Poštnina plačana v gotovini
Sped. in abbon. postale - II Gruppo 70%
Katoliški
UREDNIŠTVO IN UPRAVA
34170 Gorica, Riva Piazzutta, 18 - Tel. 83177 PODUREDNIŠTVO 34135 Trst, Vicolo delle Rose, 7 - Tel. 414646
Letna naročnina, Italija	Lir 26.000
Letna inozemstvo	Lir	40.000
Letna inozemstvo, USA dol.	30
PoStno čekovni račun: štev. 24 12410
m
J
Leto XXXVII. - Štev. 40 (1871)
Gorica - četrtek, 17. oktobra 1985 - Trst
Posamezna številka Lir 600
Malaaški škifie svirih srcri diktanm Rimske ShMSIlOSti V Čast SV. M in Metodi
Na otoku Madagaskarju ob jugozahodni afriški obali deluje večja skupina slovenskih misijonarjev in misijonark. Deloma pripadajo misijonski družbi sv. Vincencija (lazaristi), deloma so iz vrst svetne duhovščine, deloma so usmiljenke. Med temi je tudi lazarist Janez Puhan, ki je avtor sledečih vrstic.
Letošnje poletje simo tu na Madagaskarju, pravi, slavili 25 let domače socialistične revolucije in 140-letnice malgašlke izdaje sv. pisma. Predsednik države Didier Ratsiraka je v večurnem govoru naštel pridobitve zadnjih let, pa obenem priznal, da so bili tudi neuspehi in se delale napake.
SOCIALIZEM PO MALGAŠKO
Ko se je Madagaskar leta 1975 skušal tudi ekonomsko osvojili od Francije, si je izbral tako imenovano »malgaško pot v socializem«. Pri razreševanju gospodarskih težav naj bi uporabljali marksistično prakso, sicer pa ohranili vse tisto, kar je bistveno malgaško, to je: prvenstvo duhovnega pred gmotnim, spoštovanje človekovega dostojanstva, nepristranska pravičnost, bratstvo in pravica do zasebne lastnine.
Vendar so se sčasoma v vodstvu pojavile tudi druge težnje. Tako smo lahko v teh desetih letih doživeli marsikaj, kar je vzbujalo nezaupanje in strah. Le pogumu krščanskih staršev je uspelo rešiti krščanske šole. Začela pa se je načrtna ateiza-cija prek učnih načrtov. Malgaški narod je čutil nevarnost in »se potegnil v hišico«. Pasivnost je najučinkovitejše malgaško orožje.
Škofje so večkrat odločno povzdignili glas. Ni bilo zaman. Vendar če danes nebo postaja bolj modro, vsa nevarnost še ni mimo. Zato so škofje čutili potrebo, da ob teh obletnicah dvakrat spregovorijo s pomočjo dveh različnih pastirskih pisem. Eno, »Vi ste sol zemlje« je bilo namenjeno vsem kristjanom. Poleg tega so napisali še drugo, posebej namenjeno tistim kristjanom, ki so na oblasti in opravljajo odgovorne službe.
Po mnenju malgaških škofov obstajata za dežele v razvoju dve deliki nevarnosti: nenadzorovani kapitalizem in nečloveški totalitarizem (diktatura države ali ene stranke). Škofje slutijo v tem oziru nevarnost tudi za Madagaskar, zato smatrajo za svojo dolžnost, da opišejo diktaturo, totalitarno oblast.
ZNAČILNOSTI DIKTATURE
Kako spoznamo, da je oblast diktatorska? Najprej: monopol oblasti. Peščica ljudi si oblast nasilno prisvoji, največkrat z lažnimi in ponarejenimi volitvami in jo skuša obdržati z vsemi sredstvi. Ni prostora za drugo stranko ne za več kandidatov. Ljudem, ki niso istega mnenja kot peščica na oblasti, je celo prepovedano, da bi se ukvarjali s politiko. Tako postane politika last le nekaterih »izbranih«.
Poročila so skrbno nadzorovana (radio, časopisi). Le po raznih »govoricah« in tujih radijskih postajah ljudje zvedo za domače novice. Cenzura je vsemogočna. Škofje navajajo Manca: »Kjer je cenzura, novic praktično ni... Tako se med "novice" prikrade hinavščina, ki je mati vsega zlega... Oblast ne sliši drugega glasu kot le svojega. Čeravno se tega dobro zaveda, vara samo sebe misleč, da posluša glas ljudstva.« Totalitarni režim ne prenese kritike, čeprav gre za dobro družbe.
Ljudje ne smejo in si ne upajo imeti svojega mnenja, niti delegati si ga ne upajo povedati. Da bi se ohranil na oblasti, tak režim uporablja vsa sredstva. Ogromne vsote denarja gredo za nakup orožja in vzdrževanje vojske. Za koga vse to? Za obrambo domovine? Za red In mir v deželi? Ne, za ohranitev režima.
Prva skrb totalitarnega režima ni narodovo dobro (večina), pač pa išče le bogastvo za nekatere izbrance. Pri tem politika vodi vse gospodarstvo. Birokracija je vsemogočna. Sindikati (kjer jih imajo) so samo Igračke v rokah režima. Delavci nimajo nobene možnosti, da bi se svo-
bodno združevali in branili svoje pravice in koristi. Množice postajajo vsak dan bolj revne in prepad med njimi in peščico privilegiranih bogatašev se poglablja.
Totalitarni režim hoče narodu vzeti nje-dovo »dušo«. Kdor misli s svojo glavo, je za režim nevaren. Kaj materin jezik, kaj narodna kultura, kaj narodna zgodovina, kaj modrost generacij pred nami! Tega mladi ne potrebujejo. Dajmo jim ideologijo in filozofijo, prineseno z vseh vetrov. Ustvarimo »novega človeka«. Posekajmo korenine, kajti s človekom ali narodom brez korenine je lahko manipulirati, škofje z ogorčenjem ugotavljajo, da tak režim iztrga narodu dušo še iz živega telesa.
Rekli smo, pravijo škofje, da ima tak režim le eno skrb: ostati na oblasti. Ve, da je nemogoče zlorabljati oblast in kršiti osnovne človekove pravice v narodu, kjer se ljudje zavedajo, da so božji otroci in poskušajo to božje otroštvo kljub vsemu živeti.
Zato je povsem logično, da hoče totalitarni režim zlepa ali zgrda iztrgati iz src vero v Boga. Bog je najresnejši nasprotnik totalitarnega režima. Nekateri diktatorji znajo pri tem delu biti »volkovi v ovčjih oblačilih«. Delajo se, kot da spoštujejo vero, ščitijo vernika in pustijo Boga pri miru. Nekateri režimi so vsaj toliko »pošteni«, da se javno trudijo uničiti vero v Boga, kajti dobro vedo, da človek, ki se Boga boji, nima strahu pred ljudmi; človek, ki je na kolenih pred Bogom, ne pokleka pred človekom. Takega človeka je nemogoče moralno zasužnjiti.
Vsem nam je znano, kakšne prekanjene in nečloveške metode uporabljajo nekateri režimi, da bi uničili v ljudeh vero v Boga, ki je varuh resnične človekove svobode in dostojanstva. Božje češčenje zahtevajo zase. Bog nas varuj takih »malih bogov«, končujejo škofje prvi del pisma.
POSLANSTVO MALGAŠKE CERKVE
Ko so škofje tako mojstrsko podali resnični obraz in sestavine diktature, nakažejo, kakšno nalogo ima Cerkev v službi malgaškega naroda. Cerkev nima lastnega družbenega sistema, ki bi ga predložila; ne političnega ne ekonomskega. Nima pravice, da bi v imenu ljudi ali namesto njih vsilila kakšen sistem. Vendar je dolžna spregovoriti in povedati svoje mnenje, ko vidi nevarnost, da kakšen sistem ne spoštuje osnovnih človekovih pravic.
Naloga Cerkve je širiti božje kraljestvo na zemlji. Ljudje so hkrati državljani in člani božjega ljudstva. Cerkev se dobro zaveda, kako važno vlogo Ima družbena ureditev za človekov vsestranski razvoj. Zato neprestano spodbuja svoje člane, naj pošteno in z vsemi močmi delujejo v javnem življenju in vzpostavijo tak družbeni red, ki bo človeku najbolj omogočal postajati vedno bolj človeški in božji.
Malgaški narod ima pravico pričakovati, da bo oblast skrbela za njegovo gmotno dobro. Kristjani imejmo noge na zemlji, da bomo videli, kaj je treba storiti, da se bo mogel vsak človek vsestransko izpopolnjevati. Danes opažamo, da so mnogi ljudje brez volje, ugotavljajo škofje. Ali ne bi bilo lepše, če bi resnično živeli, kar smo pri krstu obljubili? Zato kristjanom, ki so na odgovornih mestih, še posebej veljajo Gospodove besede:	»Vi	ste	sol
zemlje...«
Sveti oče Janez Pavel II. se trudi, da bi sveta brata Giril in Metod zadobila v Cerkvi tisto mesto, ki jima pritiče zaradi njunih zaslug tako pri slovanskih narodih kakor tudi pri drugih, ki sicer niso bili deležni njunega dela na verskem in kulturnem polju.
V soboto 5. oktobra se je v Rimu začel sklepni teden proslav in cerkvenih slovesnosti ob 1100-letnici smrti sv. Metoda. Tega dne zvečer so odprli razstavo kopij makedonskih fresk od 9. do 13. stoletja.
Naslednji dan, v nedeljo popoldne, pa je bil v cerkvi »Ara coali« na Kapitolin-skem griču izveden mogočni oratorij Avgusta Ipavca »Vir ljubezni«, v katerem je sodelovalo nad 400 cerkvenih pevcev iz Slovenije, zamejstva in z Dunaja. Ob spremljavi orkestra RTV Ljubljana so nastopajoči navdušili in osvojili občinstvo.
V ponedeljek 7. oktobra dopoldne so v organizaciji Vatikanske knjižnice odprli razstavo redkih slovanskih rokopisov v glagolici, cirilici in latinici. Prvič je javnosti na ogled edini izvod Trubarjeve »Cerkovne ordnunge«, ki ga hrani omenjena knjižnica ter so ga odkrili šele pred nekaj leti. MunohenSki državni arhiv pa je za to priložnost posodil v Rim izvirnik slovitih Brižinskih spomenikov, ki predstavljajo temelj slovenske pismenosti. Prav tako je prisoten na razstavi tudi čedajski roikopis. Razstava bo odprta do 31. maja 1986.
Poleg raznih posegov pri številnih praznovanjih 1100-letnice smrti sv. Metoda in okrožnice »Apostola Slovanov«, ki jo je papež ^podpisal 2. junija letos, je v Rimu sočasno z evropsko škofovsko konferenco potekal tudi znanstveni simpozij o svetih bratih, na katerem je sodelovalo kar 15 slovenskih strokovnjakov. Trajal je štiri dni. Referati so posegali na področje zgodovine, liturgije, kulture in arheologije. Slovenski udeleženci so se poleg tega vsak večer zbrali v zavodu »Slovenik«, kjer so bila še posebna predavanja, povezana s svetima bratoma.
Višek je simpozij dosegel 12. oktobra z evropskim ekumenskim nastopom v avli Pavla VI. v Vatikanu, ki se ga je ude-
ležil tudi sv. oče in s slovesno papeževo mašo v nedeljo 13. oktobra v cerkvi sv. Petra.
