Tedenske novice. Smrt blagcga duhovnika. Dne 20. t. m. je umrl pri Sv. Trojici v Halozah ?upni]'ski upravitelj č. g. Peter ?i- rovnik. Rajni je bil iz reda minoritov in rojen pri S\\ Trojici v Halozah leta 1874. Blagopokojni je bil blagomila duša in je neizmerno veliko pretrpel ob izbruhu vojne leta 1914. Ptujski nemškutarji šo ga ovadili okrajnemu glavarstvu, da je rovaril proti Avstriji in hvalil Srbe in Ruse. Glavarstvo v Ptuju je izdalo zaporno povelje. C. g. Peter je bil leta 1914 nastavljen kot kaplan v St Vidu pri Ptuju. Orožnik — zagrizen nemškutar, je gospoda Žirovnika vklenU in ga gnal nalašč skozi celi Ptuj, kjer je čakala nedolžno žrtev vsa zbrana ptujska fakinaža, ki je navalila na vklenjenega gospoda Petra, ga tolkla, pljuvala vanj in ga psovala. Vsega pretepenega raztrganega in onemoglega so prignali orožniki v Gradec, kjer je presedel nekaj mescev v preiskovalnem zaporu. Vse ovadbe ptujskih nemškutarjev so se izkazale pred vojaškim sodiščem kot izmišljotina, nakar so g. Žirovnika izpustili iz ječe. Ravnokar opisano je na g. Žirovnika zdravstveno skrajno slabo vplivalo. Od tega časa naprej je vedno bolehal, dokler mu ni nen\ila smrt 20. t. m. upihniia luč življenja. Vsi, ki so poznali rajnega g. Petra in jim je znano njegovo trpljenje, ga bodo ohranili v trajno dobrem in nezabnem spominu. Bodi mu neskaljen mir nad zvezdami, ker tukaj ga ni imel vsled krivde ptujskih nemškutarjev in ovaduhov. Obtožba proti generalu ZeCevieu. Nedavno smo -^oročali, aa je oraenjeni general in prejšnli vojni minister vpolclical srecfi zime rekrute V kadrovsko službo Po njegovi krivdi >e vsled mraza , prehlajenja ild. pomrlo 300 mladeničev, par tisocev pa jih &q leži po voiaških bolnišnicah, Zečevič je z vpokliccm prekršil ustavo. Jugoslovanski klub, narodni socija^sti, republikanci in socijalisti so radl tega vložili skupno obtožbo proti Žečeviču, Tozadevna parlamentarna razprava se bo vršila 29, t. m. Bemokrati, stari sovražniki imenovanega generala, so se potubnili in nočejo pokazati, kako bodo v iei umazani zadevi nastopili. Radikafi, katerim leži oprostitev generala Zečeviča silno na sreu, pa groziio demokratom tako-Ie: Ce boste vi zaiitevali Zečevičevo glavo, nam morate kot protiuslugo dati Pnibičeviča, ki spada radi svojih izvršenili spletkari* istotako pred sodišče! Preprifiani smo, da tudi v tem služaju vrana ne bode iz kljuvala vrani o5i. Demokrati kakor radikali so danes umazani do ušes, eni in drugi imajo svo^e grehe in svoje ogabnosti na vesti, zato ne bo iz roSen sodišču niti general ZeSevič, še manj pa vsemogočni Pribičevič. V naši državi je pač tako, da lovijo or.lasti najnedolžnejše ljudi, zlasti polticne osumlieuce in nasjtrotnike vladnega režima, vladna večina v zbornici ga največjih krivcev in protiIjudskih zločincev samo zato ne izroči sodišču, — ker zav/.emajo visoke položaje. Borba za žensko volilno pravico. Član Jugoslovanskega kluba naš poslanec dr. Hohnjec je v seji zakonodajnega odbora dne 16. t m., v kateri se je vršila razprava o volilnem redu za oblasti in kraje, izrazil ostro grajo, da se ni dala ženskam volilna pravica. Govomik je povdarjal, da se je naša stranka ob vsaki priliki trudila izvojevati ženskam volilno pravico, toda vselej brezuspešno, ker isti nasprotujejo predvsem njeni strupeni sovražniki samostojneži in demokratje. Izvajal je, da je ravno žena ona, ki vzgaja narod, ki vzgaja deco v verskem in narodnem oziru. Kdor hoče, da bo ljudstvo prešinjeno z narodnim duhom in vneto za naše visoke politične cilje, mu rnora tega duha vcepiti po ženi in zato ženske uvesti v politiko, kajti žena vendar ni žival, ki bi morala samo delati, ki bi bila manjvredno bitje. Ona je enakovredna z moškim. Čut pravičnosti veleva, da se ji da to, kar pripada človeku. Ni