko RAT, Metalna Maribor Štefka DODIČ, Sladkogorska, Maribor Mira PUPPIS, Strojkoplast Maribor Jure DOLEŽAL, Gozdno gospodarstvo Maribor Drago ŠORGO, Tovarna strojev »Strojna" Maribor Nikola ŠOŠTARIČ, ČP Mariborski tisk, Maribor Konrad BREZNIK, Mariborska livarna Maribor Aleksander PIPAN, TAM Maribor Majda ROZMAN, Tovarna obutve »Lilet" Maribor Zlata PETOVAR, Metalna Maribor Slavko OŽBOLT, ObSS Maribor Milan NATERER, Tovarna akumulatorjev »Vesna" Maribor (SE NADALJUJE) IZ RAZGOVORA Z JOŽETOM VIDICEM, PREDSEDNIKOM KOMISIJE ZA TELESNO KULTURO, ŠPORT IN REKREACIJO PRI RS ZSS Premalo je samo obdržati počitniške domove Oddihu, rekreaciji-in letnim dopustom so sindikati v predlogu dokumenta o bodočem delovanju in prizadevanjih namenili naslednje vrstice: „Sindikati nasprotujejo vsakemu odtujevanju počitniških domov, zgrajenih za oddih delavcev, in njihovi uporabi za , splošno komercialno-turistič-ne potrebe s cenami, ki delavcem niso dostopne. Upreti se je treba pojavom, ko družbenopolitične skupnosti turističnih območij izrivajo in onemogočajo obstoj in širjenje delavskega turizma. Sindikalne organizacije se bodo zavzemale, da se v ta namen v samoupravnih sporazumih o delitvi dohodka in osebnih dohodkov zagotovijo' sredstva v skladih skupne porabe v prihodnjem obdobju vsaj v znesku polovičnega povprečnega osebnega dohodka v Sloveniji. Večji delež sredstev kot doslej naj se uporabi za gradnjo potrebnih zmogljivosti za oddih in dopust. “ ' K temu še to, da bodo sindikati še vnaprej podpirali športno akcijo TRIM, delavske športne igre in druge oblike aktivnega dnevnega in tedenskega oddiha. Ta stališča so bila tudi tema razgovora z Jožetom Vidicem, predsednikom komisije za telesno kulturo, šport in rekreacijo pri Republiškem svetu ZSS. „V sindikatih se zavzemamo," je povzel Jože Vidic, „da postane skrb za rekreacijo delavcev dejansko sestavni del poslovne politike sleherne delovne organizacije, slehernega kolektiva. Le zdravi, krepki in razpoloženi ljudje bodo lahko uspešno izpolnjevali svoje vsakdanje dolžnosti. Življenje terja od človeka vse več, zato morajo biti tudi investicije v smotrno organizacijo prostega časa večje, kot pa so bile še včeraj. In končno: mar ni zdrav in krepak narod največje bogastvo neke države? Vse to so sicer stare stvari, ki pa jim mnogi pri nas očitno še vedno ne verjamejo povsem. Dokazov za to je veliko. In eden med njimi je gotovo ta, da so za redne letne dopuste delavcev bolje poskrbeli tako na Zahodu kot na Vzhodu. Očitno je torej, daje nam še najbolj vseeno, kako se počuti naš človek na delovnem mestu in kaj bo z njim jutri . . .“ »In glede na vse to, kje bo torej potrebno najprej zagrabiti? “ »Obdržati počitniške domove in poskrbeti za nove po- čitniške kapacitete — to je le del tega, za kar se bomo morali boriti v prihodnjem obdobju. Najpomembnejše pri vsem tem je, da bodo delovne organizacije in sindikati vsem zagotovili možnosti za letni oddih in da ga bodo prav vsi delavci, tudi tisti z najnižjimi osebnimi dohodki, v resnici tudi koristili. Seveda mislim vsaj na deset ali štirinajstdnevno letovanje nekje na morju, v planinah ali kje drugje, brez obveznosti, brez utrujajočih vsakdanjih skrbi. Skratka, ni rešitev, da samo obdržimo domove, temveč v * tem, da ljudem dejansko omogočimo vsaj enkrat v letu za- -j služene počitnice. Problem pa je seveda v denarju. Zato vidim rešitev v malce spremenjeni oziroma učinkovitejši politiki regresiranja letnih dopustov. Lahko bi si pomagali tudi s sredstvi sindikalne članarine. Nedvomno nas čaka še veliko dela," je povzel Jože Vidic. A. Ul. Spričevalo zrelosti S stališča zahtev slovenskih sindikatov je družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike v občini Tolmin zelo konkretna osnova za učinkovito akcijo na tem področju samoupravnega odločanja Na volilni konferenci tolminskih sindikatov je bil v ospredju pozornosti družbeni dogovor o osnovah kadrovske politike v tej občini, katerega sopodpisnik je od 13. julija tudi Občinski svet Zveze sindikatov Tolmin. Seveda je sopodpisnik Skupščina občine Tolmin, doslej pa tudi že dve tretjini od petdesetih delovnih organizacij s področja gospodarstva in družbenih dejavnosti. Na volilni konferenci tolminskih sindikatov so zadolžili osnovne sindikalne organizacije preostale tretjine delovnih organizacij, da s svojo politično akcijo vplivajo na to, da bi se čimprej pridružili družbenemu dogovoru tisti kolektivi, ki tega doslej niso storili. DRUŽBENI DOGOVOR JE ZELO KONKRETEN Poseben družbeni dogovor o usmerjanju izobraževanja: posebno določilo dogovora nalaga Skupščini občine Tolmin, naj s temeljno izobraževalno skupnostjo, delavsko univerzo, zavodom za zaposlovanje in z gimnazijo v Tolminu sklene dogovor o takeni usmerjanju in izobraževanju, ki bo v skladu z družbenimi in gospodarskimi potrebami razvoja občine. Občinska skupščina pa je sprejela tudi nalogo, da uskladi bodoče potrebe gospodarstva s predvideno ustanovitvijo izobraževalnega centra v Tolminu. Načrtno dolgoročno programiranje: delovne organizacije dogovor zavezuje, da določila tega dokumenta vnesejo v svoje samoupravne akte in jih uveljavijo v vsakodnevni poslovni politiki. To . pa med drugim pomeni, da morajo delovne organizacije do konca leta 1972 izdelati in sprejeti petletne programe kadrovskega razvoja; do tega časa morajo organizirati kadrovsko službo, če je že nimajo; na novo morajo proučiti sistemizacijo delovnih mest, ugotoviti razlike med potrebno in dejansko izobrazbo zaposlenih; predvideti konkretne ukrepe, s katerimi bi do leta 1977 vsaj 80 % delovnih mest zasedli s primerno strokovno izobraženimi, kar seveda pomeni za posameznega delavca, ki zahtevane izobrazbe še nima, obveznost, da si jo v petih letih pridobi. Med ukrepi, ki naj bi zagotovili takšno izboljšanje kadrovske se"$ta^e v delovnih organizacijah, družbeti' dogovor določa, da delovne orgamz3»ij.e - podpisnice dogovora - zagotovijo enake možnosti vsem zaposlenim, da Š1 ari- Razpravljali pa so tudi o politični akciji sindikatov, ki naj pomaga zagotoviti uspešen izid novembrskega referenduma o samoprispevku za področje vzgoje in izobraževanja. Referendum za samoprispevek, ki naj bi ga plačevali pet let, bo namreč ob uspešnem izidu materialno omogočil uresničitev določbe dogovora o tepi, da bi v prihodnjih letih zgradili izobraževalni center v Tolminu. Ta center naj bi zagotavljal gospodarstvu potrebne strokovne kadre, dajal pa tudi strokovno izobrazbo že zaposlenim delavcem na Tolminskem. Deset milijonov din naj bi zbrali zanj s samoprispevkom, prav toliko posojila je obljubila Izobraževalna skupnost SR Slovenije. dobijo ustrezno izobrazbo, če hočejo ostati na sedanjih delovnih mestih (delež pri šolnini, stroški prevozov, študijski dopusti za izpite itd.) Podpisnik dogovora se tudi obvezuje, da bo izoblikoval načrt, kako bo omogočil strokovno izobraževanje na delovnem mestu in izredni študij zaposlenih na rednih šolah. Poseben družbeni dogovor o osnovnošolskem izobraževanju odraslih: delovne organizacije so dolžne pripraviti točen pregled delavcev, ki niso uspešno dokončali osemletke. Določba navaja, da si bodo prizadevali, naj bi osnovno izobrazbo pridobili vsi, ki so mlajši od 35 let. Skupščina občine Tolmin bo sklenila poseben družbeni dogovor s sindikatom, izobraževalno skupnostjo in delavsko univerzo o organizaciji in izvedbi tega izobraževanja. Že zdaj pa se zavezujeta izobraževalna skupnost in delavska univerza, da na podlagi ugotovljenih potreb po osnovnem izobraževanju zaposlenih izdelata načrt, metodiko in program osnovnega izobraževanja zaposlenih. Delovne organizacije bodo oprostile osnovnega in strokovnega izobraževanja delavce, kj so starejši od 45 let in ki so na sedanjem ali podobnem delovnem mestu že 15 let. To pa seveda ne velja za družbenoekonomsko izobraževanje, ki mora biti pravica in dolžnost tudi teh delavcev. Družbeno ekonomsko izobraževanje je sestavina kadrovske politike: Dogovor obvezuje delovne organizacije, da vsako leto do meseca septembra izoblikujejo minimalni program družbeno-eko-nomskega izobraževanja za vse de- lavce in širši program za organe samoupravljanja in družbeno-poli-tičnih organizacij, za vodilne delavce in mlade delavce. Programe pripravi samoupravni organ, ki uresničuje kadrovsko politiko. Spoštovanje družbenega dogovora o štipendiranju: o štipendiranju in kreditiranju dijakov in študentov ima tolminska občina že družbeni dogovor, in to od januarja 1971. leta. Dogovor o kadrovski politiki v občini dodaja določbe, ki zavezujejo delovne organizacije, da izdelajo petletne in - letne programe štipendiranja, da vsako leto v mesecu maju javno razpišejo štipendije in da spoštujejo merila in kriterije, ki jih že določa dogovor o štipendiranju. Dva odstotka za izobraževanje od vsakega investicijskega programa: v letnih finančnih planih so delovne organizacije dolžne zagotoviti 1 % od brutto osebnih dohodkov za izobraževanje zaposlenih in za štipendije. Dogovor pa vsebuje tudi določbo, da delovne organizacije za izobraževanje namenijo 2 % od slehernega investicijskega programa. Uveljaviti moralno-politične kriterije: poleg enotnih kriterijev za strokovno izobrazbo vodilnih delavcev navaja dogovor tudi kriterije za moralno-politično oceno vodilnih delavcev. Dogovor obvezuje delovne organizacije, da delovna mesta, ki jih navaja kot reelekcijska, vnesejo v samoupravne akte; v posebnem določilu so navedeni tudi kriteriji, ki jih je ob reelekciji treba spoštovati. Družbeni dogovor o osnovali kadrovske politike v občini Tolmin je res zelo konkreten. Govori tudi o sankcijah za kršitelje določb dogovora, žal pa v tem primeru v svoji konkretnosti ni tako dosleden, kot bi želeli. s. g. GORNJA RADGONA Res ni možnosti za usta- navijanje TOZD? Za volilno konferenco v G° . nji Radgoni je bila značilna ** nimiva razprava o vprašanjih’ katerimi se ta čas srečujejo s®J dikalni delavci v občini. Govc® so o zakonu o davku iz dohodi' TOZD in o problemih, ki E hajajo na plan pred uveljavitvi tega zakona. Kakor povsod vje mulju so prišli v ospredje pv blemi ob združevanju delavske| in kmečkega zavarovanja, zavE so se za 6 % prispevek za staC vanja - v Gornji Radgoni s°* doslej imeli 5 % prispevek - Pj udaijena pa je tudi bila želja.", bi se komunisti bolj aktiv' vključili v delo osnovnih ^ dikalnih celic. Značilnost uvodnega refe^J predsednika ObSS Fran™) Dimca je bila, da je obravna^ predvsem vprašanja, ki so še P., sebej aktualna v radgoh* občini. Franci Dimeč je G udaril, da so v Gornji RadžE sindikati posvetili še poseh” pozornost izpopolnjevanju * terne zakonodaje v delo^ organizacijah, zaskrbljeni p.a a zavoljo počasnega uveljavljaj), ustavnih dopolnil. Po dosedahi podatkih so le v zdravilišču N denci ustanovili komisijo, k* » pripravila obsežno gradiv0.^ možnostih za ustanovU, TOZD. V drugih delovnih o« nizacijah po vsem videzu vladuje prepričanje; da —s—za ustanovitev dv$( možnosti" ali več TOZD. Taka mnenja jj, slišijo predvsem iz vodju h krogov v delovnih organizacij^ ki poleg tega še dodajajo, »kolektiv ni zainteresiran za L),. pravljanje o ustavnih dop°‘![ v in za njihovo uveljavljanj praksi." »Najbrž je res _ta pripravi Franci Dimeč, pj-čakujemo, da bodo ljudje »jj,. pravljali o ustavnih dopoj^‘^1 kot so napisana v brošurah 1 ^ dnevnem časopisju. Nikogai^,. ni, ki bi pripravil za širšo pravo potrebno gradivo ah . j iz lastne delovne organiza J ^ laijrESl POHIŠTVA 7 DNI V SINDIKATIH FOTO KRONIKA # FOTO KRONIKA • FOTO KRONIKA # FOTO V sredo je obiskal republiški svet ZSS predsednik CK ZKS France Popit. V daljšem pogovoru z vodilnim sindikalnim aktivom se je zanimal predvsem za sedanjo organizacijsko podobo delovanja sindikatov, pri čemer je bila vodilna misel razgovora, kako doseči še večjo učinkovitost organizacije pri uveljavljanju avtentičnih interesov delavskega razreda. To bo tudi tema bližnje razprave v izvršnem biroju predsedstva ZK. Na posvetu so se dogovorili, da bodo slovenski sindikati posvetili posebno pozornost temu vprašanju že v pripravah na bližnji Vlil. kongres ZSS. Minuli četrtek je predsednik Skupščine SR Slovenije Sergej Kraigher izročil Branku Babiču in Zoranu Poliču odlikovanji Red tepublike z zlatim vencem, s katerima ju je odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito ob njuni 60-letnici. Ko je tovariši Kraigher utemeljeval pode-htev odlikovanja Branku Babiču, je poudaril nekaj značilnih obdobij njegovega življenja. Z 18. leti je Branko Babič moral iz okolice Trsta pobegniti v Jugoslavijo, kjer J® postal že leta 1935 član Komunistične Partije in prevzel odgovorne dolžnosti v okolici Celja in Maribora. Tik pred vojno je odšel v Banjaluko in postal sekretar oblastega komiteja. Z odgovornimi nalogami je sodeloval tudi v bitki na Kozari. Velika je "idi njegova zasluga v kovanju enotnosti in bratstva tržaškega proletariata ter slovenskega in jugoslovanskega delavskega razreda jf protifašističnem boju. Tovariš Kraigherje "j Posebej poudaril delo Branka Babiča kot Člana tajništva republiškega sveta ZSS in Predsednika komisije za mednarodne stike, v kateri še po upokojitvi aktivno deluje. LJUBLJANA Pripombe k predlogu Na zadnji seji predsedstva republiškega odbora Sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije so se člani v razpravi najdlje zadržali ob predlogu zakona o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka in dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela. Predsedstvo je med drugim menilo, naj davka na promet proizvodov v prihodnje ne bi vključevali v skupni dohodek podjetij oziroma temeljnih organizacij združenega dela. Nevzdržno bi namreč bilo, če bi delovne organizacije plačevale družbene dajatve tudi od prometnega davka. Kar zadeva v osnutku zakona navedene tri alternativne možnosti prikazovanja realizacije delovnih organizacij — fakturirana realizacija, plačana ah tako imenovana dogovorjena realizacija — seje predsedstvo izreklo za slednjo varianto, če pa le-ta ne bi bila sprejeta, naj bi tudi v prihodnje obdržali sistem obračunavanja pp fakturirani realizaciji. In še pripomba predsedstva: v predlogu zakona o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka in dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela ni dovolj jasno povedano, kaj so investicije in kaj sodi pod investicijsko vzdrževanje. Po mnenju predsedstva pa bi moral zakon tudi bolj jasno povedati, kaj vse sodi v materialne stroške. M. Ž. £ • ŽALEC 1SRECANJA NA LOKVAH Vsak zase ali skupaj? Železničarski sindikalni dialog na relaciji Nova Gorica-Rim i Kadar italijanski železničarji stav-Kaj0> naši železničarji razumejo, da aki pač ne bodo vozili čez mejo in emu primerno tudi organizirajo sv°je delo. Vendar pa se pogosto do-?aJa. da tudi ob normalnih razmerah italijanski železničarji od naših že-eznic brez pojasnila ali napovedi prevzemajo le minimalno število vagonov s tovorom za Italijo oziroma s tranzitnim tovorom. Povsem jasno )e> da na naši strani nastajajo težave, 1 se izražajo v prenatrpanosti obmejnih železniških postaj, neproduktivnem delu v takih obdobjih in Ocno povečanem obsegu nadurna dela v dnevih, ko italijanski železničarji spet delajo „normalno“. se to posredno