PREDSTAVA V SPOMIN SV. BRATOV
Pri pripravi sobotnega simpozija so sodelovale razne ustanove in odposlanstva, zlasti pa Tajništvo posebnega odbora Apostolskega sedeža. Simpozij je obsegal pester program, ki ga je rimska škofija poklonila škofom in vernikom, ki so prišli v Rim za počastitev sv. bratov ter udeležencem mednarodnega kongresa za XI. stoletnico smrti sv. Metoda. Pripravili so tudi posebno knjižico, ki ima v originalu in v italijanskem prevodu vse tekste, ki so jih izvedli. Program je obsegal točke:
1. Odlomki iz Dialogov papeža Gregorija Velikega o sv. Benediktu. Brali benediktinski patri; 2. vrsta grških spevov o Mariji (izvedba je bila na zelo visoki stopnji); 3. Petje odlomka Janezovega evangelija v glagolici in nekaterih prošenj (izvedli so člani bratovščine sv. Janeza Krstnika iz Vrhnika na Krku) 4. Bolgari so predvajali daljši odlomek iz drame Rad-kota Radkova, ki pripoveduje o prihodu svetih bratov k papežu Hadrijanu II. in
o	ostri debati o upravičenosti uporabe slovanskega jezika v bogoslužju. (Zdel se nam je zelo prisiljen poudarek, da sta sv. brata »bolgarska« junaka. To je pač sedaj uradno stališče v Bolgariji.); 5. Pridiga mučenca nadškofa Tomaža Becketa, ki je vzeta iz drame »Umor v katedrali«, ‘ki jo je napisal T. S. Eliot; 6. Kot zadnja točka je bila uprizoritev čudeža v Bolseni, ki je vzeta iz spisa neznanega umetnika iz 13. stol. Opisuje namreč nemškega duhovnika, ki se je ustavil v Bolseni in so mu pri maši pritekle na kor-poral (oltarni prtič) iz posvečene hostije kapljice krvi. Ta korporal se sedaj hrani v stolnici v Orvietu. (Ta uprizoritev je meni najbolj ugajala, ker me na Bolseno in Orvieto veže nekaj lepih spominov).
Program tega ekumenskega nastopa je lepo iztekel. Škoda, da je le malo prisotnih lahko sledilo originalnim besedilom in italijanskemu prevodu. Je bilo pa vzduš-
Začetek ..Primorskih dnevov" na Koroškem
Tajnik Krščanske kulturne zveze iz Celovca Nužej Tolmajer je v soboto 12. oktobra v kulturnem domu v Dobrli vasi odprl »Primorske dneve« na Koroškem. V svojem govoru je podčrtal važnost skupnega zamejskega prostora in raznih oblik sodelovanja med Slovenci v Avstriji in Italiji. Primorski dnevi, ki letos potekajo že drugič, so prav gotovo otipljiv dokaz takega sodelovanja na kulturnem področju.
V	imenu Zveze slovenske katoliške prosvete iz Gorice in Slovenske prosvete iz Trsta je spregovoril dr. Damjan Paulin, ki je izhajal iz pozitivnih izkušenj prejšnjih kulturnih srečanj tako na Koroškem kot na Primorskem, ki utrjujejo zavest in odpornost našega človeka pred raznimi raznarodovalnimi procesi.
Po uvodnih pozdravnih besedah se je odprla zavesa na odru kulturnega doma in predstavili so se člani PD Štandrež z
Podelitev Nobelove nagrade za mir
Letošnjo Nobelovo nagrado za mir je norveški parlament podelil ne kot običajno kakemu posamezniku, temveč mednarodni organizaciji. Od leta 1901, ko se ta nagrada podeljuje, je to že trinajstič, da jo prejme skupina. Zadnjič se je to zgodilo leta 1981, ko jo je dobil Komisariat Združenih narodov za begunce.
Letošnji nagrajenec je združenje zdravnikov, ki vključuje 145.000 članov iz 41 držav in si prizadeva za preprečitev jedrske vojne. Ustanovila sta ga kardiologa svetovnega slovesa Bernard Lown iz ZDA
in Jevgenij Čazov iz Sovjetske zveze.
V	utemeljitvi nagrade je rečeno, da je omenjena organizacija s širjenjem informacij o strahotnih učinkih jedrske eksplozije na človeški organizem znatno prispevala k ustreznemu osveščanju mednarodne javnosti ter s tem omogočila, da vedno več ljudi odločno nasprotuje atomskemu orožju, kar vse lahko pripomore k omejitvi jedrskih zalog ob sedanjih pogajanjih.
Nagrada bo izročena Lownu in Cazovu
10.	decembra letos v norveški prestolnici Oslu.
vedro igro »Milijonarji v oblakih« v režiji Emila Aberška. Delo je ob 20-letnici štandreške dramske skupine napisal Janez Povše. Igra je navdušila koroške rojake in jim nudila priložnost, da so se ob živahnem dogajanju na odru prijetno zabavala.
V	nedeljo 13. oktobra je Koroška prisluhnila slovenski pesmi in besedi, ki so jo oblikovale razne pevske skupine PD Mačkolje pri Trstu. Nastop je bil v farni dvorani v Šmihelu. Posebno bogat je bil ponedeljkov večer. Najprej odprtje razstave grafik tržaškega slikarja Edija Žerjala.
V	prostorih Mohorjeve knjigarne v Celovcu sta spregovorila inž. Franc Kattnig za Mohorjevo družbo iz Celovca in Marij Maver, ki je predstavil tržaškega slikarja.
Posebno doživetje je bilo srečanje s pisateljem Alojzom Rebulo ob izidu njegove knjige »Oblaki Michigana«. Pisatelja je predstavil dr. Vailentin Inzko, prisotne pa je pozdravil predsednik Krščanske kulturne zveze prof. Janko Zerzer.
»Primorski dnevi« se nadaljujejo v petek 18. oktobra z okroglo mizo na temo »Manjšina kot posrednik med manjšino in večinskim narodom« ter v nedeljo 20. oktobra z nastopom mešanega pevskega zbora »Lojze Bratuž« iz Gorice v Ledincah.
★
■	V Palermu je državni pravdnik odredil zapor za tri funkcionarje in osem agentov letečega oddelka kvesture v sicilski prestolnici. Obtoženi so, da so v noči med
1.	in 2. avgustom med zasliševanjem tako zelo mučili Salvatoreja Marina, ki se je po uboju šefa letečega oddelka Montana s strani mafije sam javil na policiji, da dokaže svojo nedolžnost, da je na posledicah mučenja umrl.
je zelo prijetno. To je najprej ustvaril kardinal Poletti, papežev vikar za Rim in predsednik ital. škoofvske konference, ki je pozdravil vse prisotne, tudi Slovence, se vsem zahvalil in v kratkih stavkih razložil pomen dela svetih bratov. Zahvalil se je zlasti sv. očetu, da je sv. bratoma odmeril v Cerkvi mesto, ki jima pritiče. (Omeniti je treba, da je kardinal povabil vse ital. škofe, da počastijo v Rimu sveta brata in pripeljejo romarje).
Ob koncu je spregovoril sv. oče, najprej v francoščini in angleščini, nato pa je v raznih jezikih pozdravil romarje Slovane, tudi v slovenščini. Poudaril je znova važnost svetih bratov, zlasti njuno delo za edinost v Cerkvi. V začetku se je med drugim zahvalil tudi msgr. Maksimilijanu Jezerniku, ravnatelju Slovenika, ki si je ipri rimskih praznovanjih svetih bratov pridobil velike zasluge.
PROSLAVA V BAZILIKI SV. PETRA
V nedeljo 13. oktobra je bila v baziliki sv. Petra papeževa maša v čast sv. Cirilu in Metodu. Z njim je somaševalo nekaj kardinalov in okrog 250 škofov in duhovnikov (dobro so bili zastopani Slovenci in med temi pet iz Trsta). Bazilika je bila kar dobro zasedena. Sodelovali so pri maši pevci iz Šentvida nad Ljubljano (zapeli so Marijano pesem pred mašo in darovanjsko pri darovanju), ena izmed pevk, ki je prebrala prošnjo v slovenščini, dn štirje »darovalci« — dva za Slovenijo in dva za rimske Slovence in njihove ustanove.
Sv. oče je govoril v .italijanščini. Znova je poudaril pomen svetih bratov, zlasti za evropsko edinost, ker se je pravkar zaključil simpozij evropskih škofov, pri katerem so razpravljali o sekularizaciji (udeležila sta se tega simpozija ljubljanski nadškof šuštar in tržaški škof Bellom i).
V Rim je prispelo lepo število slovenskih romarjev (okrog 700). Med temi dva avtobusa ‘iz Trsta. Goriških romarjev je bilo malo, Korošcev pa sploh ne, čeprav so prej vneto sodelovali pri znanstvenem simpoziju o svetih bratih. Od slovenskih škofov so bili: ljubljanski nadškof šuštar, mariborski škof Kramberger, pomožna škofa Lenič in Smej ter koprski škof pomočnik Pinih. Tržaškega škofa je zastopal vikar dr. Škerl. Prisoten je bil tudi beograjski nadškof Al. Turk.
ŠE DRUGA SREČANJA
Slovenski romarji so se v soboto zjutraj zbrali k slovesni maši v cerkvi Santa Maria Maggiore. Predsedoval je nadškof šuštar, ki je v pridigi poudaril sledeče misli: v Rimu je treba vero okrepiti, poživiti; doma jo ohraniti in dediščino naših prednikov razliti v okolje; graditi je treba mostove in živo Cerkev.
Opoldne je sv. oče imel svoje običajno srečanje z verniki na trgu sv. Petra. Poudaril je velik pomen tega slavja za ves slovanski svet in vso Evropo. Pozdravil je tudi vse slovanske narode, vsakega v svojem jeziku, med njimi tudi Slovence z besedami: »Dragi Slovenci, ostanite zvesti dediščini svetih bratov! Hvaljen Jezus!«
Odveč bi bilo zagotavljati, da je bilo lepo. Številni romarji so si ogledali tudi zavod Slovenik, ki bo v novembru praznoval svojo 25-letnico. Tu je bila v nedeljo v ožjem krogu večerja, katere se je udeležil tudi apostolski pronuncij v Jugoslaviji nadškof Colasuonno. Po večerji je v zavodovi dvoranici prisostvoval izredno lepemu nastopu pervskega zbora iz Šentvida nad Ljubljano, prof. Emilijan Cevc pa je predvajal vrsto diapozitivov, ki prikazujejo slovenske upodobitve sv. bratov v slikarstvu in kiparstvu.
Slovenski romarji so svoj rimski obisk zaključili v ponedeljek zjutraj z mašo v baziliki sv. Pavla, pri kateri je pridigal pomožni škof St. Lenič.
Pohvaliti je treba, da je radio Trst A poskrbel za redno in izčrpno poročilo o poteku slovesnosti in slovenskega romanja.
L. Šk.
Slovenski kulturni praznik v Belgiji
Ko sam na zemljevidu Belgije iskal Eisden, ga nisem našel. Vedel pa sem, da je blizu Maastrichta v belgijskem Litn-burgu. Ko smo z zborom »Mirko Filej« in ansamblom Lojzeta Hledeta prišli tja, smo pa Eisden »odkrili«. Drži se Maastrichta, da ne veš,* kje se začenja eno mesto, kje drugo. Tako tudi drugod v severni Belgiji in na Nizozemskem: vasi in mesta se držijo eno drugega, hiše sredi vrtov, gozdičev, ulice ena podobna drugi, hiše prav tako, da se v njih izgubiš hitreje kot v Parizu. To se mi je tudi zgodilo. Deset minut od stanovanja, kjer sem bival, stoji župnijska cerkev. Šel sem si jo ogledat. Toda na povratku sem se izgubil in celo uro taval, da sem prišel do stanovanja. Toda izgubili so se tudi drugi, ne samo jaz.