niti enega razlcga za to, da se krati ženskam volilna pravica. Sklepčno je vprašal dr. Hohnjec naše vladinovce;. Ali morda smatrate ženske za protidržaven element, katerega je treba skrbno odvračati od vsakega vpliva na politiko v naši državi? Vemo sicer vnaprej, da bodo ostale odločne zahteve naših poslancev po ženski volilni pravici glas vpijočega v puščavi, vemo pa tudi, da jbodo naše ženske pri prihodnjih volitvah znale temeljito obračunati s samostojneži, demokrati in sličnimi škrati! Naš voditeij dr. Korošec se je mudil od 14. do 17. t m. med našim slovensldm delavstvom t Trbovljah, Velenju in v Mežici na Koroškem. Bila so to delavska politična ziborovanja, na knterih je ob obilni udeležbi poročal dr. Korošec Zborovania Kmetske zveze. V Zrečah in Konjicah sta se vršila na Jožefovo dva dobro uspela shoda KZ. Zborovalci so na obeh shodih soglasno izrekli Jugoslovanskemu klubu zaupnico. Slabostojni minister Pucelj in narodna obsodba njegovega ministrovanja. Kako zna naš slorenski narod javno obsoditi voditelja izdajic slovenske avtonomije ministra Pudja, sta pokazala od slabostojnih skkcana shoda v Slov. Bistrici in v Kranju. Na teh dreh shodih gospod minister sploh ni prišel do besede. Za nedeljo se je napovedal Pucelj z Mermoljo v SIot. gor. in sicer v St Lenart Da se ne bo godilo gospodu ministru v Št. Lenartu jbolje kot v Slov. Bistrici in Kranfu, o tem smo čisto prepričani, ker naš slovenjegoriški kmet že dobro loči med pravim kmetskim poslancem in med mesarjem-ministrom. Kako ie opravil gospod Pucelj v Št. Lenartu, bomo poročali prihodnjič na veliko zabavo našib cenjenih čitateljeT in ?¦ mišljenikov. Samostojna pobožnost. Od Sv. Jurija na Pesnici nara poročajo, Kako sta na nedeljo Mermoljevega shoda oba vernika Mermolja in nadučitelj Robnik svojo službo božjo obhajala: naši ljiidje so hiteli v cerkev, ona dva pa se po cesti sprohajaln ter se posvctovala, kako bi mogla ljudi boij nafirbati; tiidi sta menda stavila, kateri da bo znal svoja politična kurja čreva bolj na dolgo razmota-rati. No, posreč!r> se je obema skupa.j, jih ravno cel popoldan raztegovc.i:, kateremu da gre klobesarsko prvenstvo, bo odločila mendn posebna kornisija, ki jo bo naša vlada v ta rvamen poslala na luno. Tam bodo tudi vzgojitelji-veščaki sklepali, o najprimerneišem odlikovanju za učitelja-vzgojitelja, ki javno govori o svojih bivših treh ljubicah, katere je svojčas vse obenem za nos vodil. Minister, ki govori neresnico. Ljubljanski «Novi čas;< piše, da je finančni minister dr. Kosta Kiurnanudi (demokrnt) člnncm Jugoslovnnskega kluba ponovno obljubljal, ria ho l.rivice, ki so se v drž. proračimu storile katoliški Cerkvi, popravil, in c!a bo sprejel vse predloge, ki bodo predloženi verskemu ministru dr. Krstelju. Slovenski in hrvatski škofje so predložili lozadevne predloge za proračun 1922, a finančni minister je snedel svojo besedo in noče nič slišati o lem, kar je Se nedavno obljuboval po- slancem. Kdo naj veruje dandanes «jugoslovanskemiw ministru? Od meje. «Slovend smo srečni in za^ovoljni« (dr. Kukovec) ali: kako se pripravlja revolucija med Ijudstvonu Takozvani dvolastniki smo si morali z vso težavo oskrbeti prolaznice, da smemo obdelovati posestva onstran nove državne meje. Naenkrat si finančni minister izmisli naredbo, da morajo na teh prolaznicah biti tudi slike vsega osobja in baje tudi vprežne živine, ki je opravičena prekoračiti mejo; in čez par dni odmejne straže že ne puste nikogar na ono stran, brez fotografij. Tako se nam zdaj — ker fotografa nismo mogli hitro dobiti sem — poteče cel teden, da ne moremo sejat in delat, ko je vreme za to ugodno, zdaj pa pričakujemo deževje, in tako smo letošnjo žetev morda že opravili. Tako skrbe za prehrano naroda na eni strani brezvestni