zmanjšuje tudi do-°dek naših železnic, j ^aradi takih pojavov so pristojni Jugoslovanski organi že večkrat prodirali, vendar pravega odgovora n,so dobili. Problem torej še naprej ?staja „odprt“. Zato naši železni-dji seveda „vrtajo“ tudi po nenadnih kanalih. Na srečanju pred-avnikov italijanskega sindikata že-"ničarjev (SFI-CGIL) in sindikal-tek t*e^avcev z Goriškega prejšnji pe-z , na Lokvah smo v zvezi s tem ®ležili tudi naslednji dialog: ne c °. GRILAMC, vodja promet-jansk Cik v Novi G priči: „Naše itali-hjih e.de*ovne tovariše podpiramo v Za ck*1 Prizadevanjih in zahtevah skihZ °ljŠanje delovnih in življenj-jim razmer' Cc zaradi tega stavkajo, 'avsk*2 P°k*icne in mednarodne deta^6 solidarnosti damo prav! Ne 'Pdn0mem° Pa njihovega lagodnega rat, >!a do dela v normalnih razme-POve - aysezadnje se tudi zavoljo tega CuJe izguba italijanskih želez- nic, ki bo po podatkih, kot ste jih sami povedali, letos dosegla že 430 milijard lir, da o počasnejšem obračanju kapitala v vaši državi in povečani selitvi tovora z železnice na ceste niti ne govorim. Ne glede na razlike v družbeni ureditvi obeh držav gre pri vsem tem nedvomno za zadeve, za katerih ureditev bi morali biti obojestransko zainteresirani. Imam prav ali pa se morda .motim? “ inb°^St»vO melbrosia i_________ _________ftid.. Li Antonio BUCELLONI, član osrednjega vodstva sindikata italijanskih železničarjev (SFI-CGIL): „Ne bi se strinjal s tem, da naši železničarji lagodno opravljajo svoje delo, oziroma da s takim odnosom do dela povzročajo težave sebi in jugoslovanskim železničarjem, ki živite od dohodka, ki ga ustvarjate z vašim delom. Vedeti pa je treba, da so si italijanski železničarji že priborili določene pravice, ki jih vodstvo naših železnic marsikdaj poskuša zmanjšati ali vsaj okrniti. V takih primerih reagiramo tudi s tem, da ne prevzemamo vagonov od tujih železniških uprav, namenjenih v našo državo, oziroma da zmanjšamo obseg tranzitnega prometa. Tudi tako si torej prizadevamo obvarovati že priborjene pravice, nastopamo proti nadurnemu delu in se potegujemo za čim večjo zaposlitev Itali- janov v njihovi domovini. S tem nisem hotel reči, da se ne zavedamo posledic, ki zaradi tega nastajajo pri transportu blaga in na splc h tudi zavoljo počasnejšega obračanja kapitala v vaši državi. Vendar pa morate vedeti, da se mi za delavske pravice borimo v državi, v kateri še nismo premagali kapitalizma, medtem ko pri vas v Jugoslaviji že gradite socializem in se torej vaši problemi bistveno razlikujejo od naših.“ Član osrednjega vodstva sindikata italijanskih železničarjev Antonio Bucelloni je vsekakor odkrito odgovoril na vprašanje, ki že dolgo časa zanima jugoslovanske železničarje, še posebej tiste, ki so zaposleni na Goriškem. Zadovoljil pa jih najbrž nL Njegov odgovor bi namreč lahko razumeli tudi tako, da drug drugega sicer razumemo, delali pa bomo še naprej vsak po svoje, čeprav bodo zaradi tega zapostavljeni tudi skupni * ORGANIZACIJE Molčijo a POJEM ŠIROKE IZBIRE, SOLIDNE POSTREŽBE, ZMERNIH CEN, POJEM DOBREGA NAKUPA TRGOVSKO PODJETJE nama LJUBLJANA Poziv na solidarnostno akcijo Na nedavni občinski volilni konferenci v Žalcu, ki so jo posvetili pripravam na bližnji kongres slovenskih sindikatov, so udeleženci odločno zahtevali, da vodstvo RS ZSS skupaj z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami zastavi vse svoje moči, da bo solidarnostna akcija za pomoč ogroženi severovzhodni Sloveniji v celoti uspela v vseh občinah. V Žalcu so prepričani, da družbenopolitične organizacije v nekaterih občinah niso pokazale dovolj pripravljenosti in predvsem politične angažiranosti, da bi pravočasno izpolnile svoje obveznosti do republiškega solidarnostnega sklada. Po mnenju članov občinske volilne konference bi stežka našli kakršnekoli druge vzroke, ki bi bil’ v opravičilo za vse tiste občine in delovne organizacije, ki se doslej še niso odzvale pozivu republiških sindikatov in slovenske gospodarske zbornice za pomoč poplavljenim območjem v severovzhodni Sloveniji. •' ■ XXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXXX SOLIDARNOSTNA AKCIJA ZA POMOČ PRIZADETIM V SEVEROVZHODNI SLOVENIJI__________ Z akcijo nismo zadovoljni! s N N n *» i s 5 *» s n S s s N > S S N S s S k ■ interesi železničarjev obeh držav. Na vprašanje, ki je povzemalo tako poenostavljeno ugotovitev, je Antonio Bucelloni našemu sodelavcu takole odgovoril: »Pojasnil sem samo stališča našega sindikata. Verjamem, da se komu zdijo toga, čeprav .niso. Ni pa rečeno, da teh stališč ne bi mogli spremeniti. Pogoj za to je, da predstavniki jugoslovanskega in našega sindikata na skupnem sestanku najprej odkrito izmenjamo mnenja in poiščemo pot do obojestransko sprejemljive rešitve." Dobra volja italijanskega sindikata -železničarjev, da bi našli rešitev problema, ki teži naše železničarje, torej obstaja. Pravzaprav bi lahko celo rekli, da je Antonio Bucelloni »vrgel rokavico". Jo bo naš sindikat delavcev v.prometu in zvezah pobral? M. G. i i OBMEVi Čeprav je od poziva slovenskih sindikatov in republiške gospodarske zbornice za pomoč poplavljeni severovzhodni Sloveniji minilo že več kot dva meseca, ugotavljamo, da akcija še vedno ni dosegla pričakovanega odziva. Po podatkih službe družbenega knjigovodstva je bilo namreč do 17. oktobra zbranih na tekočem računu republiškega solidarnostnega sklada 15,594.423,13 dinarjev ali 78 % predvidenih sredstev. Več kot dve tretjini sredstev, ki smo jih doslej zbrali v akciji solidarnosti — predvidoma daj bi v Sloveniji zbrali 23 milijonov dinaijev — odraža z ene strani resnično solidarnost velike večine slovenskega delavstva, vendar z druge strani kaže, da ponekod še vedno nočejo doumeti, da so ogroženi kraji in ljudje potrebni takojšnje pomoči in da bi bilo lahko sleherno odlašanje usodno za njihov nadaljnji obstoj. O nemara že kar nedojemljivem odnosu do prizadete severovzhodne Slovenije zgo-x vorno pričajo nekateri podatki o zbranih sredstvih po posameznih občinah. Tako so v 19 občinah zbrali doslej komaj polovico predvidenih sredstev, ki naj bi se stekla v republiški solidarnostni sklad. Med njimi naj omenimo občine Ajdovščina, Dravograd, Grosuplje, Idrija, Ilirska Bistrica, Kočevje, Laško, Litija, Maribor, Nova Gorica, Ptuj, Radlje, Radovljica, Tolmin, Tržič. Nepričakovano slab odziv družbenopolitičnih in delovnih skupnosti ter zasebnikov ugotavljamo v občinah Slovenj Gradec, kjer so zbrali doslej komaj 17,9 % predvidenih sredstev, Radlje ob Dravi (22,5 %), Litija (24,4%), Idrija (25,2%), Dravograd (25,5 %), Vrhnika (27,5%), Ajdovščina (28,2%) in drugod: Svojo obveznost do solidarnostnega sklada so v zadnjih dneh najbolje izpolnili v naslednjih občinah: Kranj 122%, Sevnica 113,2 %,_ Gornja Radgona 101,1%, Žalec/98,8%, Ljubljana 98,7 %, Murska Sobota 95%, Kamnik 87,2%,. Ribnica 86,6 %, Jesenice 83,7 % in Mozirje 81,4 %. Presenetljivo slab . je odziv tudi med zasebnimi obrtniki — v Sloveniji jih je blizu 17.000 — saj se je odzvalo pozivu slovenskih sindikatov in republiške gospodarske zbornice le nekaj deset obrtnikov. Vse kaže, da organizirana politična akcija ne bo potrebna samo v najbolj „spornih“ občinah in v nekaterih delovnih organizacijah, temveč tudi med zasebnimi obrtniki, ki se očitno hočejo ogniti solidarnostni akciji, čeprav so pred časom izražali svojo pripravljenost, da tudi s svojimi prispevki pomagajo prizadeti severovzhodni Sloveniji. Sicer pa je doslej prispevalo v republiški sklad več kot 3050 posameznikov ter delovnih in družbenopolitičnih skupnosti. V zadnjem tednu so med 25 delovnimi organizacijami, ki so namenile skladu največ sredstev, prednjačile: Emona Ljubljana z vplačilom 228.499,70 dinaijev, Petrol je prispeval 80.393,25 dinaijev, kranjski Tekstilindus 77.124 dinaijev, Impol iz Slovenske Bistrice 74.964,40 dinaijev, novomeški Pionir 73.023,10 dinaijev in Steklarna Hrastnik 56.650,70 dinarjev. J -iv ***** Pravna |MisvHovalmra lil: Na volilni konferenci sindikatov v občini Laško se je' Vključil v razpravo Milko Vahčič, ki je sicer direktor snovne šole v Rimskih Toplicah, obenem pa tudi direk-0r 'aške delavske univerze. »Zakaj ste sodelovali v razpravi, tov. Vahčič? “ 1 »Naša delavska univerza je pred časom pozvala vse de-stJ?6 °!Eanizacije v občini, naj spodbude kar največ ti-in svojih delavcev, ki nimajo popolne srednje šole, da se dohT° v tečaje. Zakaj sem govoril? V mesecu dni nismo bili od delovnih organizacij niti enega odgovora, čeprav 5no°j Je samo med mlajšimi zaposlenimi v naši občini u do 600 takih, ki niso končali osemletke. Naše izkuš-no r° torej dokaj trpke in ne mislim, da sem z zaskrblje-°stjo kaj pretiraval. Vsekakor bo treba precej prizade-bj, da se bodo stvari bistveno spremenile na bolje. Vsaj tr 1 nas v Laškem, če bodo morda že kje drugje imeli manj VPRAŠANJE: Pred približno devetimi leti sem se ponesrečila pri delu v podjetju, kjer še vedno delam. Sedaj sem zvedela, da bi lahko zahtevala odškodnino, saj je delavka, ki je imela podobno nesrečo na istem stroju, pred kratkim tožila podjetje in dobila odškodnino. Ali še lahko tožim podjetje, čeprav sem se ponesrečila pri delu že pred devetimi leti? A. D. — Ljubljana ODGOVOR: Po zakonu o zastaranju terjatve zastara odškodninski zahtevek v treh letih, odkar je oškodovani zvedel za škodo in storilca. Ker ste tako za škodo, ki vam je bila nastala zavoljo nesreče pri delu, in za tistega, ki jo je povzročil (v tem primeru bi odgovarjala delovna organizacija, če je opustila varnostne ukrepe pri delu ah podobno), vedeli že ob sami nesreči, bi morali vložiti tožbo v treh letih po nesreči. Ko je ta zakoniti triletni rok potekel, odškodnine ne morete več uveljavljati, ker je, kot rečeno, terjatev zastarala. Sodelavka, ki jo omenjate, je očitno imela nesrečo pri delu kasneje in je pravočasno uveljavljala odškodninski zahtevek pred organi delovne organizacije, torej v triletnem zastaralnem roku. To, daje ta delavka odškodnino dobila, vi pa ne, vam sedaj, po devetih letih, ne daje pravne osnove za njeno uveljavljanje. Triletni rok za vložitev tožbe zaradi odškodnine je relativno dolg rok in bi se morali pravočasno informirati o svojih pravicah. Pri tem pa je seveda vprašanje, ali bi bili sploh upravičeni do kakršnekoli odškodnine — tudi če bi jo pravočasno uveljavljali - kajti delovna organizacija ne odgovaija za škodo pri vsaki nesreči pri delu, temveč le za tisto, do katere je prišlo po njeni krivdi. , . M. Lipužič IZ ŠESTIH REPUBLIK iz ljubljane v new yo Z letali Pan American boste potovali iz Ljubljane v New York najhitreje in najudobneje. Naša letala letijo vsak dan iz Londona. Frankfurta, Rima, Pariza, Amsterdama in Bruslja. Med poletom boste uživali razkošje največjega letala na svetu, našega 747. Vsi, ki so že potovali z našim 747 - bilo jih je več kot dva milijona - so bili navdušeni, ker so uživali med poletom: udobje, varnost in kuhinjo s svetovnimi specialitetami. Med poletom imate na voljo 12 zabavnih glasbenih programov in na izbiro dve filmski predstavi hkrati. K rezervaciji vašega poleta sodijo v našo skrb še: rezervacije v hotelih, ogled mest, razni izleti in služba rent-a-car. Zagotovimo vam tudi rezervacije za potovanja do vseh mest v notranjosti Amerike. V ameriških poslovalnicah Pan American vam naši rojaki Iz ZDA lahko kupijo karto za polet v Ameriko; dostavimo vam jo v Jugoslavijo! V vseh poslovalnicah JAT, turističnih agencijah ali neposredno pri nas boste zvedeli vse o naših posebnih, izletniških tarifah. PAN AMERICAN, HOTEL SLAVIJ A, SV. SAVE 9, 11000 BEOGRAD. TELEFON: (011) 411-484 PanAm letalska družba z naj večjimi izkušnjami na svetu I I I I ... v jugoslovanskih sindikatih BREZ OMAHOVANJA V AKCIJO KOSOVO Pred dnevi je bilo v Prištini posvetovanje predsednikov vseh občinskih sindikalnih svetov PAP Kosovo o nalogah sindikata, ki izvirajo iz pisma predsednika Tita in izvršnega biroja predsedstva ZKJ. Oceno tega posvetovanja bi lahko strniti v naslednjo ugotovitev: razmere terjajo, da sindikati takoj začno z akcijo, pri mečer morajo izhajati iz svojih neposrednih nalog. Udeleženci posveta so se tudi zavzeti, naj vsi organi sindikata in organizacije temeljito preanalizirajo ta pomembni dokument ter ocenijo svoje dosedanje uspehe, neuspehe in napake. Ena od ugotovitev posvetovanja pa je bila, da mora postati povečanje proizvodnje in dohodka največja skrb vseh dejavnikov v delovnih organizacijah in v občinah. To toliko bolj, ker so izgube v gospodarstvu Kosova v prvem polletju letos že presegle 83 milijonov dinarjev. Zavoljo tega ukrepi, ki bodo sprejeti, ne bi smeti naložiti gospodarstvu novih davščin. Tako so omenjati primer delovnega kolektiva „Kosovo“ iz Obitiča, kjer so v minulem letu plačali na račun nekaterih dajatev približno 2,5 milijona dinarjev, v letošnjem letu pa kar 12-krat več! Podatek opozarja, da je gospodarstvo čedalje bolj obremenjeno z dajatvami, kar pa pomeni seveda, da so dejanja v naši E ekonomski politiki dokaj daleč od besed. ■ ■■ ■■ ■■■ mmm mmm mmam m Za tretjino več I I I ENOTNEGA TRŽIŠČA ZA ZDAJ ŠE NI! Izvršni svet Črne gore je sprejel predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o neposrednem otroškem varstvu in o otroških dodatkih. Po novem zakonskem predlogu naj bi se — če ga bo republiška skupščina sprejela — otroške doklade od 1. septembra letos zvišale za vse tri cenzusne skupine v poprečju z^ 33,3 %. Tako bi se v prvi skupini zvišale od 80 na 100 din, v drugi od 60 na 80 din in v tretji od 40 na 60 din. V razpravah o načrtu srednjeročnega razvoja Jugoslavije je veliko govora o enotnem tržišču kot nujni osnovi za uresničitev realnega predvidevanja naše perspektive, v praksi pa se ta enotnost kar naprej krha. Tako je začela tudi komisija sveta Zveze sindikatov Jugoslavije za družbenoekonomske odnose javno ugotavljati, da je enotno tržišče v Jugoslaviji le lepa želja. Blizu 600 jugoslovanskih občin se je zabarikadiralo v svoje meje in se nerado spušča v integracije z drugimi komunami iz svoje republike, kaj šele z občinami iz drugih republik. V minulem letu je le v 6 % primerov prišlo do medrepubliškega gospodarskega sodelovanja in integracij, kar 60 % integracij pa je bilo uresničenih v mejah občin. Temu sta kriva po mnenju te komisije dva razloga: lokalni gospodarski strokovnjaki menija, da pomeni integracija s podjetji iz drugih občin odlivanje sredstev, zelo močno pa je tudi prepričanje, da lokalne integracije laže omogočajo osebne kadrovske in druge dogovore kot gospodarske povezave na daljše razdalje. Tudi sedanji razgovori o novem davčnem sistemu enotnemu tržišču niso kaj prida naklonjeni. V osnutkih zakonov s tega področja je predlagano osem sistemov, štirje elementi v teh predlogih pa so tako različni, da novega sistema bržčas ne bomo mogli pravočasno sprejeti. Predlaganim osnutkom, ki so jih sestavile republike in pokrajine, ugovarjajo predvsem zato, ker ne upoštevajo, da mora imeti davek značaj prispevka, da mora biti sestavni del politike dohodka, da mora enakomerno obremenjevati vse panoge in da mora neposredno vplivati na socialno politiko. Predlagane rešitve dajejo prednost družbenopolitičnim skupnostim, ne pa združenemu delu, kar prav tako ne prispeva k urejevanju enotnega jugoslovanskega tržišča. V razpravah o tem, kako uresničiti načelo o enotnem tržišču, pa se kljub vsemu vse bolj uveljavlja prepričanje, da nobeno tržišče ne more delovati, če ni celovito - ne le tržišče dobrin, temveč tudi dela, finančnih sredstev in tehničnih dosežkov. V skladu z amandmaji 21 in 22 zvezni ustave je zato treba zagotoviti, da bodo neposredni proizvajalci razpolagali z rezultati svojega dela ne glede na področje ati stopnjo njegovega reproduciranja, in da naj šele potem postane vse, kar se ustvari, predmet svobodnega blagovnega prometa in tržnega vrednotenja. V nasprotnem primeru bo težnja proizvajalcev po zapiranju vase, s čimer naj bi preprečili odtujevanje svojega dohodka, neizbežna. Neizbežne pa bodo tudi obtožbe trgovine in bančništva, da sta nosilca tega odtujevanja, čeprav takšni očitki samo še bolj zavirajo razvoj že tako nerazvitega tržišča. Zgraditi je'torej treba celoten mehanizem reprodukcije - od proizvodnje, preko prodaje, kreditov in financ pa vse do strokovnega izobraževanja kadrov, zaposlovanja itd. Integracijske vezi se morajo razviti na osnovi priznavanja ustavnega načela, da vsakdo ostaja gospodar svojega dohodka in da je razpolaganje z učinki, ustvarjenimi na področju blagovnega prometa in financ, predmet sporazumnega usmerjanja med enakopravnimi udeleženci v procesu družbene reprodukcije. Glavni nosilci graditve takšnega mehanizma morajo postati TOZD. Materialna in pravna varnost slehernega kolektiva, da bo ostal gospodar svojega dohodka, pa je edina možnost za pristop k takšnim poslovnim ukrepom. Šele tako zagotovljeni akciji sme slediti intervencija države. V tem je tudi praktičen smisel besed, daje boj za ustavne amandmaje odločilen za uspeh stabilizacijske politike. K. O. TE DNI SO REKLI Predsednik Tito v pogP' voru z vodilnim družbe' nepolitičnim aktivom SS Srbije: Medtem ko poudarjam, daj6 treba pritegniti mlade in prenest' odgovornost na mlado gene racijo, pa nam stanje, na prime1 na naših univerzah in šolah g°' vori, da je ravno narobe. Org**' BOSNA IN HERCEGOVINA (A*.