To je Limburg, dežela, ki je dala delo in kruh številnim slovenskim ljudem po zadnji svetovni vojni in tudi že pred njo. Rudniki so klicali slovenske ljudi, ki so se tam zaposlili. Toda ta rod slovenskih rudarjev je danes v penziji, njih otroci so si pa s šolami pomagali do lažjega kruha. Mladih rudarjev med Slovenci v Belgiji in na Holandskem ni več.
DRUŠTVO »SLOMŠEK«
Slovenci so si v Limburgu ustanovili svoje rudarsko društvo sv. Barbare, saj se Slovenci radi družijo zato, da zapojejo, popijejo kozarec vina in zbujajo spomine na staro domovino. Tako je bilo in je bolj ali manj povsod. Vendar je po zadnji vojni tudi med rojake v Belgiji in na Holandskem segla politika, ki nas je že doma razdvojila. Društvo sv. Barbare je zašlo pod vpliv režima v Jugoslaviji, kar ni bilo vsem všeč, zlasti ne slovenskim izseljenskim duhovnikom. Zato so se ločili od sv. Barbare in ustanovili novo kulturno društvo »Slomšek«. V njem so našli mesto krščansko in demokratično usmerjeni rojaki. Društvo je kmalu pokazalo izredno življenjsko silo ob angažiranosti nekaterih laikov in dušnega pastirja Vinka Žaklja.
»SLOVENSKI DAN«
Pred 25 leti so si zamislili »Slovenski dan«, ki naj bi ob kulturnih nastopih in ob pogrnjenih mizah privabil Slovence iz belgijskega in holandskega Limburga, da se srečajo, se poveselijo in pokažejo svojo kulturno ustvarjalnost. Ti dnevi so se potem nadaljevali do letos, ko obhajajo srebrni jubilej. Da bi slavje dobilo še bolj praznični značaj, so povabili medse zbor »Mirko Filej« iz Gorice. Ta je pred leti že bil njihov gost, zato so se fantje radi odzvali. Pridružil se jim je še ansambel Lojzeta Hledeta iz Števerjana, Ta ansambel namreč nekako obvezno spada k takim srečanjem zato, da po kulturnem programu zabava mlade in stare, ki se radi po stari slovenski navadi zavrtijo.
KULTURNO SLAVJE
Srebrni jubilej »Slovenskega dneva« je »Slomšek« na široko in vzorno organiziral. Na predvečer, tj. v petek 11. oktobra je bilo v občanskem kulturnem centru »uradno« odprtje jubileja. Začel je s pozdravi predsednik društva »Slomšek« Bernard Žabot. Vsi govori in pozdravi so bili najprej v slovenščini, nato so jih prevajali v flamščino. Bernard Žabot je Štajerc, doma iz Razkrižja in je v petdesetih letih prišel v Belgijo z družino in si tu zgradil svoj dom kot večina rojakov. Govorili so potem še drugi, med njimi tudi domači župnik in pa župan, ki gre Slovencem na roko, kolikor more. Saj Slovenci uživajo ugled tako v Belgiji kot na Holandskem.
Ob tej priložnosti so podelili odličja in priznanja številnim kulturnim sodelavcem, ki so se pri »Slomšku« trudili tako na podi-očiju zborovskega petja kot pri folklori. Ker smo Goričani prišli v Belgijo prej kot je bilo načrtovano, smo se lahko udeležili tudi tega uvodnega slavja v petek zvečer in je zbor »za poskus« zapel dve pesmi.
Višek slavja je pa bil nasledryji dan v soboto 12. oktobra. Prav kak mesec prej je občana dokončala novi avditorij, ki se je izkazal, da je zelo akustičen prostor.
V	tem avditoriju se je razvil bogat program in morda kar preobilen kulturni program. Začel se je z mašo v dvorani. Somaševalo je šest duhovnikov, ker so prišli g. Nace Čretnik iz Pariza, g. Stanko Kavalar iz Monicourta v severni Franciji, g. Kazimir Gaberc iz Charleroia (Belgija) ter hrvaški izseljenski kaplan iz Liegea, saj se Slovenci in Hrvati radi družijo ob skupnih slavjih. Pridigal je g. Vinko Žakelj in poudaril nekaj smernic za kulturno in krščansko življenje med rojaki.
Sv. maši je sledil ostali program. Začeli so najmlajši, otroci iz vrtca. Zapeli
so in zavajali prisrčno kot znajo le otroci. Ti malčki iz slovenskih družin so upanje za bodočnost, kakor tudi mladi, ki jih je bilo kar dosti med pevskim zborom in med folklorno skupino.
Program je nadaljeval domači mešani zbor, ki je nastopil tudi v moški zasedbi. Zapeli so prav dobro. Pri tem bi omenil, kar je bilo že večkrat poudarjeno, koliko truda in žrtev stane zborovsko petje v tujini, ko se vozijo na vaje desetine kilometrov daleč, zborovodja Vili Rogelj prevozi celo sto km, da pride na vaje. Kaj bi rekli.naši mladi, ki jim je prehudo hoditi na vaje v Katoliški dom, do koder imajo največ deset minut vožnje?
Prišla je vrsta na zbor »Mirko Filej«. Naši pevci so se dobro pripravili in vadili skoro vsak večer cel mesec. Njihov trud je bil poplačan z zelo uspelim izvajanjem. Tudi izbira pesmi je bila dovolj posrečena, ker so izbrali le slovenske skladatelje s pevno melodijo. Ker je bila dvorana res akustična, so prišli do izraza tudi pianissimi.
Omenil sem, da imajo rojaki v Belgiji svojo folklorno skupino »Vesela mladina«. Na odru je nastopilo šest parov v narodnih nošah. Za seboj ima skupina že 15 let dela. Dokaj dovršeno so izvedli nekaj gorenjskih narodnih plesov. Pozna se jim strokovno vodstvo P. Cvrleta. Ta skupina je potem srečanje tudi zaključila s štajerskimi oz. prekmurskimi pustnimi plesi. Vmes smo videli hrvaško folklorno skupino »Vatroslav Lisinski« iz Liegea, ki je izvajala hrvaške narodne plese. Dolgi program je nastop obeh folklornih skupin olajšal in popestril. Škoda, da pri nas v Italiji imajo slične skupine tako kratko življenje.
PRIJATELJSKA SREČANJA
Za kulturnim programom v avditoriju je sledilo srečanje ob pogrnjenih mizah v veliki dvorani. Tu je prišel do veljave ansambel Lojzeta Hledeta, ki je dolgo čez polnoč zabaval mlado in staro, da so se veselo vrteli in poveselili. Saj tudi to pomaga gojiti medsebojne človeške odnose prijateljstva dm miru.
Naj dodam še samo to, da je zbor v nedeljo 13. oktobra pel pri maši ob 11. uri v cerkvi sv. Družine v Brunssumu na Holandskem, in sicer pri maši za domačine Holandce, ker imajo Slovenci svojo nedeljsko mašo v neki drugi cerkvi. Tudii tu je v holandščini pridigal g. Žakelj, ki je vernikom položil na srce, naj imajo potrebno razumevanje za tuje priseljence, ki želijo ohraniti svojo vero tudi s pomočjo svoje narodne kulture.
Nedeljo popoldne je zbor izrabil za obisk Kolna in kolnske stolnice, kjer častijo sv. Tri kralje. V ponedeljek že zgodaj zjutraj so se Goričani marali posloviti od silno gostoljubnih domačinov, pri katerih so dva dni bili njihovi gostje, saj so po dva in dva bili nastanjeni pri slovenskih družinah. Potrdila so se stara poznanstva, začeda nova prijateljstva z obojestransko željo: Na srvidenje!
Res, nasvidenje, dragi rojaki, in najlepša vam hvala za lepa in prisrčna doživetja.
K. Humar
Borec za pravice ukrajinskih katoličanov ponovno v ječi
Sodišče v mestu Užgorod (Podkarpatska Ukrajina) je obsodilo na sedem let strogega zapora in pet let izgnanstva Josipa Tereljo, znanega borca za pravice ukrajinskih katoličanov. Obtožilo ga je, da je širil protisovjetsko propagando. Obsojenec je bil že večkrat zaprt, »zdravili« pa so ga tudi že na psihiatričnih klinikah. 9. septembra 1982 je s še štirimi drugimi grkokatoličani ustanovil Iniciativno skupino za zavarovanje pravic vernikov in Cerkve in bil njen predsednik. Zahtevali so svobodo izpovedovanja vere za grkokatoli-čane, kar pa je v Sovjetski zvezi prepovedano, prav tako pa tudi vrnitev grško-katoliških cerkva, preganjanih duhovnikov na stara mesta in obnovo nekdanje redne verske dejavnosti.
★
■	Francoski predsednik Mitterand je v spremstvu zahodnonemškega kancerja H. Kohla obiskal francoski sektor zahodnega Berlina, kjer je položil venec ob Zid sra-
oo ima
■ Na Poljskem so imeli zadnjo nedeljo parlamentarne volitve, ki so bile vsekakor bolj verodostojne kot pa v drugih državah realnega socializma, kjer voli 99,9 odstotka volivcev. Uradni predstavnik poljske vlade Urban je izjavil, da je bila volilna udeležba kljub pozivom razpuščenega neodvisnega sindikata Solidarnost 78 %. Vsaj tako naj bi izhajalo iz dokončnih rezultatov v 29 vojvodstvih (vseh je 49). Manjša udeležba je bila v industrijskih območjih, najmanjša pa v Gdansku, kjer je začetek Solidarnosti. Tu naj bi bila po Urbanovih izjavah udeležba 70 %, po VValensovih pa komaj 45-47 %.
■ Parlamentarne volitve v Belgiji, ki so bile preteklo nedeljo, so še okrepile dosedanjo vladno večino, ki jo sestavljajo krščanski socialci in liberalci. Pridobila je dve poslanski mesti (od 113 na 115). Okrepili so se tudi socialisti (od 61 na 68), a so še naprej obsojeni na opozicijo. Flamski krščanski socialci so dobili 49 sedežev (+6), valonski pa 17 (0), medtem ko so flamski liberalci nazadovali (od 28 na 22), valonski pa porasli (od 24 na 27). Novo desno sredinsko vlado bo verjetno znova vodil Wilfried Martens, Flamec po rodu, ki je bil do sedaj že petkrat ministrski predsednik.
■ Angleški zunanji minister Home je nepričakovano zavrnil obisk dveh predstavnikov Palestinske osvobodilne organizacije, 'ki sta sestavljala mešano jordan-sko-palestinsko komisijo ter sprejel le .jordanskega predstavnika. Svoje ravnanje je minister utemeljil s tem, da sta Palestinca, anglikanski škof v Jeruzalemu Khouri in neki bivši arabski župan v Cis-jordaniji, zavrnila podpis izjave, s katero naj bi priznala Izraelu pravico do obstoja. Omenjeni obisk je v preteklih dneh povzročil vrsto polemik. Sam Reagan je izrazil Thatcherjevi željo, da bi do srečanja ne prišlo, izraelski veleposlanik v Londonu pa je Palestinca označil za terorista.
■ Nadaljujejo se skrivnostni umori s terorističnim pečatom. Tako je v nekem stanovanju v Barceloni španska policija odkrila hudo izmaličeni trupli dveh izraelskih mornarjev, ki sta bila zaposlena na izraelski tovorni ladji »California«. Neznanec iz palestinskih vrst ju je povabil, ko ju je dobil na cesti, v svoje stanovanje, da jima nudi skodelico kave. Tam se je nato tragično utrnilo njuno življenje.