izvozničarji, na drugi pa naši lastni stražarji, a vse pod žezlom naše vlede,, ki se ji ne bomo za njeno skrb mogli nikdar zadostno oddolžiti. Obmejna šiba božja — Wranglovci bodo izginili. Iz Beograda poročajo, da je finančni odbor sklenil, da bodo zloglasni Wranglovci-stražarji naših mej odpoklicani in pride na njih mesto zopet finančna straža.Wrangel sam bo menda začel zopet zbirati svojo razpršeno armado in bo poiskusil kake oborožene korake proti šovjetski Rusiji. No, nam Slovencem pač ne bo žal za Wranglovci, ki so našemu obmejnemu ljudstvu napravili dovolj sitnosti, nasilja in upravičene nevolje. Sam Bog jih skoraj odnesi daleč proč od nas! Srebrna poroka. V Ormožu sta dne 26. februarja 1.1. obhajala srebrno poroko Andrej in Ivana Kovačič iz Dobrove. Č. g. dekanu bodi izrečena prisrčna zahvala za lepe besede, katere so izpregovorili srebrnoporočencema v trajen spomin. Dal Bog, da srečina zakonca doživita zlato porokol Umrl je v Dobrenju vrli in daleč na okrog znani, obče priljubljeni župan Jakob Polanec. Star je bil komaj 37 let. Kako priljubljen da je bil, je pokazal njegov pogreb ,za kar bodi izrečena zahvala vsem udeležencem ter domačemu organistu za nagrobnico. Rajnemu bodi zemljica labka! Pozdrave pošiljajo uredništvu «Slovenskega Gospodarja« in «Straže« ter vsem čitateljem teh listov naši vrH mladeniči-vojaki iz Knaževca s prisrčno zahvak) za neustrašen nastop naših poslancev v svrho izboljšanja razmer naših vojakov,' ki služijo tam doli onkraj Save! V prid Dijaški kuhinji v Mariboru. Mariborski učiteljiščniki in učiteljiSnice priredijo 1. aprila v Gotzovi dvorani koncert Na koncertu se bo proizvajala znamenita skladba «Vnebovzetje«, katero je uglasbil eden najboljših slovenskih skladateljev — pater frančiškan Hugolin Sattner. Cisti dobiček tega koncerta je namenjen Dijaški kuhinji v Mariboru in ga baš radi dijaške podpore priporočamo vsem deželanom. Stavka krojaških pomočnikov v Mariboru še vedno ni končana in še traja dalje. Stavktijoči krojaški pomočniki zahtevajo 50 odstotno povišanje mezd, dočim jim mojstri ponujajo 30 odstotkov. Tudi pri nas v Sloveniji na železnicah trhli pragi. Po južni Srbiji in sploh na državnih železnicah Se je že zgodilo dokaj nesreč radi preperelih pragov, ki sq bUi polo ženi pred 40 leti. Več vlakov je že skočilo s tira. Glede železniških nesreč se dosedaj ni bilo pritožiti i\a južni železnici, ki je doslei še precej dobro skrbela za popravila na svojih progah. Dne 17. t. m. pa so skočili pri postaji Blanca trije vagoni osebnega vlaka iz tira radi trhlih pragov južne železnice. Težkih poškodb ni bilo, le neka ženska in trije železničarji so bili lahko poškodovani. Radi te nezgode pa je bil ustavljen promet na progl Zidanmost—Žagreb cela dva dni. Novo poglavje naše brezglave gospodarske politikel V naši državi imamo nekaj prav dobrih tovarn, v katerih se popravljajo lokomotive in vagoni. Namesto, da bi naša vlada razširila obrat v teh tovanvah, zadoToljila delavstvo, in sprejela v službo nove, spretne delavske moči, je pa dala v popravilo nič manj, kakor 400 naših lokomotiv ravnateljstvu madžarskih državnib železnic. Več sto milijonov dinarjev bo romalo na Madžarsko. Tako skrbi naša sedanja rlada za davkoplačevalce in za delavce. kmed vseh pokrajin v Jugoslaviji je najbolj uboga ter pomilovanja vredna Dalmacija. Že večkrat smo poročali, kako obupna lakota in pomanjkanje nvrcvarita uboge Dalmatince vsled lanske slabe letine. Našd rlada nič ne stc.i, da bi preskrbela gladne Dalmatince s prehrano, ampak le podpira z denarjem divjaške fašiste, ki se trudijo, da bi divjaškim in nasilnim potom pretvorili Dalmafince v centralistične kužke. Povsod po Dalmaciji pašujejo občinski komisarji — demokratje, ki so pri narodu osovraženi do skrajnostL Povdariti