//Ulrrjk-- ■HHHSHflHi Priviti dolžniki Republiški sklad za kreditiranje hitrejšega razvoja nerazvitih področij v Bosni in Hercegovini je najavil energične ukrepe proti nerednim dolžnikom. Dolžniki dolgujejo skladu že 25,5 milijona din. Pravzaprav gre za 116 nerednih dolžnikov, ki niso pokrili 599 dospelih anuitet. Po podatkih službe re- publiškega sklada za nerazvite je bilo od kreditov, ki so jih investirali v obdobju od 1961-65 leta, odplačanih le 55 %. Sklad je zato sklenil odreči kredite nerednim dolžnikom in tistim delovnim organizacijam, ki odobrenih sredstev ne bodo izkoristile v prihodnjih šestih mesecih. nizacije ZKJ na univerzah ni-, majo resnega vpliva. Zavolj0 tega pa v celoti slabijo zveri' med ZKJ in bodočo inteligenc0; Saj niti ne delujemo tako, da 1,1 ustvarjati dobre komuniste, bodo jutri sposobni resnic"0 prevzeti odgovornost za "8! daljnji razvoj socializma v n"*1 državi, niti ne bijemo prave? boja in se ne upiramo te" dencam nasprotnika, ki so del"0 prenesene iz tujine, delno pa ji*1 porajajo sovražne sile v državi' na univerzah kar kipijo. In "8 mesto, da bi samokritično o66 niti ta neugodni položaj in & gnali resnične vzroke tega stari8’ se celo govori, da se je v vrb" Zveze komunistov zakoreniri** antiintelektualna usmeritev, tem nas želijo odtrgati od i"*^ ligence in njenega prispevka našemu boju. Resnica pa je r"v no nasprotna. Čutimo resnic"11 potrebo po sodelovanju i"tc ligence. Vrata partije in naš"? boja so inteligenci odprta, nega prispevka ni mogoče "8 domestiti z ničemer. Razumi)1’ je, to ne pomeni, daje trebag*r dati na inteligenco kot na ^ mogeno celoto, oziroma biti s* za tiste struje, ki v njej obj6^ tivno obstajajo. Nanje je tri , jasno pokazati in proti n j itn treba bojevati ravno zaradi tef’ da bi omogočiti resničen P spevek ustvarjalne in sod stično usmerjene inteligence. KJE ZAKOLIČITI? Prizadevanja za stabilizacijo Ladjedelnice, ki so združene v podjetje „Jadranbrod“ v Zagrebu, kategorično zahtevajo, da je treba čimprej sprejeti sklep o lokaciji jadranske železarne. To bi po njihovem mnenju omogočilo pospešitev gradnje novih zmogljivosti črne metalurgije. Ladjedelnice velikih količin ladijske pločevine ne morejo nabaviti izključno na domačem trgu, položaj pa se bo še poslabšal, ko bodo začele graditi ladje-gigante na suhih dokih. Zato ne morejo razumeti, zakaj zavlačujemo z izbiro najugodnejše lokacije železarne na jadranski obali, če je pa že znano, da bodo za potrebe v prvi fazi razvoja metalurški kombinati v Sisku, Jesenic"*’ Štorah kot tudi mini-želez"’ v Splitu izročali le milijo"1 ^ jekla, ladjedelništvo samo potrebuje kakih 800.000 pločevine letno. <*(■ Komisija hrvaške g0SP° jaške zbornice je že pripravil" r. kumentacijo za gradnjo že e ne, toda kje, še ni jasfl°- IZ NAŠE DRUŽBE Če se že gre kdaj med ljudi, nikar bezati vanje! pomisli tovariš Jaka takoj zatem, ko stisne omizju roko in gre iz krčme na zrak. Pametno se tudi ni predstavljati. Naj baza ne ve, s kom ima opravka. Misli naj, da gre za rutinski stik baze in foruma, ne za radikalne premike. Treba je realizirati čimbolj neposredne kontakte. Za voglom je spet krčma. Nikjer se Slovencu tako široko srce ne odpre kot pri kozarcu. Kaj drugega kot vstopiti! Dva starejša moža, najbrž upokojenca, žulita pri mizi v kotu cviček. Večji krili z rokami in manjšemu nekaj jezno dopoveduje. — Pa menda ne gre zares! se pošali tovariš Jaka, dobrega srca, kakršen je. — Menda se ne mislita mikastiti? Ali dobro teče ali se zatika? vpraša in pokaže na steklenico. — Kar bo, gospod! prikima večji. — Nič resnega ni, le zaradi cen se dajeva. Pa mi noče in noče dati prav! — Raje bodi tiho! reče v zadregi manjši možak in pogleda Jako. — Človek nikoli ne ve, v kaj vse lahko po nepotrebnem cepne. Jaki je nerodno, vendar se hitro znajde: — Zaradi mene lahko kar mirno spita, reče skoraj zarotniško. menu, zakaj ne, golobčka, sončnih peg. Če ne bo zviša- če že hočeta. nja, bomo tanko piskali. — Lahko rečete, kar ho- - Zvišanja temperature? čete, de Jaka že skoraj za- se zanima Jaka. - 0, to pa upno, — jesen imamo pa res že ne: živo srebro bo lezlo zelo lepo, ni res? samo še navzdol. — Predvsem suho! pribije — Kakšne temperature, mrko večji človek. pokojnin vendar! pravi večji — Nekateri bi se radi še človek. naprej greli na soncu, reče — Bodi no tiho! ga miri manjši mož prepirljivo. manjši. — Imeli pa smo letos pre- — No, nikar se ne vzne- cej čudno vreme, ne? nad a- mirjajta! pravi Jaka razume- avtomobilov, zlata in drugih takšnih stvari. Toda, če se kar tako čez noč podraži sladkor, olje, mleko . . . — Daj no že mir! se odločno vmeša manjši mož. — Aha, saj res, oblači se! pravi večji mož zamišljeno. - Kaj hočemo, menda so vsemu krive pege, gospod. Tako pravijo meteorologi. Letos so bile menda na soncu izredno močne erupcije To in ono o vremenu - Ali ste iz teh krajev? vpraša večji mož previdno. — Ja, iz'teh, vendar samo po rodu. Drugače živim v Ljubljani. — Aha, že razumem! Službeno vas pa pot le še zanese sem, ne? — Zanese, zakaj ne! — Vreme je oblačno! pribije manjši človek in pogleda skozi okno. Takole je vedno rekla mati, če sta se z očetom pogovarjala kaj takšnega, kar ni bilo za otroška ušesa, se spomni Jaka. Očetu je takoj postalo jasno, koliko je ura. Oj ti lisjak ti mali! Pa o vre- ljuje radovedno Jaka. vajoče in skoraj prijateljsko. - Vreme je zadnja leta — Dobro vem, da se d and a- sploh bolj čudno. Enkrat so- nes, ko gredo vse cene tako para, dmgič pa do kosti naglo gor, s pokojnino zelo reže. težko živi, posebno še z de- — Veliko tudi grmi in tre- lavsko. Vendar pa vama ska. .. lahko povem, da že piha — Veliko grmenja, malo drug veter, brez skrbi. dežja, ali ne? pogleda Jaka — Nikoli se nisem dosti večjega moža. brigal za politiko, v skrbeh — Oprostite, nisem tako in skesano pravi manjši člo- mislil! vek. — Lahko mi verjamete, — Tako pravi pregovor! da ne! — Saj sem ti rekel, da je — Tudi meni je figo mar! oblačno, ti pa nič, se ujezi pravi odločno večji mož. — manjši možak. — Ali si slep Ampak tele zadnje podra- ali kaj!? žitve so me pa resnično zje- Večji mož se zdrzne in žile, gospod, oprostite. Nič pravi: — To bo najbrž od ne rečem, če gredo gor cene in nihče ne ve, zakaj. Pa oprostite, gospod, če sem kaj preveč rekel. Tu ni kaj oproščati, pomisli tovariš Jaka in srkne kavo. Joj, kakšne slepe miši! A kaj hočemo: previdnost je mati modrosti! Bazo bo nujno treba aktivirati in angažirati v smeri avtentičnega izražanja njenih neodtujljivih pristojnosti. Na tem področju morajo biti čimprej storjeni pozitivni premiki kot taki, in sicer predvsem v korist neposrednih interesov Zavestnih samoupravnih nosilcev. VINKO BLATNIK PARTIZANSKA KNJIGA OBVEŠČA POTUJOČA KNJIGARNA bo obiskala naslednja podjetja: — ponedeljek, 23. oktobra 1972: SWATY, LILET (Maribor), — torek, 24. oktobra 1972: MTT, ZLATOROG (Maribor), — sreda, 25. oktobra 1972: PIK, LIVARNA (Maribor), — četrtek, 26. oktobra 1972: METALNA, TAM (Maribor), — petek, 27. oktobra 1972: BORIS KIDRIČ (MaribojO NASE GESLO: VSAKEMU DELAVCU DOBRO KNJIGO! 'a ji čvrsto in 1,0 postav-0 melbrosia ntd. l, uti. Z vinom je slabo Asfaltna cesta vas iz Murske Sobote preko Martjanec pripelje do Moravskih toplic. Tukaj je je iznenada konec in po makadamu se pripeljete skozi Bogojino in naprej skozi po lončarstvu znane Filovce do Strehovec. Vasica se je vgnezdila v ne tako davni preteklosti pod rahlo valovite gorice. Tukajšnji ljudje so zapustili kočice, ilovnate bregove in večno blatne kolovoze ter se preselili v ravni svet. Zgoraj sc ostale bajte, ki jih danes uporabljajo le za zidanice ali sodobne vikende. Povsod naokoli je vinska trta, akacije in vmes sadno drevje. Zgoraj na naj višjih predelih so ostale tri ali štiri bajte obljudene. V njih so ostali ljudje, ki niso hoteli zapustiti starih ognjišč. Podoba je, da ste prišli v svojevrsten muzej na prostem. Ta, drugače idiličen svet je Prav tako, kot mnogi drugi kraji v Pomurju in Slovenskih goricah, doživel letošnjo pomlad in Poletje številne naravne ujme. Žitna slama se je, ob pozni žetvi, lomila. Zrnje je padalo po tleh ali pa je bilo razmočeno. Mokro omlačeno zrnje so sušili kmetje na velikih platnenih ponjavah, ki so jih pogrnili po dvoriščih. Pri Meričnjakovih so nam pravili, da še ni tako dolgo čas, ko so iz tega domačega nlatna šivali kmečka oblačila. niže ležeči del vasi in polja, ki se od tod vlečejo tja proti Turnišču, kjer ima svoj čevljarski obrat kranjska Planika. Kmetje se bodo morali pošteno lotiti dela, preden bodo popravili te, večno razrite klan-ce,- ROJI KOMARJEV V septembru je bilo v Pomurju na roje komarjev. „Ne pomnim, da bi jih bilo kdaj toliko ...“, nam je dejal mizarski mojster Jože Časar iz Strehovec. Ko smo hodili med goricami, nam mrčes ni dal mim. Zakurili smo ogenj, da bi jih z dimom odgnali, medtem, ko smo se pomenkovali z domačini, ki so se vrteli okoli bajt in vinogradov. Tu je potrebno vedno kaj postoriti. Da bi imeli od kurjenja še neko korist, smo si spekli krompir in koruzo. Ogledali smo si Meričnjakovo in Časarjevo zidanico. Stara je postala pretesna in Časar je poleg nje začel graditi novo. Pri delu mu pridno pomaga zet Ne-delko Gavrič, miličnik iz bližnjega Dobrovnika. V te kraje je prišel iz Bosne. kom vse. Nedelko Gavrič nam je to zelo hitro naštel, kljub temu da ni vinogradnik po poklicu. Tod okoli pridelujejo še veliko šmarnice. Trta je večinoma po starem privezana ob kole. Le tu in tam je razpeta po žicah, kjer je pridelek večji in tak vinograd je moč obdelovati s sodobno mehanizacijo. Ko smo si ogledovali vinograde, nam je pritegnila pozornost kake tri metre široka in okoli sto metrov dolga krpa vinograda. Trava je prerasla preostalo trto. Domačini pravijo, da je že nekaj let tako. Kar osem lastnikov je na tej krpici zemlje. Skregali so se med seboj in ostala je osamljena. To je primer nekdanjega dedovanja v Prekmurju, ko je sleherni otrok v družini dobival enak del premoženja. To se je v nekaterih primerih tako razdrobilo, da od tega ni bilo moč živeti. FRANČEK ŠTEFANEC Kam pa tako naglo, Pepe? Na patentni urad! Odkril sem poseben trikotnik za merjenje stopnje inflacije...! med zadnjo vojno so jih ne-*ateri nosili. Poleti so bile takš-?*e obleke primerne, ker v njih ^ctom ni bilo vroče. Letošnja žetev je bila torej Pazita in težavna, predvsem na ^močenih njivah. Kljub temu L Pomurski kmetje tudi ob le-. JnJi žetvi niso pozabili speči venih pogač, ki so jih bili še j.L ®bn° veseli otroci. Pekli so m ^di v Strehovcih. UNIČENE POTI ilm,„ ^trehovske gorice vodijo niih 3t* kolovozi. Poleti je po s tr rč ,voziti z vprego ali celo aktoijem. Najbolj korajžni 0s.|Pr‘.Peljej° do zidanic celo z te °n,1Rli avtomobili. Letos so bitL.htl/azrite- Bo globokih vdo-°d kodtCČe V0<^a" ^do Bi vedel kraii se jčtBdtrgal po*,- J^H voda si je povsod iskala dom,,1 • a je Proti zadružnemu m poplavila predvsem ObN Na prešpanu v stari zidanici je letnica 1844. V sprednji hiši nam je pokazal Nedelko posvetila, ki so jih napisali obiskovalci zidanice ria notranjost vrat v zidni niši. Pravil je, da so vmes tudi imena partizanov, ki so si proti koncu vojne iskali zavetje v teh krajih. JEDLI SMO RANINO Z vinom letos v Strehovskih goricah slabo kaže. Grozdja je . bilo malo, ker ga je spomladi vzela slana. Kljub temu pa smo ob našem nedavnem potepu v Strehovskih goricah jedli rani-no. Te vinograde je potrebno velikokrat škropiti, kdo bi vedel s HU40RESKA Nikar me ne zafrkavaj, da nimam niti pojma o oblasti delavskega razreda, ker se ti niti ne sanja, ria kakšnega teoretika si naletel! Kaj teoretika, vse sem preveril tudi v praksi, kar je za naše razmere še posebej razveseljiva izjema, ki potrjuje pravilo. Začelo se je oni dan zjutraj, ko mi je žena vrgla pod nos, naj si nikar ne zdravim mačka z oblastniškim vedenjem do nje. Pomisli, prosim jo za turško, ona pa o oblasti. „Če že imaš kot predstavnik delavskega razreda oblast v rokah," je pihala, „dokaži to v vsesplošnem dogajanju in ne doma, ker ti bom v nasprotnem primeru kontrirala z matriarhatom!