■ Libijski diktator Gedafi se je pretekli teden podal v Moskvo na »uradni prijateljski obisk«, kot je bilo rečeno in se tam trikrat sešel s sovjetskim voditeljem Gorbačovom. Gedafi je pred tem bil v Moskvi že leta 1976 in 1981. To pot je šlo za utrditev meddržavnih odnosov. Novi dogovor predvideva povečano sodelovanje na gospodarskem, trgovskem in tehnično znanstvenem področju. Na pogovorih so sodelovali tudi predsednik prezidija vrhov-neva sovjeta Gromiko, ministrski predsednik Rižko, obrambni minister Sokolov, zunanji minister ševardnadze in tajnik glavnega odbora sovjetske partije Ponomar-jov.
mote, ki loči oba dela bivše nemške prestolnice in je ob streljanju z vzhodne strani največ prebežnikov izgubilo življenje. V Berlinu je Mitterand imel tudi pogovore s kanclerjem ter se nato ude'ežil parade francoskih vojaških oddelkov, ki so tam nameščeni. Pozornost vzbuja dejstvo, da je francoski predsednik nekaj dni potem, ko je gostil sovjetskega voditelja Gorbačova, že smatral za umestno, da poudari francosko soodgovornost za usodo zahodnega Berilna. Da je to storil v družbi zahodnonemškega kanclerja, je še bolj pomembno, kajti s tem je hotel pokazati, da je francosko-nemško sodelovanje v okviru Evropske gospodarske skupnosti zanj daleč važnejše kot prijateljstvo z Moskvo.
Skupina nekdanjih goriških študentov,
ki je organizirala akcijo za postavitev nagrobnika prof. in pesniku Milanu Bekarju, sporoča, da bo svečanost pri spomeniku na goriškem pokopališču v nedeljo 27. oktobra ob 10.30.
Nevani zmleti
Prav ko smo šli v tisk preteklo sredo
9.	oktobra, je prišla radostna vest, da so se predali ugrabitelji italijanske potnišle ladje »Achille Lauro« v Port Sai-du egiptovskim oblastem, potem ko so dobili zagotovilo, da bodo izročeni PLO, tj. Palestinski osvobodilni organizaciji, ki jo vodi Arafat, trenutno s svojim sedežem v Tunisu.
Malo kasneje se je zvedelo, da so ugrabitelji pripadali ne kaki disidentski skupini, ki nasprotuje Arafatu, temveč »pravovernim« Palestincem, ki podpirajo Arafata in jih vodi njegov najožji sodelavec Abdul Abbas. Torey zločinci pripadajo Arafatovi organizaciji, ki jo Craxi in Andreotti visoko povzdigujeta in dokazujeta že nekaj časa, da se je odpovedala terorizmu.
Cez nekaj ur je prišla vest, da so teroristi v času vožnje, ko je bila ladja v bližini sirske obale, ubili nepokretnega ameriškega Juda 69-letnega Leona Klinghofer-ja, ki se je premikal le na vozičku in ga vrgli v morje z vozičkom vred. Hoteli so ubiti še neko ameriško turistko, a so se v zadnjem hipu iz neznanih razlogov premislili.
Vest o tem umoru je takoj dala vsej zadevi drugačen pečat. Tako egiptovski predsednik Mubarak kot Craxi sta izjavila, da ne bi pristala na prosto pot ugrabiteljem, če bi za umor vedela že prej. Bila pa sta vesela, da se je zadeva na ta način zaključila. Pa se ni.
Reagan je sklenil odločno poseči vmes in morilce kaznovati. Ko je severnoameriška obveščevalna služba zvedela, da je egiptovsko letalo odletelo iz Kaira proti Tunisu, so ameriški lovci letalo, ki ga niso hoteli sprejeti ne v Atenah in ne v Tuniziji, prestregli v Jonskem morju in ga prisilili, da je pristalo na ameriškem vojaškem oporišču Sigonella na Siciliji. Morilci so bili tako zajeti, z njimi pa še voditelj Abbas in njegov osebni stražar, ki sta jih spremljala.
Severnoameriška vlada je takoj zahtevala od italijanskih oblasti, da ji izročijo štiri teroriste in njih vodja Abbasa, a Craxi je zahtevo zavrnil. Teroriste so prepeljali v Sirakuzo, kjer so jih zaslišali sodniki iz toga mesta in Genove (od tu je namreč ladja odplula na križarjenje po Sredozemlju), egiptovsko letalo pa je nadaljevalo pot v Rim, kjer je kljub ameriškim zahtevam po izročitvi Craxi omogočil Abbasu in njegovemu stražarju, da sta na skrivaj prešla na jugoslovansko pot-
Strahotni potres, 'ki je 19. septembra uničujoče prizadel mehiško prestolnico, je obenem obrnil svetovno pozornost na družbene in verske razmere v tej naj večji srednjeameriški državi, katere prebivalstvo iz desetletja v desetletje skokovito narašča, z njim pa tudi število katoliških vernikov.
Več kot tri četrtine Mehikancev je mesticev, se pravi mešancev Špancev in Indijancev. Odtod tudi posebni mehikanski značaj, ki naj bi bil po njihovem lastnem pripovedovanju združenje španske in indijanske nasilnosti, pa tudi španske veselosti in indijanske miline. Mnogi opisujejo svoj narod kot narod lažnivcev, željnih oblasti, in nesrečnih žena, saj moški pogosto zapuščajo žene in otroke.
Prvi španski priseljenci so prišli leta 1518, frančiškanski misijonarji štiri leta pozneje, prvi škof leta 1528 in leta 1551 je že bila ustanovljena univerza. Toda dežela je vedno teže prenašala špansko nadoblast in leta 1821 je postala neodvisna. Prvo obdobje po neodvisnosti je bilo zelo burno: v 55 letih se je menjalo kar 74 vlad.
Boj proti Špancem je zahteval narodni ponos in tega so Mehikanci začeli zgodaj gojiti, posebno še, ko so se začeli zavedati velike preteklosti Indijancev, ki so živeli na ozemlju današnje Mehije. In tu že srečamo značilno mehiško protislovje: zelo pogosto poudarjajo slavno indijansko preteklost, jo poučujejo v šolah in se z njo ponašajo, hkrati pa načrtno asimilirajo še zadnje ostanke indijanskih plemen, tako da živi danes v Mehiki komaj šest odstotkov čistokrvnih Indijancev. Pravi Indijanci so danes tujci v svoji deželi. Brani jih le Cerkev.
Položaj Cerkve je v Mehiki nekaj edinstvenega. Do leta 1857 je bil katolicizem državna vera, od takrat pa ni več. Začela se je gonja proti Cerkvi, ki je kdaj prerasla v krvavo preganjanje. Že v preteklem stoletju so bila Cerkvi odvzeta vsa posestva in redovne družbe ukinjene.
v Sredozemlju
niško letalo, ki ju je prepeljalo v Beograd. Od tam sta odpotovala neznanokam. Seveda je to neiskreno ravnanje s strani Italije ameriške kroge silno vznevoljilo, pa tudi Egipt je bil razočaran tako nad ZDA kot Italijo.
Vsa zadeva je torej polna temnih točk. Italiji je znova uspelo dokazati mednarodni javnosti, da se tako kot v preteklosti nanjo ni zanesti. Sedela bi rada na več stolih in bila prijateljica z vsemi. Toda tako ravnanje je silno tvegano, pa dostikrat moralno nepošteno. S svojo politiko si je oddaljila ZDA in Izrael, ni pa prepričala niti Egipta niti Palestincev.
Tako v Italiji kot po svetu se vsi sprašujejo, odkod to »razumevanje« za arabsko stvar, ki ga 'italijanska zunanja politika kljub vsem udarcem, ki jih dobiva s strani arabskih držav že dalj časa neomajno goji. Libija vsako toliko Italiji postavi zahtevo, naj ji ta plača vojno škodo, ki jo je povzročila z večdesetletno okupacijo Libije, Tunizija vneto pleni italijanske ribiške ladje; Malta prepoveduje demokrščanskim politikom govoriti na otoku, cel kup Italijanov je v Libiji in Iranu zaprtih zaradi neobstoječih prekrškov. In Italija k temu molči.
Res bi bilo zanimivo zvedeti, kdo to italijansko politiko, ki jo zlasti zagovarjajo socialisti in demokristjani, navdihuje. Ali želja po uveljavljenju v Sredozemlju ali pa, kar je bolj verjetno, strah izgubiti bogati arabski trg. Vsekakor bi bila o tem potrebna temeljita parlamentarna razprava, ki si je pa le maloštevilni želijo. Kajti v ozadju je »big business« ali po naše veliki posli, ki dajejo zaslu-žčk nič koliko finančnim mogočnežem.
Zaradi stališča, ki sta ga zavzela Craxi in Andreotti glede palestinskega voditelja Abbasa, o čemer obrambni minister Spa-dolini, ki je istočasno glavni tajnik republikanske stranke, ni bil predhodno obveščen, je prišlo do napetih odnosov znotraj vlade, saj se Spadolini iz protesta ni hotel udeležiti ponedeljkove seje kabinetnega sveta in je Craxiju poslal pismo, v katerem ga opozarja, da njegova stranka ne bo podprla nobenega dokumenta, ki bi bil sprejet na četrtkovi parlamentarni razpravi in bi odobraval ravnanje vlade v Abbasovem primeru. Spadolini tudi očita Craxiju, da je njegovo ravnanje spravilo iz ravnotežja italijanske mednarodne odnose in omajalo osnove protiterorističnega boja.
Mehiški antiklerikalizem ima svoje izvore v liberalizmu in prostozddarstvu, ki se je v višjih mehiških slojih zelo uporeni-nilo. Katoliška Cerkev je bila namreč v preteklosti zelo povezana s Španijo in njeno kolonialno oblastjo, saj so bili v 18. stoletju kar štirje škofje glavnega mesta hkrati tudi -podkralji Mehike in so torej vladali v imenu španske krone vsej deželi.
Preganjanje Cerkve je uzakonila ustava leta 1917: Cerkev ni pravna oseba, nobena cerkvena ustanova ne more biti lastnica kakega imetja, cerkve so last države in duhovniška služba je državna. Zato lahko država določa število duhovnikov. Ti pa nimajo nobene politične moči: ne morejo ne voliti in ne biti izvoljeni, čeprav je v Mehiki voliti dolžnost. Cerkvi je tudi prepovedan sleherni dostop do šole in vzgoje. Kljub temu pa so se že po letu 1940 cerkvene šole zelo razmahnile. Po istih zakonih je duhovnikom tudi najstrožje prepovedano obravnavati politična vprašanja ali celo oporekati civilni oblasti ter nositi v javnosti duhovniško obleko.
Vsi ti antiklerikalni zakoni iz časov preganjanja Cerkve so danes še vedno v veljavi, a jih na splošno ne upoštevajo. Škofje so že nekajkrat javno povzdignili glas in maja 1981 so celo objavili dokument »Stališče do političnega položaja v deželi«. Očitali so zlorabo oblasti, oporekali stranki Partido Revolucionark) Insti-tucional (PRI - tj. Institucionalna revolucionarna stranka) pravico do monopola nad oblastjo, opozarjali na razširjeno korupcijo in družbeno krivičnost.
V	začetku leta 1983 pa so škofje predlagali, naj bi ukinili določila ustave in zakone iz časov preganjanja Cerkve, ker ne ustrezajo dejanskemu stanju. Želeli bi uzakoniti razmere, ki dejansko že obstojajo. Toda zdi se, da Mehikancev to protislovje med pravnim in dejanskim stanjem preveč ne moti.
Širite „ Katoliški glas“
ZVEZA SLOVENSKE KATOLIŠKE PROSVETE IZ GORICE
in
SLOVENSKA PROSVETA IZ TRSTA
prirejata
RAZSTAVO DEL TONETA KRALJA v Furlaniji-Julijski krajini
GORICA: Deželni avditorij
Odprtje razstave v soboto 26. oktobra ob 18. uri.
TRST: Peterlinova dvorana v ponedeljek 11. novembra.
Cerkev v Mehiki
Trikratna Mr oratorija Jr Ijnlu"
Pričelo se je v Padovi v petek 4. oktobra. Mogočna bazilika je bila polno zasedena. Skupina štirih zborov, ki je izvajala Ipavčev oratorij »Vir ljubezni«, je bila s strani patrov minoritov prisrčno sprejeta, ob slovesu pa še bolj prisrčno pozdravljena. Vsi so občudovali požrtvovalnost toliko nastopajočih in doumeli njih poslanstvo: prispevati k miru in bratstvu med narodi. V Padovi je pozdravil prisotne novi rektor svetišča p. Pio Emrner, pozdrav občine pa je izrekel odbornik za kulturo in turizem.
Ganljiv je bil nastop v Assisiju naslednji dan ob sodelovanju zborov »Piccoli can-tori« in »Cantori di Assisi« pod vodstvom p. Evangelista Nicolinija. Skrivnostno delujoča bazilika sv. Frančiška je bila nabito polna. Pater gvardijan je na začetku pozdravil nastopajoče in občinstvo. Navzoč je bil tudi mestni župan z odbornikom za kulturo, dalje predsednik 'krajevne Turistične ustanove in razni drugi funcionar-ji. Nastop, ki se je končal ob 11. uri zvečer, se je zaključil z izmenjavo daril.
V	čudovitem okviru bajno razsvetljene cerkve »Ara coeli« v Rimu je nato v nedeljo 6. oktobra potekel tretji koncert, to pot v počastitev sv. bratov Cirila in Metoda. Deset minut pred napovedanim oratorijem so pevci začeli postavljati oder, kar je sestavni del nastopa. Tiho so se kretali po cerkvi in v kratkem času zgradili stopnišča ter ustvarili piramido, pred katero je ostrmel vsak, ki je stopil v cerkev.
Kakor v Padovi in Assisiju je tudi v Rimu skupino predstavila .predsednica Sveta slovenskih organizacij ,(SSO) Marija Fer-letič, delno tudi v slovenščini, kot je nemške poslušalce nagovorila provincialka s. Laetitia Prischl. Tudi rektor »Slovenika« dr. Maksimilijan Jezernik se je oglasil 'ter v slovenščini poudaril, da Ipavčeva skladba ni zgolj oratorij, amipak tudi priložnost za globoko razmišljanje.
Ob slovesu na povratku je na mejnem prehodu v Sežani še enkrat zadonela skupna slovenska pesem, spremljevalci pa so
II.
Na belo nedeljo ob 16. uri smo imeli v salezijanski cerkvi na Istrski ulici molitveno srečanje za duhovne poklice. Kljub močnemu nalivu se ga je udeležilo okrog 350 vernikov iz mesta in okolice.
Točno ob določeni uri je med uvodno pesmijo prišel iz zakristije oktet salezijanskih bogoslovcev, za njimi šest so-mašnikov in glavni mašnik dr. Janez Jenko, salezijanski ljudski misijonar iz Ljubljane. Takoj po pozdravu nas je spomnil, zakaj smo se zbrali in nam zaželel, da bi bila naša skupna prošnja za duhovne poklice pri Bogu uslišana. Med mašo so peli: mladinski zbor Vesela pomlad pod vodstvom Fr. Pohajača, oktet salezijanskih bogoslovcev in ljudstvo. Berila sta brala skavt in skavtinja.
Pridigal je glavni masnik. Poudaril je, da je sknb za duhovne poklice naša skupna skrb, ker smo Cerkev vsi, ki smo krščeni, ne samo papež, škofje in duhovniki in da moramo zato vsi zanje skrbeti. Potem pa nam je nalkazal dve poti, po katerih najprej in najlažje pridemo do duhovnih poklicev, namreč pobožno in vztrajno molitev ter darovanje trpljenja. Za njim sta spregovorila še en bogoslovec in predsednica Vinceneijeve konference dr. Laura Abrami. Vincenaijeva konferenca že nekaj let naroča sv. mašo za duhovne poklice v 'kaki naši cerkvi in vabi slovenske vernike k udeležbi. Prošnje za vse potrebe so brali duhovnik, redovna sestra, predsednica Vincencijeve konf., skavt in skavtinja. Obhajil je bilo veliko. Mašo smo
se ločili od te mogočne skupine, v kateri so bili predstavniki štirih držav srednje Evrope. Pevci so bili resda utrujeni, saj so se v teku treh dni krepko namučili, obenem pa so bili srečni, ker so učinkovito prispevali k bratstvu med narodi. V veliko zadoščenje jim je tudi bilo, da je zastopnike nastopajočih skupin v ponedeljek 7. oktobra sprejel sam sv. oče.
Ob slovesu je italijanski šofer dal tole izjavo: »že 20 let vozim ljudi na izlete, pa moram reči, da take plemenitosti kot sem jo našel pri vas še nisem srečal. Zato prisrčna hvala!« Smemo pa reči tudi mi organizatorji, da smo imeli v šoferjih res dobre spremljevalce in sodelavce. - M. F.
Prosek
Odprtje kulturnega doma. V četrtek 17. oktobra zvečer je bila uradna otvoritev Kulturnega doma na Proseku. Nastopil je moški abor Vasilij Mirte in ženski zbor Prosak-Kontovel. V peteik 18. oktobra bo ob 20.30 nastopila domača godba in harmonikarski ansambel podružnice Glasbene Matice Prosek-Kontovel. V soboto bo odprtje razstave slikarja Atilija Kralja. V nedeljo 20. oktobra ob 17. uri bo amaterski oder Jaka Štoka uprizoril igro A. Lingreta v desetih slikah »Pika nogavička«.
Pot do novega Kulturnega doma je bila dolga. Že leta 1972 je bila ustanovljena Zadruga Kulturni dom Prosek-Kontovel. Člani zadruge so si prevzeli nalogo, da s skupnimi močmi, prispevki organizacij in ustanov zberejo zadostna sredstva za ureditev kulturnega središča. Leta 1973 je zadruga odkupila prostorno zemljišče v središču Proseka. Leta 1978 pa je zadruga kupila dvonadstropno stavbo, v kateri je bil prej kino »Iris«. V zgornjih prostorih so si nekatera vaška društva uredila nedeže, Atilij Kralj pa je prevzel nalogo za ureditev dvorane v pritličju.
Člani zadruge pravijo, da bo Kulturni dom na voljo vsem vaškim organizacijam kot tudi vsem kulturnim društvom in skupinam, ki bi želele v njem nastopati.
zaključili s skupno pesmijo Raduj, nebeška se Gospa.
Po maši smo šli vsi v veliko dvorano, ki je poleg cerkve in tam prisostvovali še akademiji, pri kateri so sodelovali oktet salezijanskih bogoslovcev, mladinski zbor Vesela pomlad in kvartet šolskih sester od Sv. Ivana. Zanimiv prizor so podali bogoslovci. Matej zmaga v tekmi z motocikli. škof mu čestita in ga povabi, naj se udeleži tekme med Kristusom in hudobnim duhom. Matej izziv sprejme in se odloči za duhovnika.
Med akademijo je bilo več uspelih pevskih točk, ki so jih izvajali prej omenjeni zbori. Bogoslovci so si v sproščenem dialogu odgovarjali na vprašanja, zakaj so se odločili za duhovni poklic in pripovedovali, kakšne ovire so morali premagati na tej poti. V veliko veselje nam je tudi bila navzočnost mladinskega zbora Vesela pomlad, navzočnost skoraj petdesetih mladih, ki so naše veliko upanje.
Veliko nas je 'bilo v cerkvi, ko smo med mašo skupno prosili nebeškega Očeta za duhovne poklice. Zato lahko upravičeno upamo, da bo tudi prej ali slej uslišal našo skupno prošnjo, četudi drugače ali pozneje kot pričakujemo. Saj je nemogoče, da hi nas Bog, ki vsako pametno prošnjo usliši, ne uslišal v tako važni zadevi kot so duhovni poklici. Poleg tega moramo to tako važno zadevo stalno priporočati tudi Materi božji, ker je njena priprošnja vsemogočna, pa tudi še naprej neutrudno za duhovne poiklice skrbeti.
(Se nadaljuje)	Jože	Kunčič
Škofijski pastoralni dnevi o katehezi za odrasle
Tržaški škof Lovrenc Bellomi se z vso odgovornostjo obrača do nas vseh, da se zberemo, razmišljamo o problemih ka-teheze in pridemo do potrebnih konkretnih zaključkov. To je klic pastirja, to je klic našega časa!
»... Stopili smo na pot odgovornosti za Cerkev, skupnega načrtovanja poti celotne škofijske skupnosti... Župnije, verske skupine in organizacije, z duhovniki na čelu, naj razmišljajo o nadvse važnem problemu kateheze z vso resnostjo in odgovornostjo in naj pridejo k srečanju s konkretnimi predlogi...«
Slovenski del škofije — duhovniiki, redovniki in redovnice ter verniki — se bomo sestali v posebni slovenski delovni skupini in razpravljali o tem problemu na podlagi sledečega osnutka:
1. Ali smo vsi — duhovniki in verniki — prepričani o nujnosti kateheze za odrasle v župniji in v organizacijah? Kaj se je doslej naredilo v tem smislu? Ali smo obravnavali probleme kateheze in kako naj bi jo uresničevali? Kako bi lahko konkretizirali katehezo po župnijah in organizacijah? Katera sredstva bi lahko uporabljali, o čem naj bi razpravljali?
2. Kako naj bi uskladili naše delo s škofijskimi načrti?
3. Kako naj bi uporabljali in usklajevali nekatere priložnosti, kot npr. srečanja pri raznih bogoslužnih obredih, stik s starši v času priprave na pnvo sveto obhajilo, na birmo ipd.?
4. Katko naj bi pripravili in vključili v to delo razne sodelavce, ki naj bi delali v tem duhu v svojem okolju?
Dnevi bodo potekali v sledečem vrstnem redu: v petek 18. oktobra ob 18. uri prvo srečanje v dvorani zraven cerkve sv. Marije Velike. Poslušali bomo predavanje dr. A. Barbija iz Verone, nato se bo začelo vpisovanje v delovne skupine.
V	soboto 19. oktobra se bo začelo delo po skupinah, ki se bodo zbrale v semenišču, ul. Besenghi 16. V nedeljo 20. oktobra od 9.30 nadaljevanje dela Skupin (V semenišču. Popoldne ob 15. uri bo v dvorani sv. Marije Velike poslušanje poročil posameznih predstavnikov, nato razgovor. Ob 19. uri somaševanje z zaključno škofovo besedo.
Slovenski udeleženci bodo ves čas imeli na voljo slovenske poverjenike za vsako potrebo. Na te dneve so vsi vabljeni!