“ Si lahko misliš, kako me je zadelo tisto o predstavniku delavskega razreda in o oblasti. Dejstvo je, da sem po merilih Manca in predsednika našega sindikata sestavni del delavskega razreda, toda - ali imam res oblast v rokah? Kako naj sam sebi dokažem to preklemano zapleteno stvar, če pa doslej nisem bil še na nobenem seminarju, da bi se izobrazil v zadevni metodologiji? Trma me je rešila in upanje, da se bo naposled vse uredilo. Postal sem pozoren na vse in vsakogar. Napravil sem si beležko z dvema raz- delavskega razreda. Saj nam nihče več ne bo dal kredita za obstoj delavskega razreda v našem podjetju!" Beležko sem nesel v institut za zgodovino delavskega gibanja, kjer so mi zatrdili, da gre sicer za zanimiv pristop k stvari, vendar zaradi neustreznega formata beležke ne morem računati na udeležbo' v prihodnji raz- maček napravil lepotni poseg po desnem licu, nakar je bila prisiljena oditi v ambulanto, kjer je seveda zaradi nje vrsta čakala v negibnem položaju (če odštejemo besedne komentarje) uro in petnajst minut, zato je županov smrkavec (eden od udeležencev vrste) prepozno prišel domov, mati županja je upravičeno negodovala in se predelnicama „za oblast" in „proti oblasti". Za doktorsko disertacijo, ti rečem. Nabralo se mi je toliko pozitivnih in negativnih argumentov, da bi rabil najmanj dve leti za ureditev zmede in razjasnitev megle. Ko sem v podjetju zaprosil za dopust v tem smislu, mi ga seveda niso dali, ker sem po svoji neumnosti povedal, za kakšen študij mi gre. ,,Si predstavljaš škandal," so mi rekli, „če pride v javnosT-da prav v našem podjetju nekomu ni jasno, kaj je oblast stavi, sam pa sem nadaljnje raziskave prepustil naključju, kakor je to storil pred mano že znameniti fizik Nevvton. Sedel sem pod jablano in — čakal Ne boš verjel, toda jabolko mi je res padlo na glavo. Zaradi bolečine sem planil pokonci in nehote stopil na rep sosedovemu mačku, ki je cvileč planil čez plot in priletel naravnost na pravkar sfrizirano lasuljo direktorjeve soproge. Ker le-ta ni reagirala hladnokrvno, ji je dnevnemu redu navkljub od-pravila protestirat naravnost k možu zaradi razmer na njegovem področju. „Prvi mož" je moral zaradi višje sile prekiniti važno sejo in jo prestaviti na popoldne, kar je sprožilo plaz novih premikov v popoldanskih načrtih, nakar........ Vidiš, tako se mi je posrečilo odkriti, da lahko učinkovito vplivam na ravnanje in delovanje najvišjih organov v občini. V bistvu je to sestavni del oblasti, mar ne? Tig V SOLIDARNOSTNI AKCIJI OD TOD IN TAM V tej in v naslednjih številkah Delavske enotnosti bomo objavili seznam vseh vplačnikov v republiški solidarnostni sklad za pomoč prizadeti severovzhodni Sloveniji, in to po dnevih vplačil. Republiški svet ZSS in gospodarska zbornica se ob tej priložnosti iskreno zahvaljujeta vsem za razumevanje in izkazano pomoč. (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Kroj Murska bohota 1.422,20 Pomurka, Murska Sobota 1.369,55 Pomurka, Murska Sobota 264,00 Skupščina občine Murska Sobota 115,50 Skupščina občine Murska Sobota 264,00 Uslužbenca komiteja OK ZKS, Lenart 114,00 Klemos, Lenart v Slovenskih Goricah 2.793,80 Klemos, Kuester, Lenart v Slovenskih Goricah 841,20 Kmetijska zadruga Vrhnika 3.117,70 Stiplet, Ribnica 1.108,40 Sindikalna organizacija družbenopolitičnih organizacij, Novo mesto 994,00 Splošna vodna skupnost Dolenjske, Novo mesto 4.370,60 Zavod za rehabilitacijo invalidov Rog, Novo mesto 2.908,00 Osnovna šola Franca Pasterka, Lenart, Mežica 1.149,60 Kmetijska zadruga Slovenske Konjice 2.894,30 KZ Trebnje 2.573,85 SOb Trebnje 2.453,80 Osnovna šola, Mokronog 1.001,00 Stjepan Bahun, elektromehanska Trebnje 50,00 Gradbeno opekarska podjetja Mirna na Dolenjskem 1.728,60 TIP-TOP, obrat Trebnje 850,00 Osnovna šola Spodnja Polskava 739,55 Splošna bolnišnica Trbovlje 14.490,00 Podjetje Slaščičarna Trbovlje 469,90 Dominik Ban, Mozirje 25 100,00 KGZ Sora, Žiri 2.078,30 Osnovna šola Postojna 3.102,60 Olga Habjan, Kemična čistilnica Pivka 50,00 Beton, Zagorje ob Savi 104,25 GIP Beton, Zagoije ob Savi 17.043,95 Pohištvena industrija Garant, Polzela 7.749,60 Obrtnik, Prebold 3.924,30 Zavod za usposabljanje invalidne mladine, Kamnik 1.922.00 Gimnazija Rudolfa Maistra, Kamnik 1.715,40 Gostinsko podjetje Planinka, Kamnik 1.000,00 Osnovna šola Komenda, Moste 950,00 Osnovna šola Frana Albrehta, Kamnik 3.000,00 Občinski sindikalni svet Kamnik 2.500,00 Komunalno gospodarstvo, Mengeš 800,00 Tovarna filca, Mengeš 3.000,00 Železarski izobraževalni center pri železarni Jesenice 2.000,00 Sindikalna organizacija obrtnih delavcev, Ruša 200,00 Osnovna šola Rada Robič, Limbuš 1.015,15 Obrtno sedlarstvo in avto tapetništvo, Maribor 1.264,40 Mariborska plinarna, Maribor 2,570,55 POP tapetnik, Maribor 974,95 DU Maribor 2.500,00 Pekarne in slaščičarne, Ruše 200,00 Cevovod, Maribor 12.000,00 Hotel Evropa Celje 1.840,10 Aurea, Celje 2.027,00 Elektro signal, Celje 2.383,05 Metalka Ljubljana, tovarna Triglav, Tržič 4.096,05 Osnovna šola Kokrškega odreda, Križe (Tržič) 850,00 Društvo upokojencev, podružnica Senovo 150,00 Gimnazija Koper 2.164,50 Osnovna šola Gorje (Radovljica) 820,00 Elan, Begunje 10.000,00 Gradbeni šolski center, vajenska šola Ljubljana 2.500,00 Gradbena tehniška šola, Ljubljana 3.000,00 Instalacija, Ljubljana 30.000,00 Totra, Ljubljana 232,20 Belinka, Črnuče-Ljubljana 5.947,40 Slovenska izseljenska matica, Ljubljana 379,00 Donit Medvode 50.000,00 Prevozno podjetje Donat, Rogaška Slatina 1.835,55 Obalna konferenca SZDL, Koper 353,80 Občinski sindikalni svet Nova Gorica 382,00 Glasbena šola M. Kozina, Novo mesto 295,10 Elektro-Ljubljana-okolica 10.170,00 Trop le s, Koper 2.947,00 Inštalacije, Škofja Loka 1.660,00 Osnovna šola, Rogatec 372,00 Okrožno sodišče Nova Gorica 604,80 Prešernovo gledališče Kranj 323,10 Obrtnik Borovnica 815,40 Skupščina občine Sevnica 3.648,00 Okrožno sodišče, Murska Sobota 935,45 Vesna film, Ljubljana 1.907,20 Novoteks, Novo mesto " 10.000,00 Konfekcija, Logatec 1.500,00 SGP Projekt, Kranj 35.808,00 Metalka, Celje 31.621,00 „Igrad“ Vrhnika 9.277,70 12. SEPTEMBRA „Toko“, Domžale 423,05 „Hidrometal1* Mengeš 3.360,35 Gozdno gospodarstvo Kranj 590,00 „Exoterm“ Kranj 4.775,50 Hotel ,3elvedere“,Izola 2.898,00 Splošno komunalno podjetje Izola 1.764,80 Učiteljski kolektiv šola Dobova 789,00 Kosta Mihajlovič, slaščičar, Celje 400,00 „Topol“, lesna industrija Ilirska Bistrica 12.313,60 Nada Kožman, Ilirska Bistrica, Cankarjeva 8 200,00 Opekarniško podjetje Gornja Radgona 2.773,60 Biro 71 - Domžale 1.978,75 Združene brivnice Hrastnik 455,80 „Toko“, Domžale 2..317,70 Temeljna izobraževalna skupnost Jesenice 72,15 Prevozništvo Lendava 2.249,05 ..Slovenijales", Radomlje 12.191,65 „Meso“ podjetje, Kamnik 2.895,25 Skupščina občine Kamnik 50,00 Zdravstveni delavci bolnišnice za predšolsko invalidno mladino, Nova Gorica 5.638,25 Gostinsko podjetje „Hotel Park" Nova Gorica 2.921,00 Podjetje za popravljanje voz in strojev Nova Gorica 13.778,05 ..Železničar" obratna menza, Nova Gorica 153,65 Marija Prodnik, Rohenov kot 22, Solčava 100,00 „Smreka“ lesna obrt, Gornji grad 2.851,05 Gostinsko podjetje ,.Turist", Mozirje 2.252,60 STRAN 8 Kot številna vodstva družbeno-političnih organizacij v teh dneh, je tudi predsedstvo RO Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije preteklo sredo razpravljalo o nalogah sindikata v zvezi s pismom predsednika ZKJ in izvršnega biroja ZKJ. Razprava ni bila splošna. Ostajala je sicer v mejah problematike in odnosov, ki so značilni za področje družbenih dejavnosti, zato pa je toliko bolj konkretno navajala razloge za neučinkovitost akcije pri uresničevanju politike ZKJ na tem področju. Podrobneje bomo o razpravi poročali prihodnjič. Predsedstvo je obravnavalo tudi predlog zakona o gledališki dejavnosti in osnutek zakona o filmu. Medtem ko k drugemu ni bilo posebnih pripomb, pa bodo nekaj svojih stališč posredovali predlagatelju zakona o gledališki dejavnosti. Predvsem so opozorili, da mora zakon opredeliti pravice in dolžnosti tistih, ki predlagajo svoje predstavnike v svete gledališč in predstavnikov samih, ki morajo posredovati stališča, ki se izoblikujejo v zainteresirani skupnosti, katero predstavljajo, ne pa le svoje osebne poglede. Menijo tudi, da mora zakon določiti temeljne kriterije za strokovno in moralno-politično kvalifikacijo direktorjev. Osnov- na sindikalna organizacija ljudskega gledališča v Celju pa se je zavzela za to, da bi pogoje, pod katerimi se gledališče lahko ustanovi in deluje, zakon opredelil; na svoj predlog naj bi dobili odgovor, saj stari zakon je tako določilo vseboval. Predsedstvo je razpravljalo tudi o dopolnitvah in spreminjevalnih predlogih k zveznemu zakonu o ugotavljanju in obračunavanju dohodka v temeljnih organizacijah združenega dela. Ugotovilo je med drugim, da zakon daje prevelike pristojnosti zveznemu izvršnemu svetu, ki. naj bi sam odločal o tem, kaj so materialni stroški. Če bi se to zgodilo, so ugotovili, izgine vsaka stabilnost iz pojma materialnih stroškov, za področje izobraževanja pa nevarnost, da se vajenske nagrade in stroški izobraževanja zaposlenih izločijo iz materialnih stroškov. Razpravljali so tudi o osnutku Kodeksa samoupravljavcev Jugoslavije. Po vsebini je ta osnutek kodeks moralnih norm, toda v svoji dokončni obliki bi moral postati bolj jedrnat, razumljiv, da bi lahko postal res svojina štirih milijonov jugoslovanskih delavcev. „ „ SLOVENSKE KONJICE Skupščina občine Slovenske Konjice je med drugim obravnavala nekatere zadeve in naloge za urejanje stanovanjske politike na podlagi ustrezne republiške zakonodaje. V predlogu samoupravnega sporazuma o izločanju in usmerjanju sredstev za stanovanjsko izgradnjo je predlagala delovnim organizacijam kot njegovim podpisnikom, da bi od začetka leta 1973 izdvajale za stanovanjsko izgradnjo najmanj 5 % od Bruto osebnih dohodkov. To pa hkrati že pomeni, da se bo iz tega naslova zbralo več sredstev kot do-sedaj, saj bodo podjetja in zavodi to stopnjo lahko še povečevali. V sporazumu je dalje predvideno, da bodo delovne organizacije — podpisnice združile 30 % zbranega denarja za kreditiranje usmerjene stanovanjske izgradnje. Zbrana sredstva bodo lahko uporabljali za gradnjo, rekonstrukcijo, velika popravila in nakup stanovanj v družbeni lastnini. Z denarjem, ki bi ga združili, bo upravljal posebni odbor, ki ga bo na predlog občinskega sindikalnega sveta imenovala občinska skupščina. Sicer pa bo sindikalna organizacija v občini morala dati še soglasje skupaj z občinsko skupščino k pravilniku, po katerem bo deloval odbor. Na skupščini je bilo precej govora še o nekaterih drugih aktih stanovanjskega področja, ki jih mora sprejeti ta organ do konca letošnjega leta. Med drugim gre za regresiranje najemnine v družbenih stanovanjih za delavce, ki tega ne bi zmogli zaradi nizkih osebnih dohodkov in še za nekatere druge predpise. U. L. Kranju primanjkuje delavcev Stanovanjska gradnja - preizkušnja kranjskih razvojnih sposobnosti Že prve razprave o predlogu srednjeročnega razvoja kranjske občine so odkrile, da se je to področje pri svojem razvoju znašlo pred hudo oviro, ki bo v največji možni meri vplivala na uresničitev vseh zastavljenih ciljev. Ta ovira je pomanjkanje delavcev. Vse dejavnosti v Kranju, še posebno izrazito pa industrija, temeljijo bistveni del svojih načrtov za nekaj prihodnjih let na predvidevanjih o povečanju števila zaposlenih. Ob tem pa, kot da zares ne vidijo, da so možnosti za nove delovne moči že izredno majhne. Če je bilo morda še pred letom ali dvema mogoče krpati najnujnejše potrebe po delavcih, je letos njihovo pomanjkanje že prav kritično. V tovarni Iskra so, na primer, želeli pridobiti za nove potrebe v prihodnjem letu 500 delavcev, nadejajo pase jih v najboljšem primeru 200. Vzroki za to, da v Kranju delavcev primanjkuje, so podobni, kot v drugih naših razvitih središčih, vendar pa se tu javljajo še v nekoliko bolj izraziti obliki. Za kranjsko občino je značilen nadpovprečen delež aktivnega prebivalstva, saj znaša skoraj 49 odstotkov. To očitno kaže, da so možnosti za nove zaposlitve izčrpane. Ta ugotovitev velja še toliko bolj, če dodamo še podatke, da je kmečkega prebivalstva že manj kot desetino. S tem je že na skrajni meji možnosti za nadaljevanje svoje dejavnosti, nikakor pa ni več rezerva za nove delavce. Po vseh razpoložljivih podatkih sklepajo, da bo naravni prirast aktiv- nega prebivalstva v kranjski občini komaj dobro pokrival redno odhajanje delavcev iz delovnih organizacij, za nove predvidene potrebe pa bi morali v občino privabiti najmanj 2200 delavcev od drugod. Gotovo je ob tem umestno vprašanje, kako lahko uspe račun, ki je odvisen od tega, koliko delavcev se bo v Kranj priselilo. Dosedanje razprave so se nagibale k oceni, da tak račun preprosto ni mogoč, še zlasti zaradi tega ne, ker v delovnih organizacijah ne mislijo kaj dosti na to, kakšne potrebe bi toliko priseljencev povzročilo pri gradnji stanovanj, pri potrebah po novih vrtcih, šolah, komunalnih napravah, terciarnih dejavnostih in podobnem. Samo nekaj ugotovitev s področja stanovanjske gradnje. Upoštevaje število družin v kranjski občini, že sedaj primanjkuje okoli 2400 stanovanj. Računajo, da bo brez priselitev v občini do leta 1976 še okoli 1600 novih gospodinjstev. Če k temu dodamo še družine priseljencev, ocene potreb presežejo celo 5000 stanovanjskih enot, ki bi po sedanjih cenah veljale okoli milijardo novih dinarjev. To pa pomeni, da bi kranjska družbenopolitična skupnost morala izdajati za stanovanjsko gradnjo še najmanj enkrat toliko, kot sedaj. Seveda se ob tem zastavlja več vprašanj. Do kam je še mogoče povečevati obveznosti gospodarstva? Ali je sploh mogoče v petih letih nadomestiti zaostanek, ki se je nakopičil v nekajkrat daljšem ob- 0 OSNUTKU PROGRAMA STANOVANJSKEGA GOSPODARSTVA Najprej sporazum V Ilirski Bistrici so na posvetovanju o osnutku srednjeročnega programa stanovanjske izgradnje in razvoju stanovanjskega gospodarstva v občini v glavnem opredelili nekatera stališča in predvideli nadaljnje izvajanje ukrepov na tem področju. Analiza eri stanju stanovanjskega gospodarstva v občini je pokazala, da so v petih letih zgradili na 1.000 prebivalcev le 2,8 stanovanja. To je glede na potrebe veliko premalo. Trenutno bi potrebovali 273 novih stanovanj in 83 stanovanj, da bi preselili stanovalce iz za bivanje neprimernih prostorov. V prvem obdobju do leta 1976 bi v občini po predlogu osnutkov družbenega dogovora in drugih predpisov, ki bodo določali stopnjo prispevka za stanovanjsko izgradnjo, lahko pridobili 260 stanovanj, od katerih bi bilo 150 stanovanj v družbenem sektorju, 110 pa bi bilo stanovanj zasebnikov. Po istih izračunih bi do leta 1985 zgradili že 850 stanovanj, kar bi obenem zadostovalo za pokrivanje potreb. Na posvetovanju so poudarili, da je treba najprej uskladiti programe vseh delovnih organizacij s programom občine. Razen tega je treba čimprej pripraviti samoupravni sporazum, ki bi določal stopnjo prispevka za stanovanjsko izgradnjo od bruto osebnih dohodkov zaposlenih in sprejeti odlok o določitvi odstotka za solidarnostni sklad. J. V. KRANJ Skupščina komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev Kranj je v ponedeljek sklenila, da bo razpisala referendum o združitvi kmečkega in delavskega zdravstvenega zavarovanja za 19. in 20. november. Na seji so sprejeli predlog Občinskega sindikalnega sveta Kranj, naj bi po združitvi obeh skupnosti ne poviševali prispevka iz osebnih dohodkov zaposlenih. Sklad "Zdravstvenega zavarovanja delavcev namreč lahko krije povečane stroške po izenačitvi pravic kmečkih zavarovancev z delavskimi iz letošnjega presežka dohodka. Ker je na Gorenjskem komaj 6 odstotkov' kmetov, so dodatni stroški ocenjeni na samo nekaj več kot poldrugi milijon dinarjev. Del dohodkov, ki so nad predvidevanji, bo skupnost socialnega zavarovanja namenila tudi za naložbe v zdravstvenih zavodih in za dodatne izdatke, ki jih povzročajo podražitve. dobju? . .. Gotovo pa je umestno tudi mnenje, da morajo breme stanovanjske gradnje, ki gre na račun velikih novih potreb po delavcih, nositi tisti kolektivi, ki so jim ti delavci potrebni. Vsi stroški zanje bi pač morali biti upoštevani v ceni naložbe, kot so na primer za stroje, saj je tako v navadi tudi