Dušan Jakomin
Zbora »Vesela pomlad« pred novimi nalogami
Z nastopom jeseni so se ponovno odprla vrata šole, obenem pa so se na Opčinah v Finžgarjevem domu pod vodstvom
Misijonarka Karmen pripoveduje dogodek iz svojega področja v Zairu. Opravljala je službo na misijonski postojanki vasi Kamanyola. Petnajstletna deklica Cecilija, hčerka vaškega voditelja katehi-stov, je že od ranega jutra pomagala materi na polju. Proti poldnevu mora po rado k približno 3 km oddaljeni reki. Steza se osamljeno vije skozi nasade banan in rižnega polja. Ob povratku, ko je že v bližini vasi, se iz gozdiča nenadoma pojavi mlad moški; mož je poročen in ima dva otroka. Ustavil je Cecilijo, da bi jo izkoristil, a se mu je pogumno ustavila v bran. Razkačen zaradi dekličinega odpora, jo napade s sekiro, ki jo je imel pri sebi. Cecilija se zgrudi v mlaki krvi.
Kmalu za tem so jo našla vaška dekleta. Zaprepaščena hitijo v vas klicat ljudi. Naglo jo prenesejo v dispanzer, kjer pa je bolničar samo ugotovil smrt. Obvestijo očeta, ki je med tem pomagal župniku pri srečanju s katehisti.
Krvavi dogodek se je z veliko naglico razširil po vasi. Vedno več ljudi.* se je zbiralo pred dispanzerjem. Sledilo je kričanje, zmerjanje, jok. Mladi iz Cecilijine-ga klana prisegajo maščevanje, župnik o-pominja pomirjevalno: ne smemo vračati nasilja z novim nasiljem. Končno pride tudi oče in vodja krščanske skupnosti, mož globoke vere in modrosti. Uvidi ogorčenost in želje ljudi po maščevanju, a jim z ganljivimi besedami predlaga odpuščanje in spravo. Spomnil jih je, da je to priložnost, da pokažejo novost življenja v Kristusu, ki so si ga pridobili s krstom.
g. Fr. Pohajača znova pričele redne pevske vaje otroškega in mladinskega zbora »Vesela pomlad«.
Vendar pa so mladi openski pevci prijeli za delo že tam ob koncu avgusta. Tudi letos so namreč posvetili pevski dejavnosti delček svojih poletnih počitnic in se udeležili že tradicionalnih študijskih dne-vov. Ti so potekali od 21. do 31. avgusta na Zreškem Pohorju.
Ko se je sonce zjutraj dvigalo iznad pohorskih vrhov, je bilo na zelenem pobočju pod vrhom Rogle vse živo, saj so se mladi pevci že zbirali okrog svojega zborovodje. Najprej so nekaj trenutkov posvetili zbranosti ob utripih srca in dihanju. Sledila je jutranja telovadba, zajtrk, nato pa intenzivno delo, ki je trajalo vse do kosila. Popoldnevi so bili v glavnem namenjeni oddihu in razvedrilnim dejavnostim. Prijetni so bili sprehodi v naravo, ki je ob vsakem koralku nudila kaj mikavnega in zanimivega.
Večeri ' so bili posvečeni družabnosti. Tako so se naši pevci po naključju srečali z najboljšimi jugoslovanskimi smučarji, s preko stotimi slovenskimi profesorji, ki so se na Rogli mudili v okviru izpopolnjevalnega seminarja, pa še s skupino holandskih gostov, ki so pred odhodom zapeli z našimi pevci »Mi se imamo radi...« Vse te prijazne ljudi so pevci »Vesele pomladi« pozdravili s svojo pesmijo, ki je bila vedno izredno prisrčno sprejeta.
Skupaj z ansamblom »Zvezde«, ki je prišel na obisk na Roglo, je zbor pripravil nadvse uspel koncert z družabnostjo, ki je naravnost prevzel osebje in goste hotela »Planja«. Tudi poslovilni večer je pokazal, da si je zbor pridobil simpatije poslušalcev.
Kot že omenjeno, mladi pevci sedaj že redno vadijo in se pripravljajo na prvi pomembnejši nastop v letošnji sezoni, ki bo 7. in 8. decembra v La Spezii. Gostitelji so imeli že priložnost prisluhniti slovenski pesmi, ko jih je obiskal Tržaški oktet. S pesmijo našega zbora želijo tokrat zbuditi na splošno zanimanje za petje, zlasti še pri mladini.
Tudi otroški zbor »Vesela pomlad« je v poznem poletju marljivo prijel za de-
lo.	Najstarejša skupina se je na štirinajstdnevnem pevskem tečaju v Žabnicah pripravljala na prestop iz otrošikega v mladinski pevski zbor, mlajši pevci pa so imeli dva intenzivna študijska dneva na domačem sedežu.
Zborovodja g. Franc Pohajač je bil še najbolj obremenjen, najprej s pripravo na omenjene študijske dneve, potem pa še z delom samim. Kljub temu je izrazil zadovoljstvo nad opravljenim delom in je ob sodelovanju Sveta sodelavcev za-
Vsa vas je tisto noč prečula v molitvi. Ker se vojaški krajevni oblasti ni posrečilo najti ubijalca, je morala v zapor žena, ki so ji zaplenili tudi vse imetje, vštevši par revnih kokoši.
Ko so po nekaj dnevih izsledili ubijalca, so poklicali očeta, da se izjavi, kot je tam običaj, za povračilo odškodnine za hčerkin umor. Na začudenje vseh pa oče zahteva, da se družina takoj izpusti iz zapora, ker smatra za neupravičeno naložiti kazen tistim, ki niso zagrešili zločina. Nadalje je predlagal, da se tudi zločinec osvobodi.
Maši je prisostvovala velika množica, vsa pozornost je bila obrnjena na očeta, ki moli za ubijalca in za njegovo družino. Po maši se Bogu zahvali in povabi družino, naj ostane v vasi, ker jih še vedno smatra za svoje brate. Nad 700 mladih je doživeto prisostvovalo ganljivim dokazom sprave. Po branju odlomka iz Razodetja: »Videl sem novo nebo in novo zemljo,« pravi: »Da, novo nebo in nova zemlja imata začetek že tu pri nas.«
V	Kristusovi luči je možno bratsko odpustiti tudi najtežje žalitve in bolečine. Njegov zgled je globoko odjeknil med ljudmi in evangeliziral celotno naselje. Skupina mladih je zaprosila za sprejem v katehumenat in pripravo na krst. Tudi nekaj odraslih protestantov je začelo zahajati h katoliškim obredom. To so čudeži Sv. Duha, ki deluje v mladih cerkvenih skupnostih.
Iz ital. misijonske revije
SPOMNINJAM SE, MOJ DOBRI MISIJONAR
Bilo je jutro Velike sobote, ko vrtel sem kresilnih gob obroč in ognja blagoslov, nesoč sosedom.
Ožgali prste so mi gob ogorki.
A kaj so opekline — Ti si vstal, zacelil grehe in na njih prižgal si novi plamen! Nosim ga s seboj.
Potem si mi zaklical ZA MENOJ, NA BARKO!
Če je bilo podjetje Lloyd, če Lunerkerk, če Scindia,
z.a to ne vprašam. Ti si razvil zastavo v Genovi,
zamahnil mi v pozdrav. In čudovito,
ko sem pristal,
si v Bombayu me čakal Ti
in moja Indija.
Jože Cukale S J, Indija
b kronike tržaške Duhovske zveze
Čudež Sv. Duha
Igralska skupina ACM - Trst, ki je nastala za proslavo METODOVEGA LETA, nastopi v
soboto zvečer 19. oktobra ob 20.30 v župnijski cerkvi pri Sv. Ivanu v Trstu
in
v nedeljo popoldne 20. oktobra ob 16. uri v kapucinski cerkvi na Montuci v Trstu s predstavo dramskega prikaza
BLAGOVESTNIKA Z VZHODA
Delo je prirejeno za nastop v cerkvi. Avtor: prof. Ivan Artač Režiser: Adrijan Rustja Glasba: prof. Dina Slama Pahor Sodelujejo: igralke, igralci, skavti in skupina cerkvenih pevcev iz Mačkolj.
Na obe predstavi toplo vabita: Župnijska skupnost pri Sv. Ivanu in Verska skupnost pri Kapucinih.
črtal pester program dela in nastopov v novi sezoni, kar je tudi predstavil staršem na dveh srečanjih ob odprtju novega pevskega leta.
Čez nekaj dni se bo v okviru »Vesele pomladi« pričel začetniški tečaj za nove pevce, h kateremu prisrčno vabimo male ljubitelje zborovskega petja. - M. D.
IllllllllllllllllllllllllllltlllllllllllllllllllllllUllllllllllllIllIlllllllllllltllllllltllllllllllill
Zlata poroka
V	nedeljo 20. oktobra praznujeta zlato poroko
JULE IN VIDA SLOKAR
Za ta lepi življenjski jubilej se ju s hvaležnostjo spominjajo sin Jurij z Ženo Elvi in hčerkama Martino in Simono ter jima voščijo: »Bog vaju ohrani še mnogo let!«
llllllllillltlllllllllllllMIIIIIIIlUllllllllSllllllllllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIttltl
Simpozij evropskih škofov
Pet dni je trajalo zasedanje škofov, zastopnikov 23 evropskih držav, ki so se zbrali v Rimu ter obravnavali sekularizacijo in evangelizacijo v današnji Evropi. Simpozij je priredil Svet evropskih škofovskih konferenc; Jugoslavijo sta zastopala zagrebški kardinal Kuharič in ljubljanski nadškof A. Šuštar.
Angleški kardinal Basile Hume, predsednik omenjenega sveta, je na koncu zborovanja poudaril, da je nujno potrebno doseči današnjo družbo, še prej pa neposredno posameznike te družbe. Popolnoma jasno je namreč, da je kljub sekularizaciji v vsakem človeku nekaj prostora, ki ga lahko napolni le Bog. In kako naj se danes vrši evangelizacija Evrope? Iskati je treba resnico, polno resnico. In se truditi na povezavi vere in kulture, ki se morata medsebojno bogatiti. Velike vrednote humanizma zahodne Evrope pa je treba povezati z njihovim izvorom in njihovim onstranskim značajem.
Po končanem zasedanju je zborovalce sprejel tudi sv. oče. Dejal jim je, da se ie treba vrniti pri delu za evangelizacijo današnje Evrope na prvotni apostolski model. Ta Evropa je doživela tako silne spremembe v kulturi, gospodarstvu, v družbenih strukturah in v politiki, da je treba evangelizacijo zastaviti čisto na novih osnovah. Pri tem se ne sme izgubiti izpred oči dveh tradicij, ki se dopolnjujeta: zahodno in vzhodno ter najti pota do bolj močne duhovne izmenjave med Vzhodom in Zahodom.
Evropa boljuje na porazu človeka, kar se kaže zlasti v splavu, pospeševanem v številnih državah. Splav pomeni poraz za moškega, žensko in zdravnike. Vedno bolj se manjša volja do življenja, in če bo šlo tako naprej, bo Evropa v sredi prihodnjega stoletja padla za pet odstotkov pod svetovno povprečje.
In kakšna je danes podoba sekulari-ziranega človeka? Na Zahodu sta smrt Boga razglasila filozofija in življenjska praksa, na Vzhodu pa ideologije, ki se jih poslužuje država. Pri tem pa je prišlo istočasno do smrti človeka. Na Zahodu je bil žrtvovan blagostanju, na Vzhodu pa državnim in ideoloških strukturam.