drugod po svetu. Očitno pa je, da marsikateri kranjski delovni organizaciji nikakor ne gre v račun, da po starem ne bo šlo več. Če je doslej nekaj veljala predvsem naložba v delovno mesto, delavca pa je bilo mogoče pridobiti praktično zastonj, bo odslej pač treba misliti tudi nanj in na vse, kar potrebuje za normalno vključitev v življenjsko okolje. Vsekakor pa je na mestu že nekajkrat poudarjena misel, da bo Kranj prav na področju gradnje stanovanj položil izpit svojih razvojnih sposobnosti. Pri skrbi za delavce pa nikakor niso na zadnjem mestu tudi potrebe po denarju za izobraževanje, saj izobrazbena struktura zaposlenih v tej občini že sedaj tako zaostaja za potrebami, da bi jo bilo na splošno potrebno dvigniti kar za eno stopnjo. Če pa bodo kranjska podjetja le uspela pridobiti delavce od drugod, pa tudi zagotovo ne bodo imeli prav take izobrazbe, ki jim bo najbolj ustrezala in se bodo torej te potrebe -še stopnjevale. ,, <, PUCKI BREZ GNEZDA... To pot ni naš namen govoriti o vseh sklepih in stališčih v zvezi s stanovanjsko politiko, ki so jih do sedaj’žavzeli ljubljanski mladinci. Naša želja je, da bi vam posredovali le nekatere ugotovitve, ki so jih skrbno zbrali iz vseh mogočih materialov teh ali onih forumov. Ugotovitve, ki so brez dvoma sila zanimive, saj zadevajo Ljubljano kot republiško središče, ki pa so po drugi strani zanimive tudi za vse mlade delavce širom po Sloveniji, ki si tako vroče želijo priti v naše glavno mesto. Mladi Ljubljane so v svojih materialih na prvem mestu ugotavljali: od nekaj več kot dva tisoč stanovanj letno odpade v Ljubljani v zadnjih nekaj letih na najemniška stanovanja le 300 do 400 stanovanj letno! V zadnjih letih so cene stanovanj neverjetno hitro narasle. Poprečna letna podražitev znaša okrog 25 odstotkov; če vzamemo, da skromno družinsko stanovanje velja 20 starih milijonov dinarjev, to pomeni, da povprečna slovenska družina samo s svojim zaslužkom nima nobene možnosti priti v nekaj letih do stanovanja! V Ljubljani smo še nedavno računali, da bomo letno zgradili 2700 stanovanj, morda celo tri tisoč. In kakšna je realizacija? Kolikšen odstotek svojih načrtov smo uresničili? Leta 1968 smo zgradili 2352 stanovanj, leto dni kasneje 1794, pred dvema letoma 1473 in v prvi polovici lanskega leta 773! Takšna je torej stanovanjska bilanca na področju Ljubljane; vsako leto manj novih stanovanj, vsako leto več družin brez gnezda! Sicer pa so številke tudi same zase. sila zgovorne... V zadnjih letih smo večkrat slišali bridko resnico, da je tisti, ki pričakuje stanovanje, popolnoma brez moči, da bi vplival na dogajanja v stanovanjski gradnji. Pričakovala stanovanj so danes skoraj podobni čredi ovac brez pastirja, nikjer ni samoupravna organiziranost tako neznatna, kot prav na tem področju! Tako, nanizali smo samo nekatere ugotovitve, ki so jih mladinci Ljubljane skrbno povzeli v svojih materialih, ugotovitve, ki so navzlic svoji skromnosti dovolj zgovorne in se bo morda marsikdo, ki si tako srčno želi priti v „belo Ljubljanole premislil in ostal tam, kjer mu bodo nudili vsa] streho nad glavo. Upamo, da so‘te vrste prebrali tudi tisti mladi Ljubljančani, ki so v svojem mladostnem zanosu menili, da stanovanje za njih ne bo problem, prav tako pa tudi upamo, de so te vrste bežno preleteli tudi vsi tisti „stari“, ki so potem v njih našli sebe ali vsaj delček lastne krivde, da je temu tako- S. DRL^J, DELAVSKA ENOTNOST - ŠT. 42-21. OKTOBRA IZ NAŠE DRUŽBE Uspel posvet ljubljanskih šolnikov Izrekli so se za nadaljevanje politike plačevanja dela zavodov, ki temelji na izpolnjevanju celotnega delovnega programa Minulo soboto so se zbrali v Škofji Loki predsedniki osnovnih organizacij sindikata in ravnatelji osnovnih šol iz Ljubljane. Na posvet sta jih povabila MO Sindikata delavcev družbenih dejavnosti in Temeljna izobraževalna skupnost Ljubljana, sodeloval pa je tudi Zavod za šolstvo, njegovi predstavniki iz organizacijske enote Ljubljana. Na posvetu so razpravljali o vsebini pisma predsednika ZKJ in izvršnega biroja predsedstva ZKJ, izoblikovali enotna stališča do predlaganih sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov ter se opredelili za to, da se nadaljuje politika uveljavljanja meril o 42-umem delovnem tednu v osnovni šoli. vzamemo nekaj najbolj kon- med šolo in krajevno skup-kretnih ugotovitev, potem so to nostjo, da bi dosegli pri mladini gotovo naslednje naloge: zavzeli se bodo za večje sodelovanje Razprava v zvezi s pismom predsednika ZKJ je bila aplicirana na področje vzgoje in izobraževanja. Če na kratko po- KULTURNA AKCIJA V KRANJU Kako zainteresirati? • V Iskri posebna TOZD za razvoj kulturnega, športnega in rekreacijskega dela med delavci V okviru kulturne akcije „Delavci in kultura“, ki so jo lani spodbudili sindikati in SZDL Slovenije, je ZKPO Kranj organizirala dva dvodnevna seminaija za organizatorje kulturnega življenja v kultumo-prosvetnih društvih. Osrednji temi seminarja sta bili: organizacija kulturnega življenja v delovnih organizacijah in sodobni tokovi v glasbi, dramatiki in estetski vzgoji Na seminarju so se srečali kulturni delavci - amaterji, ki delajo v društvih in ki so istočasno aktivni pobudniki in organizatorji kulturnega življenja v delovnih organizacijah. Izmenjali so izkušnje svojega dosedanjega dela ter skupno iskali odgovore na odprta vprašanja, s katerimi se srečujejo pri razvijanju kulturnega delovanja med delavci. Kako zainteresirati več delavcev, zlasti mladih za kulturno življenje, to je prav gotovo eno od osnovnih vprašanj. Odgovor nanj bi pomagal razrešiti mnoga druga vprašanja V Iskri npr., kjer sistematično in načrtno skrbe za kulturno življenje svojih delavcev, so s posebno anketo ugotovili, da se od 6.000 zaposlenih udejstvujeta v kulturi le 602 zaposlena. Zlasti med mladimi ne najdejo odziva za aktivno kulturno delo. Zato si prizadevajo z različnimi oblikami amaterskega kulturnega delovanja, .od organiziranja obiskov gledaliških in glasbenih predstav, do razširjanja knjige itd., čimbolj približati kulturo vsem delavcem. Pri tem se poslužujejo vseh virov informiranja in osebnega prepričevanja. Za letošnje leto je Iskra predvidela 10 milijonov dinarjev za kulturno življenje delavcev. Prizadevajo si razširiti možnosti in povečati sredstva za kulturno delo, zato bodo v predvideni samoupravni organiziranosti TOZD ustanovili posebno TOZD za razvoj kulturnega, športnega in rekreacijskega dela med delavci. Čeprav želijo tudi ž organiziranjem lastnih kulturnih skupin krepiti zavest pripadnosti delovni organizaciji, se ne zapirajo v lastne okvire, temveč pospešujejo in podpirajo kulturno delo delavcev tudi v krajih, kjer delavci žive v prostem času. Podobne izkušnje imajo v Savi, kjer je kulturno življenje zelo razgibano, skrb zanj pa enakopravna obveznost tako samoupravnih, političnih kot tudi strokovnih organov in organizacij. Udeleženci seminarja so na vprašanje, zakaj zamira življenje v podeželskih društvih - čeprav obstaja interes zanj -ugotavljali, da je osnovni vzrok v pomanjkanju organizatorjev in animatorjev kulturnega življenja. Kulturni aktivisti, ki ves prosti čas razdajajo za razvoj kulturnega življenja v svoji delovni organizaciji ali krajevni skupnosti, pričakujejo vsaj moralno priznanje za svoje delo, medtem ko o materialni nagradi ali vsaj povrnitvi stroškov še ne razmišljajo glasno. Mnogo razprav je bilo tudi o delovanju kulturnih skupnosti, saj se je prav v kranjski občini porodila ideja zanje. Od prvotnih zamisli te skupnosti osnovna še ni uresničena. Kulturna skupnost ostaja še vse preveč razdeljevalec denarja, ni Pa še postala resnična skupnost vseh za kulturo zainteresiranih dejavnikov. Kranjska kulturna društva zelo tesno sodelujejo s slovenskimi društvi na avstrijskem Koroškem. Zato so zelo prizadeto razpravljali tudi o zadnjih dogodkih na Koroškem. V Imenu vseh kulturnih društev kranjske občine so poslali Pismo izvršnemu svetu SRS in Slovenski prosvetni zvezi, v katerem obsojajo šovinistične izpade in izražajo solidarnost z borbo koroških Slovencev za njihove pravice. „ 1. Jj. % **00. MODNA HIŠA S POSLOVNIMI ENOTAMI V LJUBLJANI, MARIBORU IN OSIJEKU VAM NUDI bogato in vedno aktualno Izbiro otroške, moške in ženske konfekcije, modnega me* trškega blaga, pletenin In visoko kvall-totne usnjene konfekcije in galanterije. boljše vzgojne rezultate. Sindikat in organizacije ZK na šolah morajo identificirati tiste ne tako redke posameznike, ravnatelje, ki s svojim obnašanjem in odločanjem potiskajo samoupravno odločanje na stranski tir. Zahtevajo revizijo učnih programov na vseh šolah, iz katerih prihajajo učitelji, in sicer v tem smislu, da bo njihova družbena izobrazba enakovredna strokovni izobrazbi. Opozorili so na nemoč delovnih kolektivov, kadar hočejo iz svojih vrst izključiti nekoga, ki ne ustreza moralnim normam socialističnega učitelja; to jim preprečuje sedanji Temeljni zakon o delovnih razmerjih, ki je naravnan tako, da ne ščiti tistega, ki je kršil zakonske norme, ščiti pa tistega, ki krši moralne in politične norme. Dogovorili so se, da bodo o pismu razpravljale osnovne organizacije ZK skupaj z izvršnimi odbori sindikalnih organizacij, da bi se dogovorili za akcijo v lastnem okolju. In zahtevali so, da se pokličejo na odgovornost kršitelji določb samoupravnih sporazumov, ne glede na to, da sporazumi sankcij za kršitelje še ne določajo. Ko so razpravljali o predlogih za spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in osebnih dohodkov, so ugotovili, da v glavnem upoštevajo predloge ljubljanskih šol, sindikata in izobraževalne skupnosti. Tako njihovo mnenje seveda ne more biti dokončno, saj bo vse do oktobra potekala po šolah o teh predlogih javna razprava. V Škofji Loki so ugotavljali, da sedanji predlog odpravlja vse bistvene slabosti, se pravi, drugače vrednoti učitelja s srednjo šolo, drugačen odnos oblikuje med učiteljem s srednjo in učiteljem z višjo izobrazbo in izboljšuje položaj najnižjih kategorij delavcev. Terjali pa so, da samoupravni sporazumi dobe tudi svoje materialno kritje, kar pa doslej v Ljubljani ni bil primer. In opozorili so, da pristojna komisija, ki bi morala do 1, novembra predložiti predlog sistema napredovanja učiteljev, svojega dela ni opravila, merila, ki so s tem v zvezi zdaj v sporazumu, pa ne ustrezajo, kar je že splošno ugotovljeno. Najbolj kritična in polemična pa je bila razprava o uveljavljanju meril o 42-urnem delovnem tednu v osnovnih šolah. Bilo se je treba opredeliti za to, ali s tem sistemom financiranja zavodov nadaljevati ali ga opustiti ali zamenjati s čim novim. Ob koncu posveta je bilo doseženo soglasje, da se s politiko plačevanja zavodov, ki temelji na izpolnjevanju celotnega delovnega programa, nadaljuje. Lani šest mesecev in letošnjih osem, je namreč v preizkusu sistem, po katerem temeljna izobraževalna skupnost prizna 88 % sredstev za izobraževanje na osnovi zakona in 12 % za financiranje svobodnih dejavnosti. Izhodišče financiranja torej niso več pedagoške ure, 20-urna pedagoška obveznost, pač pa 42-urni delovni tednik in celovit delovni program za- . voda. Tak sistem omogoča uveljavljanje različnega plačila za različno delo, za zavode in posameznike (krožki, šolska društva, mentoiji, razvijanje šolske samouprave ipd.). Tako imenovani B program postaja enakopravna sestavina celotnega delovnega programa. Nekateri sicer sodijo, da se morda doslej uveljavljajo zlasti merila, ki upoštevajo količino oprav-ljenenega dela, ne pa tudi kvaliteto. Vsekakor bo sistem še potrebno izpopolnjevati. Zato je iz predstavnikov šol sestavljena komisija, ki naj predloži revizijo sedanjega sistema, upoštevajoč seveda predloge in pobude šolskih kolektivov. Na škofjeloškem posvetu pa so obsodili tiste ravnatelje šol, ki so nov sistem financiranja dela zavodov svojim kolektivom tendenciozno razlagali ali celo jasno pokazali frontalni odpor. V takih primerih so zaradi neinformiranosti nastali spori in odgovorni zanje so predvsem posamezniki, ki so dezinformacije povzročili s. g. Štipendistov ni! '0000000000000000000000000000000000000% V združenem podjetju Iskra Kranj so za to šolsko leto razpisali za študij na visokih in višjih šolah 143 štipendij, prošenj pa so dobili nekaj nad 100. Še od teh jih bodo morali precej odkloniti, ker za posamezne vrste študija njihovo število presega potrebe podjetja. Ob tem pa jim v Iskri najbolj kritično primanjkuje študentov za stroke, ki so zanje največjega pomena, kot so strojništvo, elektrotehnika in ekonomija. Zanje so razpisali 114 štipendij, prošenj pa je bilo skoraj za polovico manj. Zelo slab je bil tudi odziv za štipendije za srednje šole. Podeliti so jih nameravali 166, zanje pa se je potegovalo le 87 srednješolcev. Za \ letošnje leto je prvič značilno izredno močno povpraševanje po dijakih srednje ekonomske in administrativne šole. Medtem ko v prejšnjih letih štipendij za ti dve šoli ni bilo težko oddati, so v Iskri letos za 95 ponudb dobili le 21 prošenj. V Iskri so sicer razpis štipendij pred kratkim še ponovili, vendar si n ec obetajo bistveno boljših rezultatov. Tako kot v mnogih drugih naših delovnih organizacijah namreč tudi v tej že leta nazaj ugotavljajo, da ne morejo pridobiti toliko štipendistov, kot bi želeli. Res je, da je del študentov, ki se za pomoč pri študiju ne poteguje, vendar gre očitno predvsem za to, da na fakultetah vsaj za potrebe nekaterih strok preprosto ni dovolj študentov. Ker je vsaj za sedaj težko reči, da bi jih bilo kje bistveno preveč, je gotovo po sredi dejstvo, da smo že globoko zabredli v položaj, v katerem potrebe našega hitrega razvoja že občutno presegajo možnosti, ki jih imamo za pri- dobitev novih strokovnih moči. V delovnih organizacijah so tako upravičeno zaskrbljeni za svoj nadaljnji napredek, saj so še tako dobre naložbe brez ljudi, ki bi jih aktivirali, brez pravega pomena. Skrb je še toliko bolj na mestu, ker mnogokje pri nas ne primanjkuje le strokovnjakov, ampak na-spiošno vseh delavcev. M s. VELENJE / Pred kratkim so položili temeljni kamen za novo poslopje tehniške srednje šole velenjskega šolskega centra. S tem so začeli uresničevati srednjeročni program razvoja srednjega, višjega in visokega šolstva v Šaleški dolini, ki ga je pred meseci sprejela Skupščina občine Velenje. Osnovni cilj, ki ga zasleduje ta srednjeročni program, je, da si mora v Šaleški dolini vsak, ki konča osnovno šolo, pridobiti vsaj poklic, če že ne bo nadaljeval s šolanjem na srednjih, višjih in visokih šolah. V novem poslopju Tehniške srednje šole se bo šolalo v prihodnje še več otrok iz delavskih družin, nove šole, ki bodo do leta 1975 začele z delom v okviru Šolskega centra Velenje, pa bodo dale kader, na katerem bo slonel nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj Šaleške doline. Novo poslopje tehniške srednje šole velenjskega šolskega centra bo veljalo s telovadnico vred okrog 17 milijonov din, pri čemer bo Republiška izobraževalna skupnost prispevala za gradnjo 5 milijonov din.* Zgradba mora biti dograjena do 1. 7. 1973, tako da bodo lahko začeli v njej čez leto dni že z rednim šol- skim delom. (vš) V SOLIDARNOSTNI AKCIJI Peter Koren, Kokarje 4, Nazarje 50,00 Vilko Majerhold, Šent Janž 21 100,00 Vojko Slapnik, Luče 105 100,00 Ferdo Grudnik, pekarna, Gornji Grad 25 150,00 Občinsko sodišče Krško 608,10 „Pomurka“ obrat .Agromerkur", Murska Sobota 5.505,10 PTT - elektronski računski center, Ljubljana 1.192,60 „Hoja“ — obrat žaga, Škofljica 1.785,35 Ana in Božo Prezelj, Svečarstvo, Savlje 19, Ljubljana 400,00 Društvo upokojencev SRS - podružnica Notranje Gorice, Plešivica 1.000,00 Geološki zavod, Ljubljana 17.091,95 Jugotekstil-impex, Ljubljana 2.547,00 „Teko“, Ljubljana 639,55 Autocommerce, Ljubljana 8.893,80 Bombažna tkalnica, Vižmarje 7.902,30 Iskra, Kranj 1.580,80 „Vedrog“, Ljubljana 5.436,90 „Lesnina“, Ljubljana 19.214,90 Gradbeno podjetje „Univerzal“, Ljubljana 8.029,10 Gostinsko podjetje „Slavija“, Ljubljana 1.742,65 Dom tehniških šol, Ljubljana 1.630,00 „Kurivo“, Ljubljana 6.741,70 „Dežnik“, Ljubljana 1 4p7,00 Peter Rožman, Vojašniški trg 3, Maribor 50,00 ZŽTP Ljubljana, Kolodvorska restavracija, Postojna 1.172,00 Milojka Avčin, gostilna Trnje, Pivka 100,00 Stanko Česnik, Polčje 5 4 .Pivka 50,00 Jožica Česnik, Polčje 54,Pivka 50,00 Katarina Stegel, gostilna Zalog pri Postojni 300,00 Hotel „Jelovica“, Bled 5.174,65 Mirko Sinigajda, Breginj 15 - društvo upokojencev Breginj 1.500,00 Društvo upokojencev SRS, podružnica Bovec 1.900,00 „Metalflex“ Tolmin 10.108,40 Cvetličarna Velenje, Mijač Jerica 170,00 Franc Robek, Vinska gora 24, Velenje 100,00 Gozdni obrat Vrhnika, sindikalna podružnica 500,00 „Gostinstvo“ Zagorje ob Savi 1.135,60 Osnovna šola Ivan Skvarča, Zagorje 2.365,90 Gozdni obrat Tržič 2.211,45 Podružnica društva upokojencev Prebold 166,00 ,Zarja", obrtno podjetje Žalec 6.718,05 „Marmor“, Sežana 3.460,15 GG Novo mesto - gozdni obrat Trebnje 1.015,00 Društvo upokojencev Lovrenc na Pohorju 500,00 VP 4227 Slovenska Bistrica 1.415,00 Lesno industrijsko podjetje ,.Konjice", obrat ..Vitanje" 1.754,60 Komunalno obrtno podjetje za vzdrževanje zgradb, Ljubljana-Šiška ' 1.364,80 Kamnoseško podjetje ,,Marmor", Maribor 2.571,30 Avtoservis državnih organov in zavodov, Ljubljana 6.270,60 Uslužbenci okrožnega tožilstva, Murska Sobota 220,80 Republiški sekretariat za delo, Ljubljana 1.936,00 „Elektromedicina“ Ljubljana 3.734,00 Zavod za urbanizem, Maribor 391,30 „Energomvest“, Kovinostroj, Grosuplje 7.211,80 „Sijaj“, Hrastnik 7.890,00 „Djuro Salaj", Krško 50.000,00 „EtoTl, Celje 5.309,45 ..Helios", kemična industrija Domžale 20.000,00 Zavod SRS za transfuzijo krvi, Ljubljana 8.969,95 ,,Hoja“ Ljubljana - 18.917,50 Gostinski šolski center, Ljubljana 3.000,00 Šolski center za blagovni promet, Ljubljana 3.000,00 Občinsko sodišče II, v Ljubljani 3 5j00,00 ..Vedrog", Ljubljana, upokojenci 30,00 Pivovarna „Union“, Ljubljana 50.000,00 „Dežnik“, Ljubljana 2.000,00 Center za poklicno usposabljanje in zaposl. invalidov, Celje 1.791,45 Kreditna banica, Maribor - 2.343,70 Glasbena šola v Murski Soboti 422,55 Grandhotel „Top lice", Bled 6.000,60 Trgovsko podjetje „Murka“ Lesce 9.188,50 Tržiška tovarna kos in srpov, Tržič 8.163,70 Alpos, Šentjur pri Celju 14.856,90 Lekarna Trbovlje 300,00 13. septembra: Restavracija „Brest“ Cerknica 857,80 „Brest“ Cerknica 78.079^25 Kmetijska zadmga Cerknica 4.784,80 Ilirija, trgovsko podjetje Ilirska Bistrica 9.409,00 POŠ Šentvid, Šentvid pri Stični 290,25 Elektro Ljubljana, enota Kočevje 1.640,70 Osnovna šola Raka 580,40 Sindikat delavcev občine Litija - 2.495,40 Skupnost zdravstvenih delovnih organizacij SRS Ljubljana 679,15 Libis Ljubljana 4.811,65 Miha Marinko, Ljubljana, Levstikova 10 207,60 Mestni vodovod Ljubljana 7.426,05 LB, podružnica Črnomelj 693,15 „Beti“ Metlika, obrat II. Črnomelj 5.094.45 AMD Murska Sobota 1.542,65 Intes Maribor, delovna enota Mlinopek, Murska Sobota 3.995,50 Elektrotehniško podjetje, Kranj 6.162,70 Kranjske opekarne, Kranj 5.345,50 ..Podravka" Koprivnica - obrat „Sana“ Maribor 1.183,55 ZTP „ABC“ org. Napredek, Domžale 13.767,10 Univerzale Domžale 15.652,05 Beti Metlika 30.503,40 Tekstilni center Kranj, poki. šola „Beti“, Metlika 186,65 Oles Postojna 2.639,15 Alojzij Mršek, steklarstvo, Postojna 50,00 Franc Frank, Pivka, Pod nasipom 19 100,00 Veterinarska postaja Postojna 422,90 Viktor Fajdiga, Kosovelova 7, Postojna , 200,00 Osnovna šola Franja Goloba, Prevalje 1.906,50 Riko, Ribnica 9.06l’35 Lesno industrijski kombinat Vrhnika 2.464,75 Pavla Breznik, Bife, Luče 31 ob Savinji 100,00 Jože Melavc, Zg. Pobrežje 9, Nazarje 100,00 Marko Purnat, Šmartno ob Dreti 6 50,00 Elektro Ljubljana, enota Trbovlje 5.801,00 Penzion „Putnik“ Trebnje 526,00 Gozdni obrat Škofja Loka \ 4,444,90 Center za rehab. in varstvo slepih Slovenije Škofja Loka 3.335,85 Obrtno podjetje „Bistra“ Škofja Loka 1.698,50 Krajevna skupnost Senožeče 260,00 Vera Gruštovnjak, osnovna šola Cremšovci 1.005,00 Osnovna šola Dramlje 424,00 Društvo upokojencev Vrtojba, Šempeter 1.400,00 IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV V SOLIDARNOSTNI AKCIJI Osnovna šola Dobrepolje 800,00 Društvo upokojencev Loška dolina 1.000,00 Tomos, Koper 105.824,60 Osnovna šola Lucijan Seljak, Kranj 5.000,00 Industrija obutve Novo mesto 6.691,75 Gostinska šola Zagorje ob Savi 660,7 0 Investicijski biroji Trbovlje 10.000,00 „Inkop“ Kočevje 5.449,10 Glasbena šola Maribor-Tabor 600,95 Skupščina občine Murska Sobota 6.493,05 DU Murska Sobota 500,00 Franc Kumer, Ključavničarstvo, Celje 500,00 Franc Kumer, Celje, Linhartova 14 154,20 OS Koper 500,00 Preprodaja Koper _ 300,00 Gostinsko podjetje „Majolka“ Maribor 1.492,00 KZ Rafolče 70,00 Zavarovalnica Sava-centrala, Ljubljana 500.000,00 Smelt Ljubljana 4.551,90 Slovenija avto, obrat servisov, Ljubljana 11.988,00 Skup. zdrav, delavcev organiz. SRS, Ljubljana 3.000,00 Občinski sindikalni svet Tržič 1.000,00 UKD Sežana 1.000,00 Sindikat delavcev podružnice osnovne šole Sodražica 1.025,25 Martin Pust, Gostilna »Spanec", Trbovlje 100,00 14; septembra: Franc Stepan, Novo mesto, Volerčeva 300,00 Gozdno gospodarstvo Novo mesto 1.982,30 Gozdno gospodarstvo, Novo mesto 1.833,95 Ignac Miklavžič, Rogatec 133 275,25 „Stangrad“ Ribnica 4.594,75 ZK GP Kočevje, špedicija Ribnica 606,15 Investicijski biroji Trbovlje —' 20.719,10 Mesarsko podjetje Tržič 2.195,55 Postaja mejne milice Ljubelj 810,00 „Potrošnja“ trgovsko podjetje, Zagorje ob Savi 3.182,15 Jože Lužar, Nolčičeva 17, Novo mesto 20,00 „Ela“ Novo mesto 4.980.Š5 Marija Winkler, gostilna Lokovec 79, Čepovan 150,00 Edi Voljč, kleparstvo, Ormož, Poštna ul. 1 350,00 Marija Želko, Dolane 5, gostilna, Pivka 200,00 Gabrijel Bogataj, izd. cement, izdel,, Pivka 100,00 „Bor“ mizarsko podjetje, Komen 557,25 Mercator Ljubljana, poslovna enota „Gradišče", Trebnje 1.455,00 Hotel Km, Tolmin • 1.169,70 „Pomurka“ Murska Sobota, obrat za kmet. Rakičan 13.085,30 VP 8413-1, Murska Sobota 1.805,00 Center poklicnih šol, Murska Sobota 1.27 6,65 Kovinoobrt, Boh. Bistrica 2.067,25 Turistično društvo Bohinj 244,50 Avtoprevoz Šempeter v Savinjski dolini 2.162,30 PTT Ljubljana 45.244,80 „Žima“ Ljubljana, industrija ščetk 3.803,35 »Žima" Ljubljana, industrija ščetk 28,20 Iskre, ' avarna orodja, Ljubljana-Stegne 5.697,85 PTT I jubljana, servis 5.935,40 „Bonboniera“ Ljubljana 2.357,30 BOR Laško 4.223,10 Sindikat živilske industrije, Kamnik 1.575,70 Goriški vodovodi, Nova Gorica 2.564,10 Angelca Pavlin, hotel „Beivedere“ Izola 49,30 „Nanos“, obrat Portorož 2.004,00 Janez Pogačnik, hotel „Belvedere“ Izola 59,30 Inštitut Tomos, Koper 6.745,70 Ivica Šaletinger, Ptujska 15, Lenart / 30,00 Cosmos Ljubljana, tovarna Belt, Črnomelj 32.789,60 Sindikalna podružnica gozdnega obrata Črnomelj 4.235,00 »Prevozništvo" Celje 2.240,00 Jože Teodorovič, čevljar, Aškerčeva 3, Celje 50,00 Delavci podjetja Lorbek M., Celje, Tomšičev trg 9 90,00 Odvetnika Branko Verstovšek, Ludvik Maroša, Celje 535,00 Vlado Mihalič, Stročja vas 63, Ljutomer 2.500,00 Vlado Mihalič, Stročja vas 63, Ljutomer - OD delavcev 197,95 Atelje za zlatarstvo, Ljubljana 1.000,00 Študentski domovi Ljubljana 6.333,35 Študentski domovi Ljubljana 354,05 „Vrvama“ Ljubljana 6.700,00 Jugoslovanska avtorska agencija, Ljubljana 10.000,00 Hotel Slon, Ljubljana 5.000,00 PTT Ljubljana — 85 izvršnih enot in zun. vzdrž. 15.474,95 Mariborska mlekarna, obrat Mlekopromet, Ljutomer 1.600,00 Obalni sindikalni svet Koper 2.000,00 WZ Štefka Mojnik, Idrija 5 00,00 Osnovna šola Franc Rozman-Stane, Šmartno pri Litiji 1.650,00 »Merkur", Murska Sobota 5.158,45 ARBO, Ljubljana-Polje 1.843,80 Merx Celje, sektor Šoštanj 2.282,35 Gostinsko podjetje »Kajuhov dom" Šoštanj 1.400,00 Kombinat »Pomurka" Murska Sobota 2.357,10 Ekonomsko-administrativni šolski center Koper 1.628,50 Osnovna šola Ketteja in Murna, Ljubljana 2.821,00 RK SZDL uprava zgradb, Ljubljana , 488,60 Lisca Sevnica 35.000,00 »Gramex“ Ljubljana - NOVILIT Nova vas 1.594,55 »Mlinostroj" Domžale 8.013,35 JKroh" Koper 1.452,80 »Donat" Rogaška Slatina 1.328,50 GŠC Postojna 1.125,00 Kmetijska zadmga Postojna 7.000,00 Tovarna čevljev »Jelen” Tolmin 4.375,25 Tekstitoa tovarna Senožeče 2.000,00 Glasbena šola Škofja Loka 298,85 15. septembra: »Imgrad" Ljutomer 4.698,30 »Brest" Cerknica 900,00 »Usluga — Zg. Šiška", Ljubljana 4.679,50 »Avtomontaža" Ljubljana 32.109,35 »Rašica", tovarna pletenin, Ljubljana 26.849,30 Slaščičarna »Zvezda" Ljubljana 242,00 Zdravstveni dom Ljubljana, Ljubljana 3.502,60 Gradbeno podjetje »Bežigrad" Ljubljana 5.871,05 Gostinsko podjetje »Bežigrad" Ljubljana 3.060,40 Gostinsko podjetje ^Ljubljana", Ljubljana 12.727,80 »Mineral" ind. narav, in umet. kamna, Ljubljana 8.427,45 kolirka Ljubljana 15.386,30 Modna konfekcija »Krim" Ljubljana 882,95 Komunalno podjetje Javna razsvetljava, Ljubljana 5.141,20 »Vektor" direkcija, Ljubljana 4.903,35 »Kamin" Ljubljana 2.163,20 »Indos" Ljubljana 9.435,00 Jugotekstfl-impex, proizvodni obrat Ljubljana 8.814,00 (NADALJEVANJE SLEDI) OB ZADNJIH POPLAVAH SO POMURSKI PTT DELAVCI STORILI VEČ, KOT BI LAHKO 00 NJIH PRIČAKOVALI, ZDAJ PA IŠČEJO IZHOD IZ MATERIALNIH TEŽAV___________________________________ K starim se nove težave Solidarnostna pomoč drugih slovenskih PTT kolektivov še zdaleč ne bo zadostovala, da bi podjetje za PTT promet iz Murske Sobote »ujelo« korak z razvitimi Samo izjemnim prizadevanjem in požrtvovalnosti PTT delavcev gre zasluga, da Pomurje ob zadnjih poplavah niti ob najtežjih trenutkih za dlje kot nekaj ur dnevno ni izgubilo edine možne — TT povezave med posameznimi občinskimi središči in z ostalo Slovenijo. Če je zaradi zalitih transformatorskih postaj zmanjkalo električne energije, so si pomagali z rezervnimi agregati. Okvare na linijah so PTT monterji sproti popravljali. Ko je delno odpovedalo avtomatsko telefonsko omrežje, so ga zasilno nadomestili z ročno telefonijo, ki je »za vsak primer" še na voljo v večjih poštah in zlasti po občinskih središčih. Tudi ni bilo malo primerov, ko so bili poštni prostori že poplavljeni, vendar je pošta še vedno delala. Če vsega tega ne bi bilo, bi bila škoda za- radi poplav nedvomno še precej večja, saj so zveze med posameznimi občinskimi štabi za civilno zaščito, ki jih je vzpostavljala pošta, nedvomno veliko pripomogle k pravočasnemu ukrepanju na najbolj ogroženih mestih. Tega prispevka PTT delavcev Pomurja materialno prav gotovo ni mogoče ovrednotiti. Pravzaprav nekaj nad 200-članski kolektiv podjetja za PTT promet Murska Sobota o tem niti ne želi razpravljati, ker meni, da je pač storil samo svojo dolžnost. Zato tudi nihče ne zahteva, naj bi mu plačali skoraj 2000 ur dodatnega dela, potrebnega zaradi raznih dežurstev, celodnevnega dela terenskih ekip in še zavoljo drugih vzrokov. Resnica-pa je, daje vseeno zaskrbljen zaradi rezultatov letošnjega gospodarjenja, na katere so zadnje poplave močno vplivale, kajti sanirati morajo dvoje vrst škode: tisto na PTT objektih in tisto, ki je nastala zaradi zmanjšanega obsega prometa, kar je avtomatično vplivalo na manjši doseženi dohodek. Kakor je povedal direktor Podjetja za PTT promet Murska Sobota Julij SABOTIN, jih bo samo dodatno investicijsko in redno vzdrževanje medkrajevnih linij in popravilo poškodb na kablih v krajevnem omrežju, kar vse je posledica razmočenega terena, veljalo najmanj 750.000 dinarjev. Vsaj 250.000 dinarjev pa znaša škoda na račun v času poplav zmanjšanega obsega PTT prometa. Naslednja posredna škoda pa nastaja še s tem, da hudo pomanjkanje sredstev, ki ga je ta čas čutiti v Po- Alples v skrbeh za les Odkupa iz zasebnih gozdov je vse manj čeprav smo v Železnikih okrog in okrog obdani z gozdovi, bo naša delovna skupnost pozimi ostala brez lesa. Iz zasebnih gozdov ga dobimo vedno manj, ker zasebniki vse manj lesa prodajo prek gozdnega gospodarstva. Približno takole se začenja pismo, ki so ga naslovili na vrsto republiških in občinskih organov delavski svet in družbenopolitične organizacije lesne industrije Alples iz Železnikov. V njem opozarjajo, da je sedaj promet z lesom neurejen in predlagajo, kako bi ga bilo mogoče izboljšati. V tem kolektivu menijo, da so prvi vzrok za sedanji Zelena luč i Pospešiti gospodarski razvoj na slovenski obali Kako pognati kolo gospodarskega razvoja naprej, je vprašanje, ki si ga na obalnem območju spričo trenutnih težav v nekaterih podjetjih upravičeno vse pogosteje zastavljajo. Skupni podatki za vso obalo sicer resda kažejo, da je obseg poslovanja gospodarstva tudi letos nad republiškim povprečjem, podatki o dohodku pa po drugi strani opozarjajo, da moč gospodarstva nekoliko po-jenjuje. Hitreje od obsega poslovanja namreč še naprej rastejo proizvodni stroški, ob tem pa v nekaterih delovnih organizacijah osebni dohodki nerazumljivo prehitevajo rast produktivnosti. To opozarja, da se vsi še niso vključili v prizadevanja za stabilizacijo, pri čemer pa vsega seveda ne kaže metati v en koš. Res je namreč tudi, da na gospodarstvo ob naši obali močno vplivajo še naprej hitro spreminjajoči se in včatih nepredvideni gospodarski ukrepi. Po ocenah gospodarstvenikov obale bi bilo treba prizadevanja usmeriti zdaj v dvoje - doseči, da bo celotno naše gospodarstvo bolj sovplivalo na pogoje gospodarjenja, ob tem pa bi bilo treba takoj natančneje proučiti položaj posameznih gospodarskih organizacij in na osnovi ugotovitev ukrepati. Če tega ne bi storili, se utegnejo pojaviti ponekod resnejše težave, zlasti, ko bo začel veljati nov paket ukrepov proti nelikvidnosti. Kolo razvoja mora torej v tem trenutku obalno gospodarstvo pognati naprej v prvi vrsti samo s še bolj premišljenim poslovanjem, pa tudi z večjim združevanjem svojih moči. Kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja in nekaterim trenutnim težavam premore obalno gospodarstvo še veliko rezerv in materialne moči, s katero bi lahko, če bi jo bolj povezali, hitreje uresničili nove razvojne programe. To pa je tudi najboljša pot iz sedanje stagnacije, kot nekateri ocenjujejo nekoliko zmanjšan tempo dinamike rasti obalnega gospodarstva v pri-meriavi z leti nazaj. V nekako teh zaključkih je izzvenela tudi nedavna razprava na skupni seji komisij za gospodarstvo pri obalnem sindikalnem svetu in obalni konferenci ZKS, na kateri so proučili letošnje poslovanje obalnega gospodarstva. S. K. položaj prevelike dajatve, ki obremenjujejo ceno lesa. Tako se lastnikom gozda, ki les prodajajo tako, kot je predpisano in ob