Tega evropskega človeka, ugotavlja papež, je treba znova evangelizirati. Cerkev naj postane duša moderne družbe, tako raznovrstne na Zahodu kot enostranske na Vzhodu. Za to pa so potrebni evangeljski delavci, ki bodo še posebej pripravljeni, potrebni so svetniki. Prvi oznanjevalci evangelija pa ostajajo škofje. Pri tem se je treba zavedati, da devištvo in celibat zaradi božjega kraljestva sproščata silno moč, ki je posebno učinkovita za oznanjevanje evangelija in za vršenje del ljubezni.
Na konau svojih izvajanj je papež dejal, da doživlja Cerkev najbolj radikalen izziv v svoji zgodovini. Toda ohraniti je treba zaupanje, ki izhaja iz zavesti, »da je Bog z nami in nas s svojo ljubeznijo podpira in daje poguma«.
.	-~r
■*'Skuk*-
V nedeljo 27. oktobra bo v Katoliškem domu v Gorici
Misijonska prireditev
V goste bo prišla mladinska skupina iz Stranj pri Kamniku s svojim župnikom g. Francem Gačnikom.
Dopoldne ob 10.30 bodo oblikovali sv. mašo v župnijski cerkvi v Štandrežu in tako proslavili tudi 25Jletno župnikovanje g. Jožeta Žorža v tej župniji.
Popoldne ob 16. uri pa bodo nastopili v dvorani Katoliškega doma. Najprej s svetopisemsko priliko o izgubljenem sinu, v drugem delu pa z veselimi ritmi. Poleg prireditve bo še bogat srečolov. Prijatelji misijonov, pridite!
Nastop dua Lorenz-Šček
Pester spored in interpretativna moč pianistke Allenke Šček in Tomaža Lorenza sta v nedeljo osvojila goriško občinstvo, ki je kar v lepem številu zasedlo dvorano Katoliškega doma.
Po prijetni Mozartovi sonati sta nastopajoča zaigrala Schumannovo sonato št.
1	v a-molu. Ta sonata, ki je bila večini poslušalcev neznana, je bila mogoče višek večera, bodisi zaradi njene bogate vsebine, bodisi zaradi res temperamentne izvedbe. Sledila je Ramovševa skladba »Ekstremi« (1974). Kdor pozna Ramovševo skladateljsko pot, ve da se zadnja leta ogreva za povsem novo glasbeno govorico; predvsem ga zanima instrument in vse možnosti, ki jih ta skriva. V Tomažu Lorenzu je dobil izvrstnega interpreta, saj je gotovo tudi njegova zasluga, da je za dobrih osem minut pritegnil poslušalce in ustvaril vzdušje napetosti, nezemeljskih dimenzij in 'brezčasnosti. Nekaterim poslušalcem je bila skladba zelo všeč. Ob koncu sporeda pa še sprostitev ob folklorno obarvanih Dvorakovih Romantičnih skladbah.
Duo Larenz-Šček se je predstavil kot uigrana skupina, ki zna stilno odgovarjajoče in z veliko mero muzi kal nos ti izvesti svoj program. Večer je vsestransko uspel in bil lep uvod v novo sezono.
Skavtski praznik in občni zbor
V soboto 12. oktobra so Slovenski gori-ški skavti pripravili prestop novincev roverjev in popotnic v klan roverjev in popotnic. Starejša veja skavtske organizacije se je tako obogatila s šestimi novimi člani.
Obljuba se je vršila v jami pri Sliv-nem. Novinci so med mašo slovesno obljubili zvestobo skavtski organizaciji in pri tem nakazali še osebne smernice z ozirom na aktivno ali neaktivno udejstvovanje znotraj nje. Tišina in krasota sten te kraške jame sta pripomogli, da je obred potekal tem bolj globoko in zbrano.
Po prestopu so udeleženci te slovesnosti proslavili nove roverje in popotnice z zakusko. Sledila je prenočitev v prostorih župnijske dvorane v Nabrežini. Naslednjega dne je v omenjenih prostorih bil občni zbor SGS, na katerem smo voditelji začrtali letni program organizacije.
Moramo še povedati, da je bilo to srečanje razdeljeno na dva dela. Jutranji del je potekal s sodelovanjem pri maši v Nabrežini ter s pedagoškim predavanjem tržaškega brata Vinka Ozbiča o tehniki vodenja sestankov in liku voditelja v organizaciji. Popoldanski del pa je vseboval najprej določitev vloge vsakega voditelja ter načrt novega skavtskega leta 1985-86.
Ob koncu smo si ogledali filmski posnetek poroke Maura Lebana in Nevje Žerjal. Gospodu župniku, ki nas je tako prijazno sprejel in nam šel ves čas na roko pa naj gre naša najbolj iskrena zahvala.
Skavtsko leto se je tako uradno začelo. Naša organizacija stopa v to obdobje z novimi močmi in novimi prijemi. Njen glavni cilj pa ostaja vedno eden in isti: vzgoja mladine v poštene državljane, zavedne Slovence in vzorne kristjane.
Prizadevni gams
Štandrež
Sv. birma. V nedeljo 13. oktobra je bila v naši župniji slovesnost sv, birme. 36 naših fantov in deklet je prejelo zakrament krščanske potrditve. Skoro eno leto so se teden za tednom zbirali v mali cerkveni dvorani in se pripravljali, da bodo vredno in koristno prejeli dar Svetega Duha, ki naj jih spremlja v življenje. Nekaj birmancev je tudi skupno opravilo devetdnevnico na čast Sv. Duhu pri večerni maši.
V nedeljo zjutraj so se, ob veselem pritrkovanju zivonov, vsi zbrali v cerkvi s svojimi starši, botri in številn/imi verniki. Cerkev so za to priložnost dobre žene in dekleta zares bogato okrasile.
Točno ob 10.30 je prišel g. nadškof. Dve deklici sta ga v imenu vseh pozdravili in mu poklonili šopek cvetja, s kora pa je zadonela pozdravna pesem. Z nadškofom sta somašavala dr. Oskar Simčič in prof. Cvetko Žbogar. Bogoslužje se je odvijalo kar se da slovesno s sodelovanjem birmancem in zlasti z ubranim petjem naših pevcev.
Ob koncu je fotograf naredil še spominsko sdiko birmancev z g. nadškofom. Ta se je, vidno zadovoljen, poslovil od od zbranih vernikov in jih prijazno po-
zdravil. Naj bi ta birmanska nedelja ostala v dobrem spominu naših birmancev in vse župnije ter pripomogla k njeni verski rasti.
Pomembna obletnica. V nedeljo 20. oktobra se bomo verni Štandrežci spet številni zbrali v naši farni cerkvi. Poteka namreč 25 let, odkar je med nas prišel naš sedanji dušni pastir msgr. Jožef Žorf. Skupno se bomo Bogu zahvalili za njegovo plodno delovanje in tudi za naše solidarno sodelovanje, ki je obrodilo bogate sadove na vseh področjih farnega življenja. Slovesnost bo med mašo ob
10.30	in po maši v spodnji divarani.
Gospodarski praznik »Srečanje« SDGZ Gorica
V	soboto 26. oktobra bo Slovensko deželno gospodarsko združenje, pokrajinski odbor Gorica organiziralo že sedmo leto zapored »Gospodarski praznik« vseh slovenskih operaterjev.
Letošnje »Srečanje« bo v Števerjanu v domu »F. B, Sedej« s pričetkom ob 20. uri. SDGZ Gorica je s tem praznikom ustvarilo tradicijo, in bi bila velika škoda za vso Goriško, če bi ta praznik odpadel. Tega se odborniki pokrajinskega odbora Gorica dobro zavedajo, zato vsako leto vložijo veliko truda, da se praznik v redu odvija.
Letošnjo tradicionalno večerjo bo pripravila in servirala gostilničarka Silvana Mrak, ki že vrsto let uspešno vodi istoimenski gostilniški obrat na Jazbinah. Za prijetno razpoloženje in ples bo poskrbel znan goriški ansambel zabavne glasbe.
SDGZ Gorica naproša vse člane in prijatelje, ki bi radi šli na praznik, naj si priskrbijo čimprej vabila in sicer na sedežu SDGZ v ul. Morelli 14 ali pri načelnikih sekcij.
Izjava enotne slovenske delegacije
Enotna slovenska delegacija je v torek 8. oktobra podrobno razpravljala o zavlačevanju postopka glede razprave in glede sprejemanja globalnega zaščitnega zakona. Člani so obsodili kot nesprejemljive trditve, ki so prišle do izraza na nedavni seji prve komisije senata za ustavna vprašanja v zvezi s preštevanjem, teritorialno omejenostjo manjšine in poveličevanjem neobstoječe sedanje ravni zaščite. Zlasti presenečajo povsem neresnične trditve »o najbolj zaščiteni manjšini v Evropi«. Delegacija je bila mnenja, da je treba vse take in podobne trditve odločno zavrniti in da je treba v javnosti utemeljevati uprarvičene zahteve Slovencev v Italiji.
Enotna deJegacija je sklenila, da se bo
Objavljamo povzetke iz pisma p. Radka Rudeža, da vidimo, kako se gradi božje kraljestvo v Afriki.
Teče 27. leto, kar sem v Zambiji: 14 let v dolini Katond\ve med Mozambikom in Zimbabwejem. Hudo je bilo med osvobodilno vojno. Nato dve leti v Materu, štiri leta v Chelstonu, tri leta potujoči misijonar v Kasisiju in zadnja štiri leta v Mumbwi. Naj ta kraj predstavim!
Mesto šteje kakih desettisoč prebivalcev, na podeželju je 21 podružnic, 66 šol z nad
30.000	dijaki, vseh prebivalcev kakih 130 tisoč. To je misijonsko področje Mumbwe.
Do letos sva delala s p. Rozmanom, sedaj je prišel p. Mujdrica. Delo sva si razdelila; on bo prevzel Mumbwo in nekaj bližnjih podružnic, jaz bolj oddaljene. Blizu Mumbwe je vojaško letališče. Tam ima p. Mujdrica ob nedeljah mašo. Zadnjič je bilo navzočih 185 oseb, največ šolanih moških. Ti skrbijo tudi za vse, kar je potrebno; tudi za stroške misijonarju. V Mumbivi pa je bilo pri maši 451 oseb.
Kaj pa jaz? Znova na podeželju k podružnicam do 300 km daleč. Bil sem npr. na podružnici Kabangalala. Dva meseca me ni bilo tam; mislil sem, da bo treba vse z.ačeti znova. Toda varal sem se. Dobil sem deset moških, ki gradijo cerkvico iz zbitega blata. Muka je z vodo, ki je ni v bližini. To seveda prinašajo na glavah Ženske. Vse je torej vpreženo.
Na podružnici Šibujunji so dogradili preddverje, za cerkvijo gradijo zakristijo, dve sobi za duhovnika, kopalnico in drugo. Vse na lastno roko! Ker sem se nekoliko
pismeno ponovno obrnila na predstavnike države in političnih strank, da se preneha z zavlačevanjem in pospeši sprejetje ustreznega zakona. V tej zvezi je bil tudi govor o deseti obletnici Osimskih sporazumov, ki na mednarodni ravni predvidevajo obvezo o uveljavitvi maksimalno možne zaščite slovenske narodnostne skupnosti v Italiji.
Poleg tega je enotna delegacija razpravljala tudi o podrobnih pripravah na zasedanje manjšin sosednjih držav, ki bo tokrat v Trstu 8. in 9. novembra pod pokroviteljstvom enotne delegacije, ki je izvedbo poverila znanstveno raziskovalnemu inštitutu SLORI. Govor je bil o zasedanju skupščine SR Slovenije, ki je v torek 15. oktobra razpravljala o izvajanju Osimskih sporazumov ter o zaščiti in položaju slovenskih manjšin izven matične domovine.