tem plačajo vse določene dajatve, delo v gozdu preprosto ne splača več. Zaradi tega se precej zatekajo k drugim možnostim za prodajo, pri katerih se dajatev izognejo in les se zaradi velikega povpraševanja porazgubi pri najrazličnejših kupcih, lesna industrija, ki je odvisna od legalne prodaje, pa ostaja brez njega. V Alplesu vidijo rešitev predvsem v tem, da se družba odpove delu dohodka, ki ga ima sedaj od lesa, ko pa bi bil lastniku gozda zagotovljen primeren dohodek, pa naj bi tudi zaostrili nadzor nad izvajanjem predpisov. Na Gozdnem gospodarstvu Kranj so potrdili, da se v Alplesu upravičeno bojijo, da jim bo lesa primanjkovalo. Ta organizacija je na svojem področju občin Kranj, Škofja Loka in Tržič do konca avgusta pridobila iz zasebnih gozdov 5 tisoč kubikov ali 8 odstotkov letne količine manj kot lani. Prav te dni je odkup v posameznih krajih popolnoma zaostal. Gozdni posestniki niso zadovoljni s ceno hlodovine, saj zanjo dobijo dvakrat manj kot na primer kmetje na sosednjem avstrijskem Koroškem. Velik del vzroka za sedanje ne- zadovoljive cene je njihovo za-mrznjenje od leta 1970 naprej. Hribovski kmetje, ki so najbolj odvisni od dohodka od gozda, se čutijo prikrajšane, saj so se medtem drugi kmetijski proizvodi občutno podražili, prav tako so dražji industrijski izdelki, ki. jih kupujejo. V ceni lesa pa je po mnenju gozdarjev tudi občutno preveč raznih dajatev. Vanjo so vključeni vsi stroški za razvoj gozda, skupaj s cestami, ki služijo tudi drugim namenom. Ponekod drugod po Jugoslaviji in v drugih državah v razvoj gozda vračajo tudi del davkov, ki jih pridobijo od te dejavnosti. V povprečni ceni rezanega lesa okoli 1000 dinarjev je nad 300 dinarjev neposrednih dajatev za obnovo gozdov, njihovo upravljanje ter za prometne davke, lastnik pa dobi za kubični meter hlodovine kakšnih 240 dinarjev. Če bi v vsem tem iskali možnosti za ureditev sedanjih razmer, nikakor ne bi smeli prezreti, da sedanji predpisi gotovo pretirano zapletajo odnose gozdarske organizacije z lastniki gozdov. Gozdno gospodarstvo mora opravljati svoje obsežne naloge za sleherno parcelo slehernega lastnika posebej, ne glede na to, če na njej raste, denimo, samo 10 dreves. To pa seveda ne more biti poceni. M. S- murju, že vpliva tudi na siceršnji obseg odhodnega PTT prometa. Ker se dohodek PTT podjetij oblikuje na osnovi odhodnih storitev, tudi to močno vpliva na rezultate gospodarjenja. KDO BO POMAGAL IN KAKO? Skupščine pomurskih občin in delovne organizacije so v preteklosti pokazale veliko razumevanja za modernizacijo PTT in v ta namen prispevale tudi znatna sredstva. Zaradi ogromne škode, ki so jo poplave povzročile gospodarstvu, še zlasti pa kmetijstvu, PTT podjetje niti ni računalo s tem, da bi v svojem okolju dobilo materialno pomoč v kakršnikoli obliki. Pričakovalo in tudi dobilo pa jo je v okviru Z PTT Ljubljana. Ostala slovenska PTT podjetja so se namreč dogovorila, da bodo soboškemu podjetju kot svojo pomoč pri odpravljanju posledic poplav prispevala skupno 500.000 di-najrev. Čeprav solidarnostna pomoč PTT kolektivov Slovenije soboškemu PTT podjetju bistveno olajšuje premagovanje težav zaradi zadnjih poplav, pa je seveda več kot jasno, da bo moral največji del bremen vseeno vzeti nase. To pa med drugim pomeni, da bodo tudi v prihodnje njihovi osebni dohodki za tretjino ali celo več zaostajali za povprečnimi zaslužki v PTT dejavnosti Slovenije, kot npr. zaostajajo zdaj, oziroma da bodo program modernizacije izvajali še počasneje. Ze doslej pa niso dohitevali razvitih. Ne po lastni krivdi. Krivda in vzrok, če naj spregovorimo tudi o tem, se namreč skrivata v že omenjenem dejstvu, da se dohodek PTT podjetij oblikuje na osnovi odhodnih storitev. Pomurski PTT delavci pač niso krivi, če so zaposleni na gospodarsko >manj razvitem območju naše republike. Zaradi tega tudi ne bi smeli biti večno obsojeni na nižji osebni in družbeni standard. Rešitev njihovega položaja torej je lahko le v drugačni organizaciji ' PTT sistema kot celote, v takšni organizaciji, ki bi upoštevala celovitost PTT kot velikega sistema in ki bi obenem vsaj v osnovi izenačevala zaposlene v njihovem materialnem položaju ne glede na to, kje so zaradi potrebe službe, sistema in uporabnikov storitev konkretno zaposleni. K takšni organizaciji pa se, sodeč po pripravah na uveljavljanje ustavnih dopolnil, zdaj že nagiba tudi slovenska PTT. M. G. »GRADISOVI« OBRATI NA POBREŽJU V MARIBORU 00 LETOS POD ISTO STREHO Z »OKO V ROKI V kolektivu težijo k temu, do bi opravili kar največ pod domačo streho In čim manj zunaj, na terenu „Do aprila letošnjega leta so živeli obrati »Gradisa11 na Pobrežju v Mariboru vsak zase. Med njimi ni bilo povezave, težko bi govorili o sodelovanju. No, od letošnje pomladi dalje pa nadaljujemo pot z ramo ob rami. Delo smo centralno organizirali, od česar si obetamo precej boljše_ poslovne rezultate ...“, nam je za uvod povedal Oton Roška, vodja štirih »Gradisovih11 obratov na Pobrežju v Mariboru: železo- krivnice, betonarne in separacije, tesarskega obrata in obrata betonskih izdelkov. Železokrivnica, ki zaposluje 45 delavcev, je pravzaprav že pred časom prerasla ozke okvire obrata. Že dlje časa dela namreč tudi za druge, na primer za obrate v Celju in Ravnah. Kar delavci tega obrata skrivijo, vse tudi sami položijo. In to je specifičnost železo-krivnice. Skratka, v tem primeru gre za zares dobro vpeljan obrat. »Betonarno in separacije smo uspešno rekonstruirali..je nadaljeval Oton Roška. »Osnovni namen rekonstrukcije je bil, da bodo naše kapacitete zadostovale za celotno mariborsko območje. Dnevno prodamo precej materiala tudi privatnikom, približno za 30 tisočakov." O tesarskem obratu pa so nam povedali v Mariboru naslednje: »Nemogoče in nesmotrno je organizirati tesarska dela za vsak obrat posebej. Zato delamo opaže sedaj v delavnicah, na terenu pa jih samo sestavimo. Obrat izdeluje tudi manjše konstrukcije na stavbah. Novost tesarskega obrata, kije samostojno organiziran od letošnjega leta dalje, je, da bo imel na zalogi ves opažni, lesni in podporni material, ki ga bo pošiljal na objekte. Za vsak material bo dnevna najemnina, saj smo zainteresirani, da se stvari po nepotrebnem ne bi zadrževale na gradbiščih. Torej, v obratu bomo imeli na zalogi tako rekoč ves potrebni material, ki bo vsem in ob vsakem času na voljo. Naš osnovni namen je med drugim ta, da bi vse kar najhitreje obračali, kot temu pravimo ...“ Tudi obrat betonskih izdelkov še ni tak, kakršnega bi si želeli Za začetek ga bo po--trebno sodbbno strojno opremiti, potlej pa bodo prišle na vrsto še druge stvari. Obrat se že danes ukvarja s proizvodnjo drobnih betonskih izdelkov pa tudi s proizvodnjo težkih elementov. »Vsekakor ima ta obrat lepo perspektivo ...“, nam je razlagal Oton Roška. »Že danes izdeluje od osem do devet ton težke nosilce za najrazličnejše hale, vinogradniške kole za obnovo vinogradov, hlevske grede, zidake in poleg tega še vrsto betonskih elementov. Na dan izdelajo v obratu več kot 3000 zidakov. Zidake delajo predvsem za zasebni sektor in vsa proizvodnja je prodana za več kot pol leta vnaprej. Vsekakor pa bo ostala osnovna dejavnost obrata betonskih izdelkov proizvodnja težkih industrijskih elementov, saj se nam prav na tem področju obetajo najbolj zanimivi posli...“ In zakaj težijo v Mariboru obrati Gradisa k temu, da bi napravili kar največ doma, pod domačo streho in obenem čim manj zunaj, na terenu? V glavnem zato, ker je delo na terenu neprimerno draže od dela doma. Celih deset novih tisočakov je potrebno namreč odšteti že pred začetkom del za vsakega posameznika na terenu, ki naj bi živel v urejenem naselju! In od 1000 zaposlenih v Mariboru dela že blizu 200 ljudi stalno v obratih, kar nedvomn0 predstavlja lep uspeh. • U.L* ŠPORT IN REKREACIJA Srečanje športnikov Maribora in Kopra Na pobudo komisij za šport ObSS Maribora in Kopra je bilo v Mariboru športno srečanje sindikalnih reprezentanc Maribora in Kopra. Športniki so se pomerili v kegljanju (moški in ženske), streljanju (moški in ženske), namiznem tenisu, šahu in nogometu. Športna sreča je bila tokrat bolj naklonjena Mariborčanom. Zmagali so v šestih srečanjih in Koprčani v enem. Povratno srečanje bo v sredi novembra v Kopru. Rezultati: nogomet Maribor : Koper 4:1, šah Maribor : 'Koper 3:1. Streljanje moški: Maribor 1322, Koper 1157 moški; ženske: Maribor 678 in Koper 446 krogov. Kegljanje moški: Koper 890, Maribor 883 kegljev. Kegljanje ženske: Maribor 2669, Koper 2600 kegljev. Namizni tenis: Maribor: Koper 3:1. OB 60-LETNICI GRADBENE TEHNIŠKE ŠOLE V LJUBLJANI PRVIČ ZMAGA GTS Konec prejšnjega tedna je Gradbena tehniška šola v Ljubljani praznovala za naše šolske razmere visoko obletnico — 60 let delovanja in vzgajanja strokovnih gradbenih kadrov. Kot zanimivost omenjamo, da je v . tem času odšlo v šole z diplomo 5118 dijakov, letos pa jih je vpisanih kar 923 rednih in še nekaj izrednih, ki obiskujejo gradbeno šolo za odrasle in gradbeno delovodsko šolo. ŠPORTNE IGRE V PTUJU Te dni je v Ptuju v teku Prvenstvo sindikalnih ekip ptujske občine v nogometu in rokometu. Zanimanje za sodelovanje v tekmovanju je veliko, saj zastopa kolektive blizu 180 športnikov. Pravila igre so nekoliko spremenjena. Offsida pri nogometu ni, tako da visoki rezultati ne presenečajo. Kolikor ekipa tekmo preda, se ji od skupnega števila doseženih točk odbije 1 točka. S tem hočejo organizatorji doseči čimboljšo udeležbo na tekmovanju. Zanimanje za tovrstno dejav- nost je najboljši dokaz, kako zelo so si delavci ptujske občine želeli takih in podobnih tekmovanj. Zato čestitke komisiji za šport in rekreacijo pri Občinskem sindikalnem svetu Ptuj, ki je kljub težavam uspešno naredila prvi korak za rekreacijo delavca in tekmovanje pričela v napovedanem roku. Še nekaj rezultatov 5. kola: NOGOMET: TAP 9, KK 8, TGA7 točk itd. ROKOMET: TAP 8, Podlehnik 5, TVI Majšperk 5 itd. A. I. Seveda je bilo praznovanje s svečanim razpoloženjem, govori, čestitkami, stiski rok in zdravicami. Proslavo v šoli j e začel z nagovorom direktor šole .Štefan Hočevar, eden prvih gojencev šole iz leta 1911. Jože Selič pa je obudil spomine na prve začetke, ki so bili obenem tudi njegova mladost. Naj omenimo, da sta GTŠ za 60. letnico čestitala tudi predstavnika sorodnih šol iz Zagreba in Brna. Še posebej pozdravljeni so bili upokojeni profesorji, ki so svoj-čas bistrili glave slušateljem GTŠ. V dar so dobili grafike sedanjega profesorja na šoli Marjana de Reggija. Droban utrinek v poročilu, ki ga pa nikakor ne bi smeli prezreti: ob 60. obletnici gradbenega šolstva v Sloveniji je izšla slavnostna številka di- jaškega lista GTŠ v Ljubljani „Gradbenik,“ ki je prinesla najzanimivejše sestavke iz prejšnjih številk. Izredno zanimiv vpogled v dejavnost, ki je nemara niti ne bi pričakovali. Mladina je najbolj nestrpno pričakala športna tekmovanja v športnem parku Kodeljevo. Zbralo se je več kot 250 tekmovalcev in tekmovalk z gradbenih šol v Ljubljani, Maribom, Celju in Grazu. Fantje so se pomerili v atletiki, nogometu in košarki, dekleta pa v atletiki, odbojki in košarki. Povedati je treba, da so imeli Gračani samo moško ekipo. Skupni zmagovalec tako v moški kot v ženski konkurenci — treba je poudariti, da prvič, odkar sodeluje v tem tradicionalnem tekmovanju - je postala GTŠ iz Ljubljane, kar je seveda v dodatno zadovoljstvo ob praznovanju 60. obletnice. Pot do zmage ni bila lahka, saj so bili boji v vseh panogah dokaj izenačeni. V atletiki je ČRNOMELJ ISKRI PRVO MESTO V okviru delavskih športnih iger občine Črnomelj za leto 1972, ki jih je financiral Občinski sindikalni svet, vodila pa Občinska zveza za telesno kulturo Črnomelj, je sodelovalo 69 ekip s 478 posamezniki Največji uspeh je dosegla Iskra Semič z 18 ekipami, po posameznih panogah pa so bili doseženi naslednji rezultati: Kegljanje: Rudniki, Rudnik II., KZ med moškimi in Iskra I, Prosveta, Iskra II, med ženskami; odbojka: Belt, Iskra, občinska skupščina; mali nogomet: Belt I, Belt II, Rudnik; šah: Belt I, Belt II, Rudnik; kolesarjenje; Iskra I, II, III. (ekipno) in Vidmar, Knez, Kočevar, posamezno. Streljanje: Beograd, Milica, Iskra med moškimi in Prosveta,-Iskra med ženskimi ekipami ter Knez in Tomc rped posamezniki; smučanje: Rudnik, Prosveta, Gozdni obrat (ekipno), ter Svetič, Plečko in Rozman (posamezno). J. S. NA PRVEM ZBORU GOSTINSKIH IN TURISTIČNIH DELAVCEV POSTOJNE Tekmovalo dve tretjini kolektiva Te dni so v Postojni zaključili I. zbor gostinsko-turističnih delavcev Postojne, ki se ga je udeležilo več kot 400 zaposlenih Zavoda Postojnskih jam iu HGP Kras Postojna. Mala gost in sko-turistična olimpiada je uila letos prvič skupna. Letošnji zk°r je trajal dva dni, že prej pa s° bila končana nekatera šport-na tekmovanja. Zbor je v veliki dvorani Jam-n e restavracije začel ing. Franc 'šek, predsednik koza turizem pri IS Skup- ščine SRS, nakar so si vsi udeleženci ogledali veliko in zanimivo razstavo vzornih pogrinjkov ter kulinaričnih in slaščičarskih izdelkov. Razstavljenih je bilo veliko skrbno pripravljenih izdelkov, ki so od nevtralne komisije prejeli zlate, srebrne in bronaste medalje. V športnih in spretnostnih tekmovanjih pa so nagrade in diplome prejeli sledeči: V balinanju so vsa tri prva mesta osvojili delavci Postonjske jame, zmagal je Jakob Milavec, drugi je bil Alojz Sajovic, tretji pa Branko Križman. Tekmovalo je 30 športnikov. V streljanju so v •glavnem nagrade odšle v Kras. Tekmovalo je 66 tekmovalcev, od tega 14 žensk in 5 2 moških. Med moškimi je zmagal Edvard Progar (Kras) drugi je bil Ra-vedo Sila (P. jama) tretji Alojz Požar (Kras) itd. V ženski konkurenci pa je pričakovano zmagala Iva Vreček, druga je bila Tončka Progar, tretja Nada Miklavčič (vse Kras). Tudi v kegljanju so vse nagrade odšle v Kras. Med moškimi je tekmovalo 42 tekmovalcev. Zmagal je Dušan Grdina, drugi je bil Franc Koritnik, tretji Emil Fidel. V ženski konkurenci, tekmovalo jih je 21, pa je zmagala Iva Vreček pred Ivo Sta-menkovič in Jožo Korošec. V namiznem tenisu so se bolje odrezali delavci Postojnske jame. Pri ženskah je zmagala Irena Bakica, dmga je bila Breda Oblak, tretja pa Fani Korče (obe Kras). Zaključek letošnjega skupnega zbora gostinsko-turističnih delavcev Postojne je bil v veliki dvorani Jamske restavracije, kjer so bile podeljene vsem najboljšim denarne nagrade in diplome. Priznanje sta delila predsednik komisije za izvedbo zbora Ljubo Miklavčič in njegov namestnik Ivan Ribnikar. Trije najboljši iz vsake discipline pa so se uvrstili na jubilejni republiški zbor, ki bo prihodnji teden v Portorožu. EDVARD PROGAR IGRE ŽIVILCEV V soboto bodo v organizaciji Intesa športne igre živilcev, na katerih bodo nastopili športniki iz Mlinopek M. Sobota, Čakovački mlin, Reš Ptuj, Dravski magazin Radlje, obrat Koroške in Intes. Tekmovanja bodo v streljanju z zračno puško, šahu, kegljanju in malem nogometu. Zmagovalec tekmovanja bo prejel v trajno last pokal Intesa, ostale ekipe pa diplome. J. RAIŠP pri moških zmagal Graz pred Ljubljano in Mariborom in pri ženskah Ljubljana pred Celjem in Mariborom. Rezultati: Moški: 100 m — Duernboeck (G) 11,2; 300 m - Duernboeck (G) 37,2; 1000 m - Grecz (L) 2:34,9; daljina — Breščak (L) 5,79; višina - Grgurevič (L) 1,70; krogla - Habe (L) 13,78; 4 x 100 m - Graz 46,9. Ženske: 100 m - Sokač (C) 12,9; 600 m — Blažič (L) 1:54,5; daljina - Ahlin (L) 4,61, višina — Sokač (C) 1,35; krogla - Supan (L) 8,52; 4 x 100 m - Ljubljana 55,8. Profesorja telesne vzgoje na GTŠ Majda Ankele — Samaluk in Emil Tkavc, ki sta vodila tekmovanja, sta bila zelo zadovoljna z dosežki v atletiki, kar ne velja samo za zmagovalce. Tudi zmaga v nogometu je šla v Graz, ki je imel sicer z Ljubljano isto število točk (4), vendar boljšo razliko v zadetkih. Ljubljana je namreč izgubila z Mariborom kar 6:0, kar je prav gotovo najbolj presenetljiv rezultat vsega tekmovanja. Mariborčani so se morali naposled zadovoljiti s 3. mestom in tremi točkami, Celjani pa so se samo z eno točko znašli na repu. Ljubljanski košarkarji so zanesljivo osvojili prvo mesto, saj so zmagali v vseh srečanjih. Vrstni red naslednjih: Maribor, Celje, Graz. Pri košarkaricah je bila „pe-sem“ dmgačna. Mariborčanke si niso pustile vzeti prvega mesta, Ljubljančanke pa so samo s košem razlike potisnile Celjanke na zadnje mesto. Ženska odbojka je bila, vsaj po rezultatih sodeč, najbolj razburljiv del tekmovanja. Vse tri ekipe so po enkrat zmagale in enkrat izgubile, tako da je naposled o vrstnem redu odločala razlika dobljenih in izgubljenih nizov. Ljubljana je bila prva (3:2), Maribor drugi (2:2) in Celje tretje (2:3). Skupni zmagovalec v moški konkurenci je postala Ljubljana z 11 točkami pred Grazem 10, Mariborom 8 in Celjem 5 točkami. Kot smo že omenili, tudi pri ženskah skupna zmaga ni odšla iz Ljubljane: Ljubljana 9 točk, Maribor 7 in Celje 5. I.T. OB 60. ROJSTNEM DNEVU NAŠE GRS Razvoj GRS in reševanje ^Trstu° IZblm kontekciJ* Minilo je komaj 30 let od smrtne nesreče Antona Korošca na vrhu Triglava, ko je odmeval gasilski rog in so zvonili plat zvona v Ratečah pod Poncami. Snežni plaz izpod Ponščice je 3. marca leta 1852. uničil troje domačinov iz Rateč. Pri nas je smrt z ledenimi prsti neizprosno segala po mladih, veliko obetajočih življenjih v severni steni Triglava, v Mrzli gori, Jalovcu, Planjavi, Travniku,'Koglu, Ojstrici. Od vsepovsod so prihajali pojemajoči klici na pomoč . .. Marca 1937 so zajokala srca pod Storžičem. Leta 1942 so utrpeli jeseniški plezalci in reševalci veliko izgubo, leta 1950 je Jalovec terjal mlada življenja. Tako bi lahko naštevali še in še. Naša planinska čast je nujno zahtevala takojšnjo ustanovitev prostovoljne gorske reševalne službe, kakršno so imeli že v drugih turi- stično in alpinistično bolj razvitih državah (v Švici že od leta 1884/85 in v Avstriji po letu 1896). Slovenci nikakor ne bi bili izrazito alpski narod, če ne bi spričo vedno bolj pogostih nesreč pohiteli z ustanavljanjem prostovoljnih gorskoreševalnih organizacij, postaj in obveščevalnih točk. Smrtna nesreča prof. dr. Josipa Cerka 3. aprila leta 1912 na Stolu je postavila rojstno letnico naše GRS in prižgala zeleno luč za varno hojo po gorah in prijetno bivanje ljubiteljev in obiskovalcev gora. Planinska organizacija Slovenije je na pobudo treh velikih ljubiteljev naših gora, 16. junija leta 1912 v Kranjski gori ustanovila prvo prostovoljno GRS postajo, ki je takoj ob ustanovitvi razvila izredno aktivnost in v vsakem pogledu opravičila svoj obstoj. Ustanovitelji naše GRS pred šestdesetimi leti so bili dr. Jernej Demšar kot predstavnik osrednjega odbora SP D v Ljubljani, dr. Josip Tičar iz Kranjske gore kot župan in predsednik tamkajšnjega turističnega in planinskega društva ter dr. Josip Stoje kot sodnik in predstavnik oblasti. Po prvi svetovni vojni so odigrali Skalaši v Dolini, Bohinju, pod Storžičem, na Jezerskem, v Bistrici in Logarski dolini pomembno vlogo. Za dr. Demšarjem, dr. Tičagem in dr. Stojcem so se na vodilnih mestih naše GRS zvrstili nesebični in požrtvovalni ljudje, vedno pripravljeni se odpovedati užitkom in se žrtvovati za napredek in zdravo rast množičnega planinstva. V 15 GRS postajah'Slovenije danes aktivno deluje preko tristo sposobnih in požrtvovalnih gorskih reševalcev z izredno močno in prizadevno sekcijo zdravnikov. Organizacija GRS pri PZS mora posvetiti vso skrb preventivni varnosti in načrtni vzgoji 70.000 organiziranih planincev, članov mladinskih in alpinističnih odsekov in varni hoji ter prijetnemu bivanju v naših gorah. Gorski reševalci morajo biti vedno in nenehno moralno in kondicijsko pripravljeni stopiti v akcijo in pomagati ponesrečencu, nenehno morajo obnavljati in izpopolnjevati svoje znanje. Gorski reševalci morajo vedno in povsod predstavljati vrhunski lik plemenitega tovarištva in v prvi vrsti discipliniranega in požrtvovalnega reševalca. Nikoli in nikjer ne smejo izgubiti prisebnosti, vedno, kljub novim nevarnostim, kljub ^utrujenosti in kljub paniki morajo takoj organizirati in pristopiti k discipliniranemu, vztrajnemu in uspešnemu reševanju. ŽURG ;V V ZADNJE KOLO! kov, od lekcijo kozmetičnih Neznank osmega kola ni več. V četrtek smo znova zavrteli bobna sreče, in sicer enega za stare in nove naročnike ter drugega za zbiralce naročnikov. Električni brivnik znamke ISKRA BRAUN je žreb to pot namenil Mariji BREMŠAK, Cestno podjetje, 61000 Ljubljana in V. STREMŠEK, Gozdni obrat Gornji grad, 61262 Dol pri Ljubljani. Razen dveh kuponov zbiralcev naročnikov smo izžrebali še 10 starih in novih naročni-katerih vsak dobi ko-izdelkov, darilo tovarne ILIRIJA iz Ljubljane. Izžrebani naročniki: 1. Ciril HEREBlC, Dornava 90, 6227 i Moškajnici, 2. Stanko VER-ZELAK, Osnovna šola „Poh. odreda*1, 62310 Slovenska Bistrica, 3, Vinko MEGLA, Osn. šola Odranci, 69232 Črešnovci, 4. Branko MARKUŠ, Cestno podjetje Ljubljana, obrat Turjak, 61311 Tuijak, 5. Stanko DOLENC, Telegraf-telefon, Cigaletova 10, 61000 Ljubljana, 6. Vladislav KOGOJ, Linhartova 72, 61000 Ljubljana, 7. Stanko KUKOVIČ, Resa 48, 68270 Krško, 8. Milko KUNSTELJ, Prešernova 4, 64000 Kranj, 9. Marija BRESKVAR, Cankageva 3, 61230 Domžale, 10. Stane BAJT, Alples, 64228 Železniki. Dobitnike nagrad bomo o tem, kje jih dvignejo, obvestili po pošti. Sedaj naj povemo še, kaj smo pripravili za zadnje kolo našega nagradnega žrebanja, ki so bo končalo 20. novembra, ko Delavska enotnost praznuje 30. obletnico svojega izhajanja. Tudi takrat bomo nagradili dva zbiralca naročnikov, vsakega z električnim brivnikom ISKRA BRAUN, razen tega pa 10 starih in novih naročnikov — vsak bo dobil izdelke SLADKOGORSKE TOVARNE papirja in kartona. Ob zaključku naše nagradne igre in obenem ob jubileju Delavske enotnosti bomo nagradili tudi tri sindikalne svete. Glavni nagradi smo pripravili za dva sindikalna sveta, na območju katerih se je letos najbolj dvignil odstotek naročnikov na Delavsko enotnost v primerjavi s številom zaposlenih. Za najbolj- šega smo pripravili presenečenje: povratno letalsko vozovnico od Ljubljane do Tokia. Drugi sindikalni svet bo dobil tridnevno potovanje za eno osebo s turistično agencijo po Italiji ali Avstriji. Presojo o tem, kdo naj bi za območje sindikalnega sveta izkoristil nagrado, bomo prepustili tamkajšnjim sindikalnim delavcem. Nagradili bomo tudi občinski sindikalni svet, na območju katerega se bo letos najbolj dvignilo absolutno število naročnikov, z družinskim šotorom. Žrebanje za zbiralce naročnikov, za stare in nove naročnike in razglasitev nagrad za občinske sindikalne svete bo okrog 20. novembra, točen dan bomo še objavili. Čeprav smo že v zadnjem kolu naše nagradne igre, je še vedno čas, da se vključite vanjo. Propozicije smo že tolikokrat povedali, da so prav gotovo vsem, ki prebirajo Delavsko enotnost, že znane. Če samo na kratko povzamemo najbolj bistvene pogoje za igro: v igri lahko sodeluje vsak, ki naroči Delavsko enotnost na dom in plača naročnino za 12 mesecev na naš tekoči račun. V tej igri sodelujejo tudi vsi tisti naši naročniki, ki so že doslej sami plačevali naročnino na naš list, pa so jo obnovili tudi za letos. Zbiralci naročnikov sodelujejo v nagradnem žrebanju s kuponi, in sicer: za vsakih pet na novo zbranih naročnikov, ki tudi vplačajo naročnino za 12 mesecev, dobi zbiralec en kupon. Dekleta, ki se odločijo za tehnično srednjo šolo, se morajo spoprijeti tudi s kovaškim delom - Foto: A. Agnič JUBILEJNI 20. G0STINSK0-TURISTIČNI ZBOR BO V PORTOROŽU 00 25. DO 27. OKTOBRA PRAZNIK GOSTINSKIH IN TURISTIČNIH DELAVCEV ■ i 232 Pogovor z Borisom Matajcem, predsednikom organizacijskega odbora Prihodnji teden se bo v Portorožu začel 20. jubilejni gostinsko turistični zbor Slovenije, ki se ga bo udeležilo blizu 5.000 gostinskih in turističnih delavcev ter učencev gostinskih šol iz vse Slovenije. Pred pričetkom zbora smo za razgovor zaprosili BORISA MATAJCA, ki že 20 let sodeluje pri organizaciji gostinsko turističnih zborov. „Zamisel o prirejanju gostinsko-turističnega zbora, ki naj bi bil vsako leto po končani turistični sezoni, je verjetno brez znanega avtoija, saj p Ime In priimek Naslov Podpis Vsak novi naročnik potrdi zbiralcu naročnikov s podpisom svoj pristanek In sam vplača naročnino za 12 mesecev na tekoči račun ČZP Delavska enotnost Ljubljana, Dalmatinova 4, it NB $01-1-991. Ime, priimek in točen naslov zbiralca naročnikov: p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p p it p p p p .p NAROČILNICA ZA NOVE NAROČNIKE Naročam Delavsko enotnost Ime In priimek:---------------------------------— Tečen naslov: Naročnino za 12 mesecev v znesku 26.- din bom poravnal na tekoči račun ČZP Delavska enotnost Dalmatinova 4, St NB 501-1-991. ob prvi izrečeni besedi nihče ni pomislil, da bo kaj kmalu uresničena. Bržčas je bila to skrita želja mnogih gostinskih delavcev, kolikor pa je znano, je dal prvo pobudo za organiziranje vsakoletnega zbora Cene Iskra, nekdanji direktor turističnega podjetja „Kompas“. Republiški odbor sindikata delavcev gostinsko-turistične stroke je pobudo sprejel in sklenil, da bo prvi gostinsko turistični zbor Slovenije v oktobru 1953. leta na Bledu,“ je povedal Boris Matajec. „Kako se je izoblikoval program na gostinsko-turističnih zborih? “ ..Povedati moram, daje ostal program na vseh dosedanjih gostinsko turističnih zborih v bistvu enak, le da je z leti pridobival tako na obsegu kot na kvaliteti. Posvetovanja so bila prilagojena problemom stroke in razvoju turističnega prometa; za izpolnjevanje sprejetih sklepov se je in se še zavzema prireditelj. To je republiški odbor sindikata delavcev storitvenih dejavnosti Slovenije. Izvedbo kulturno-zabavnih prireditev so od dramskih odsekov in pevskih Zborov v sindikalnih podružnicah, prevzeli profesionalni igralci in pevci slovenskih gledališč, znani pevski ansambli, kulturno umetniška društva, profesionalni izvajalci narodne in zabavne glasbe ter priljubljeni pevci popevk. Iz najbolj skromnih prikazov pogrinjkov in kulinarike so se razvile najkvalitetnejše razstave tovrstne gostinske umetnosti. V aktivno sodelovanje na zborih se je z leti vključila tudi industrija, zlasti živilska, proizvajalci gostinske opreme, proizvajalci alkoholnih in brezalkoholnih pijač in trgovina, ki oskrbuje gostinstvo. Tako, kot je po kakovosti in obsegu rasel strokovni del zbora, je rasla tudi aktivna udeležba pri športnih prireditvah, ki so na nekaterih zborih v zadnjih letih zavzele že takšen obseg, da jih zavoljo časovne stiske ni bilo mogoče v celoti pripraviti in izvesti.“ „Kako boste letos proslavili jubi- „Upamo, da bo to spet praznik gostinskih in turističnih delavcev vse Slovenije, vreden .naziva .jubilejni zbor", zlasti zato, ker bo naš gostitelj nOvo zgrajeni Portorož. Zato, da bi letošnji praznik še bolj poudarili, smo se odločili za tridnevni program. Udeleženci bodo zato lahko v še večjem številu obiskali Portorož in si ogledali številne prireditve, predvsem pa tiste, ki zadevajo našo stroko. Glede na letošnji obseg zbora, ki bo tako po številu prireditev, času trajanja in po številu razstavljavcev in tekmovalcev največji doslej, bo nedvomno vsak obiskovalec našel nekaj sebi primernega, tako v strokovnem kot v športnem ali zabavnem delu programa. Organizacijski odbor si prizadeva, da bo letošnji zbor lepši in pestrejši, čeprav seveda tudi pri tem ne gre brez težav. Z razumevanjem lokalnih dejavnikov, predvsem Zavoda za turizem iz Portoroža, hotelskih podjetij, Obalne turistične zveze in Turističnega društva, bo ob medsebojnem razumevanju, zlasti pa ob upoštevanju želja organizacijskega odbora, mogoče pripraviti v lokacijsko dokaj težkih razmerah kar obsežen program." „Kakšne naj bi bile podobne manifestacije v prihodnje? “ „ Pred vsem si vsi želimo, da tradicije ne bi opustili, čeprav bi nastopile trenutne težave. Želimo si, da bi bili naši zbori kvalitetni, da bi se na njih kar najširše udejstvovali gostinski in turistični delavci iz vse Slovenije, ne samo iz posameznih regij. Vsa gostinska podjetja, vsi zasebni gostinci in vsa turistična društva naj bi v prihodnje imela zbor za svoj stanovski praznik. Temu primerno pa bi morali biti urejeni njihovi lokali in turistične naprave. Želimo si še nečesa drugega; tega, da bi se turistični kraji v Sloveniji hitreje razvijali, da bi ob posteljne zmogljivosti postavili še vso potrebno infrastrukturo; da bi bilo v prihodnje mogoče naš zbor organizirati v Bohinju, v Bovcu, v Kranjski gori, v Postojni, v Radencih in še kje. V minulih dvajsetih letih to ni bilo mogoče. Zatrdno pa vemo, da nam bo to uspelo že v naslednjih letih. S tem bo privlačnost zbora še večja, tradicija še bolj poglobljena." M. ŽIVKOVlC »Železniški spor razvozlan? Častno razsodišče pri Gospodarski zbornici Jugoslavije je razsodilo, da sta ŽTP Zagreb in Trans-jug Reka v znanem „že-lezniškem sporu" zaradi prevoza železove rude od Bakra do jeklarn koncerna Voest v ZR Nemčiji ravnala na nači~ 1"’ pomeni nelojalno ko renco. Zato je tudi i no razsodišče tema d\ ma delovnima organizacijama izreklo javni opomin. Tako je bistvo sporočilo za javnost, ki so ga novinarjem slovenskega tiska in RTV posredovali predstavniki ZŽTP Ljubljana na tiskovni konferenci ta torek. Častno razsodišče pri Gospodarski zbornici Jugoslavije je torej ugotovilo, da niso izmišljene domneve ZŽTP Ljubljana, ki je dalo predlog za uvedbo postopka, ker sta omenjeni podjetji z namenom, da si zagotovita večji obseg dela, z nemškim partneijem sklenili pogodbo o prevozu rude po daljši poti in za nižjo ceno, kot pa je že bila dosežena za krajšo prevozno pot preko Slovenije. S tem pa je že podana tudi pravna osnova za nadaljevanje preiskave in začetek kazenskega postopka, v katerem naj bi dokončno razvozlali to nečastno zadevo. —mG DELAVSKA ENOTNOST -A Glasilo ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE, izdaja CZP Delavska enotnost v Ljubljani. List je bil ustanovljen 20. novembra 1942. Ureja ga uredniški odbor. V. d. glavnega in odgovori*^ urednika BOJAN SAMARIN. Naslov uredništva in uprave: Ljubljana,* Dalmatinova ulica 4, poštni predal 313/VI, telefon uredništva 316-672, 323-554, 316-695 in 310-033. Račun pri Narodni k*1*/ v Ljubljani, št. NB 501-1-991, devizni račun pri Ljubljanski banki št. 501-620-7-12100 — Posamezna številka stane 50 N-par. Naročnina je četrtletna 6,50 din — polletna 13 din — in letna 26 di*1 Rokopisov ne vračamo — Poštnina plačana v gotovini — Tiska ČZP »Ljudska pravica«, Ljubljana