Tatvine ali manije
Ob splavitvi nove ladje je bil v odličnem hotelu v Benetkah sprejem, iki se ga je udeležilo veliko uglednih gostov. Po sprejemu pa so lastniki hotela ugotovili, da so gostje odnesli ogromno pribora in posod: 500 vilic in žlic, 50 nožev, 20 velikih vilic in kuhalnic, 200 krožnikov za slaščice, 75 velikih čaš, porcelanasto posodo, namizne prte in prtičke. Pribor je bil srebrn, steklenina kristalna, prti in prtički iz finega platna. Časopisi, ki so o tem poročali, so se izogibali »grdemu« izrazu, da je šlo za tatvino. Govorili so, da gre za kleptomanijo (bolezensko nagnjenje, da je treba kaj odnesti). Ta pojav se je zadnje čase zelo razširil. Nedavno se je nekaj podobnega zgodilo tudi v Gorici.
Zakaj tako?
Ugotovili smo, da »Primorski dnevnik« z nekim »zadovoljstvom« ugotavlja, da se na šole z italijanskim učnim jezikom na Obali (Koper, Piran, Izola) zadnja leta vpisuje iz leta v leto več otrok. Še posebej občuten skok je opaziti od lanskega do letošnjega vpisa.
Verjetno se na Obali ni povečalo število italijanskih družin. Ali so torej slovenski starši v sami Sloveniji izgubili zaupanje v šole s slovenskim učnim jezikom? Kaj naj potem rečemo o slovenskih starših v zamejstvu?
zamudil, je vodil službo božjo tamkajšnji nadučitelj. V šoli ima 900 otrok. Ravno je pridigal. Še vi bi uživali ob njegovi pridigi, četudi jezika ne razumete.
Pa še ena podružnica, prav v kotu. Kar skrbi me, ko grem tja: 50 km asfalta in še 30 km makadamske ceste, ki pa je ob deževju bolj podobna potoku. Imajo pa zlatega voditelja-katehista, ki se imenuje David Mubotu (David Dobri). Kako lepo je to podružnico izoblikoval! Sami so zgradili cerkvico, iz blata seveda, ker drugega materiala tukaj ni. Pri maši navzočih okrog 150 ljudi. Zadnjič je pripravil 23 odraslih na krst. Pri izpraševanju so vsi znali vse. K molitvi se pa zbirajo vsako nedeljo, čeprav jih duhovnik obišče le enkrat na mesec.
In še zadnje: imam podružnico, ki je zrastla na pobudo moža laika. Ime mu je Marombe. Sam je ljudi nagovoril, da so popravili cesto do vasi, da se lahko pripeljem z avtomobilom. Zgradili so tudi prijettfb cerkvico. On sam pa pripravlja otroke na krst. Jaz učim rožni venec. Kakšen užitek je jih poslušati, ko molijo! Molitev rožnega venca ustvarja voditelje in katehiste.«
Tako p. Rudež. Kako pa je pri nas? Ali ni tako, da naši laiki čakajo, da bo duhovnik vse sam naredil? Toda ali nismo duhovniki sami pri tem krivi, ker hočemo vse sami narediti? Učiti se moramo pri misijonarjih in pri koncilu: oboji nas učijo, da moramo graditi božje kraljestvo tudi na sodelovanju laikov.
Vse najboljše!
Msgr. Jožef Žorž obhaja v teh dneh dve pomembni obletnici: 10 let življenjske poti hi 25 let prihoda v štandreško faro. Ob teh jubilejih se ga s hvaležnostjo spominjajo farani in vsa slovenska narodnostna skupnost z željo in voščilom, da bi še veliko let uspešno opravljal plemenito poslanstvo dušnega pastirja.
V	Gorici bo na
MISIJONSKO NEDELJO
ob 15. uri v cerkvi sv. Ignacija molitvena ura za misijone, ob 16.30 pa bo g. Vinko Zaletel imel v mali dvorani bogoslovnega semenišča (ul. Seminario) barvno skioptično predavanje.
Sožalje
Ob smrti Efrema Klanjščka, bivšega pevca moškega zbora »M. Filej« sinu Ni-kotu, članu pevskega zbora »L. Bratuž« in odborniku SKPD »M. Filej« ter ostalim svojcem izrekajo občuteno sožalje oba i-menovana zbora in društvo »M. Filej«.
OBVESTILA
Na Sveti gori pri Gorici bo to soboto 19. oktobra ob 16. uri izvedba oratorija Avgusta Ipavca »Ad portas Israell« — Na vratih Izraela. Oratorij izvajajo Coro po-lifonico iz Staranzana (Go), Chor Breiten-see z Dunaja, moški komorni zbor iz Mengša (Slovenija), mešani zbor Tolminske, dekliški in otroški zbor, solisti in orkester. Po izvedbi sv. maša, ki jo bo vodil ob sodelovanju predstavnikov treh narodov koprski škof. Iz Solkana z glavnega trga bodo vozili avtobusi z odhodom ob 14. in 15. uri, s Prevala pa ob 14.15 in 15.15. Povratek z istimi vozili. Vodstvo romarskega svetišča in predstojništvo frančiškanskega samostana vabita vse udeležence oratorija, naj se zaradi varnosti in gneče poslužijo teh vozil.
Srečolov v prid misijonov bo ves dan
v nedeljo 20. oktobra v Zavodu sv. Družine. Vabimo Goričane, da se ga udeležijo. Ne bo jim žal!
Sveta maša za vse naše pokojne, ki čakajo vstajenja na pokopališču pri Sv. Ani v Trstu, bo v nedeljo 27. oktobra ob 14.30 v tamkajšnji kapeli. Sv. mašo bo daroval g. Marij Gerdol.
Misijonska prireditev v Marijinem domu, ul. Risorta 3, Trst bo v nedeljo 27. oktobra ob 16.30, Na sporedu je igra v dveh dejanjih »Vera, upanje in ljubezen«, ki jo je spisala Dina Slama- Pahor. Sledi bogat srečolov za slovenske misijonarje.
V Marijinem domu pri Sv. Ivanu v Trstu, ul, Brandesia 25, bo v nedeljo 27. oktobra ob 17.30 misijonska prireditev. Na sporedu so baletna točka, misijonska i-gra in bogat srečolov.
V Društvu slov. izobražencev v Trstu,
ul. Danizetti 3, bo v ponedeljek 21. oktobra ab 20.30 govoril prof. Darko Bratina o neizkoriščenih možnostih za afirmacijo slovenske manjšine prek filma in videa.
V Kulturnem domu v Trstu uprizori SSG Goldonijevo komedijo »Primorske zdrahe« v soboto 19. okt. ob 20.30 in v nedeljo 20. okt. ob 16. uri.
¥ Mo MU
Spored od 20. do 26. oktobra 1985
Nedelja: 9.00 Sv. maša .iz župnijske cerkve v Rojanu. 10.30 Mladinski oder: »Profesor Modrinjak«. I. del. 11.45 Vera in naš čas. 12.00 Kmetijski tednik. 14.10 Ne-diški zvon. 15.40 Šport in glasba ter prenosi z naših prireditev.
Ponedeljek: 8.10 40 let slov. radij, oddaj v Trstu. 10.10 G. Bizet: Carmen. 11.30 Poljudno čtivo. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 13.20 Cecilijanka 1984: mešani zbor iz Sveč na Koroškem, moški zbor M. Filej iz Gorice, mladinski zbor Bilje-Orehovlje-Miren. 14.10 Iz šolskega sveta. 15.00 Otroški kotiček: »V deželi pravljic«. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba.
Torek: 8.10 Nediški zvon. 10.10 G. Bizet: Carmen. 11.30 Poljudno čtivo. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 14.10 Povejmo v živo.
15.00 Mladi mladim. 16.00 Med Brdi in Jadranom. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Mi in glasba. 18.00 M. Petaros: »Pr zdrau-nike«. Veseloigra v narečju.
Sreda: 8.10 Primorska diaspora v svetu.
10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 13.20 Mešani zbor in tamhuraški ansambel »F. Prešeren« dz Boljunca. 14.10 Gospodarska problematika. 15.00 Igraj se z nami tudi ti! 16.00 Od Milj do Devina.
17.00 Kulturna kronika. 17.10 Orkester Zagrebške filharmonije. 18.00 Poezija slovenskega zahoda.
Četrtek: 8.10 Od Milj do Devina. 10.10 Koncert RAI iz Turina. 11.30 Poljudno čtivo. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 13.20 Slov. popevka. 14.10 Ne prezrimo! 16.00 Na goriškem valu. 17.00 Kulturna kronika.
17.10 Zborovsko tekmovanje v Arezzu. 18.00 40 let slovenskih radijskih oddaj v Trstu.
Petek: 8.10 Na goriškem valu. 10.10 Koncertni in operni spored. 11.30 Poljudno čtivo. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 13.20 Revija ZOPZ 1984: dekliški zbor Devin, mešani zbor Mačkolje in ženski zbor Repen-tabor. 14.10 Povejmo v živo! 15.00 Iz filmskega sveta. 16.00 Iz zakladnice pripovedništva. 17.00 Kulturna kronika. 17.10 Violinist Č. šiškovič in pianist J. Šetinc. 18.00 Kulturni dogodki.
Sobota: 8.10 Kulturni dogodki. 10.10 Koncert v Cankarjevem domu v Ljubljani.
11.30	Poljudno čtivo. 12.00 Sestanek ob dvanajstih. 14.10 Anketa o mladinski brezposelnosti. 15.00 Otroški kotiček: »Skrito-odkrito«. 17.00 Kulturna kronika. 17J0 Mi in glasba. 18.00 Janez Povše: »Za plačilo ti prinašam slovo«. Ljubezenska kriminalka (zadnje nadaljevanje).
DAROVI
Za Katoliški glas: Ana Coceani 10.000; Marija Trinko 10.000 lir.
Za nove orgle v Pevmi: Rozalka K.
20.000 lir.
Za cerkev na Opčinah: Pia Ulian - Geyer v spomin na drage pokojne 30.000; Irma Škabar - Kraus v spomin na mamo Lojz-ko ob 3. obletnici smrti 30.000; Teresa Massara - Malalan 2.000; razni 143.000 lir.
Za zbor »Vesela pomlad«, Opčine: Irma Škabar - Kraus v spomin na mamo Lojzko
20.000 dir.
Ob 50. letnici poroke svojih staršev daruje prof. Jurij Slokar za »Katoliški glas« in za popravilo cerkve na Repentabru po 50.000 lir.
Za Marijin dom v Rojanu: Mary in Mira Bole v spomin Ivanke Piščanc 30.000 lir.
Za kapelo sv. Leopolda pri Domju: družina Parenzan, Trst v zahvalo za opravljeni izpit 50.000 (ne 20.000 kot je bilo v predzadnji številki pomotoma objavljeno).
Za misijon p. Kosa: Lojzka Škerlavaj 20.000; -N. N„ Opčine 10.000 lir.
Za lačne otroke: Marko in David Holl-stein v spomin na Marija in Radija Dolenc 100.000 lir.
ZAHVALA
Ob izgubi našega dragega
Efrema Klanjščka
se zahvaljujemo duhovnikom, pevcem, darovalcem cvetja in vsem, ki so na kateri koli način sočustvovali z nami.
Žena Jožica in otroci
OGLASI
Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski oglasi in osmrtnice 350 lir, k temu dodati 18 % davek IVA.
Odgovorni urednik: msgr. Franc Močnik Tiska tiskarna Budin v Gorici
Izdaja Katoliško tiskovno društvo
z - r -
Misijonar bi brez vernikov malo naredil