treba, da ni bilo v Dalmaciji občinskih volitev že celih 11 let. Dalmacija je vsestransko v obwpnem položaju. «Agrama reforma« v Vojvodini. Vojvodinčani pravijo, da je «agrama reforma« to, kar ovira razvoj poljedektva in kar t enomer tazburja vaški svet Vsaka stvar, ki jo vzamejo gotovi oblastni organi v roke, povzroča nemir za nemirom, zdražbo za zdražbo, na drugi strani pa še večje izkoriščanje. Vse, kar so razni načrti dobrega obetali, se je v rokah raznih nesposobnih in sebičnib Ijudi, zavrglo v pravo narodno nesrečo. Iz Banata se čuje, da je mnogo zemljišč neobdelanih, in samo na enem imetjii Cekoničevem nad 5000 oralov, ljudje, ki so se na ta zemljišča zanašali,, so pa sestradani in še danes brez perišča zemlje. Prebivalstvo iz Sojkaške si želi danes nazsj stare čase in poslali so svoje odposlance v ministrst\-or naj se zemljiška posest Tsaj toliko irredi, kot je bilo letc 1868, — če že gospodje ne znajo ali pa nočejo dnigače. Odposlanci so se iz Beograda vrnili še bolj pobiti in r..zočarani kot so prišli. Minister jim ni vedel drugega povedati kot to, da naj čakajo in čakajo, da se bo v parlamentu vse uredilo in ko bo «urejeno«, se mora temu vsak pokoriti, — če ne, bo pa ustreljen. Seljaki, ki so prišli iz Beograda, kar verjeti niso mogli besedam, ki so jih čuli. Žalostni se pogledujeio in pravijo: «Madžarji so nam grozili s smrtjo, stiskali so nas, pa Tse smo prenašali in pretrpeli. Da se bo to sedaj ponavljalo, si pa nikdar nisroo misiili<. O raznih oblastnikih na mestih aprarnih in dnigih komisarjev prinašajo listi iz Vojvodine prav značilne opise in črtice. Ta je radikal, oni je demokrat in vsak shiži samo svojim strankarskim pajdašem. Bogatimi, ki pripada isti stranki, kot komisaT, se ne vzame, pa če ima še toliko neobdelanega in vse kar se deli, se deli zopet samo po strankarsicih zaslugah in potrebah, največii reveži pa ostanejo prazni. Dokler ne bo nepristranskih in osebno čistih in pnštenih ljudi na upravnih mestih v teh krajih, ni mogoče, da bi bilo bolje. Naueljencl all kolonteti. V danaSnjih listih ftf(amo vest, da se od])ravlja vefjn Stovilo Slovencer-' Primoroev v južno Srbijo, kjer bodn naseljeni (H kotonizirani v okolici Prištine, — in ob tej priliki ¦S8 moraaio s posebno bridkostjo spornniti na brezbrižnost naSe vlade za koloniste, NaseKti se dajo v tujift, v,e<3 ali manj divjih krajih itak samo siromaSiii j.iud]e, dobrovoljci, invalidfi. in begunci, na reveže se pa pri nas prav malo ozira, Veliko zemIje in sicer naiboljše, so dobrovoljcem in beguncem daii itak' samo na papirju, v resnici pa svro jim poliiičnim pristašem po vaseh, ki so že itak imoviti a!j pa imajo službe in zemlje sploh ne po irebuie-o. To se je dogajalo 1^0 južni Srbiji in tudi po Voivodini. Z zemljo so bili obdarovani poli•aaji, taadarji, razni pisarji in politični agitatorji, ki so to '.emljo za drag denar dajali revežem v zakup. Vlada je mislila, da bo na ta nacin obdržala svoje ooiioaje in pisarje v teh slabih krajih in zato ni lijtela ne videti, ne sSšati, kako se njeni darovi izkuriščajo, kako se z zemljo, ki je revežem nameniena, trguje in veriži. Lepše kose v ]užni Srbiii so si ipa kar bogati gospodje iz Beograda in iz sanje vtede — pridržali, češ, to je predobro za delitev, o se ne bo delilo, to si sami pridržimo. — Dobrovoijci in begunci, ki so vendarle pri vsem tem ne,irjj zemlje dobili, so pa goli in bosi, praz nih rok na nje- sedeli — brez ipomoči in brez kakega varstva. Nekaterim so dali zemljišča kar v okrajih. o katerih je vlada dobro vedela, da 'pri paflajo Rumuniji. Rumuni so jprišli, nagnali so naselnike. ki so že začeli svoje deleže obdelovati, in ti siromaki se potikajo sedaj kot beraci okrog, in niti škoda se "im ne povrne. Ce se ta ali oni bolj čvrsto i.avzam« za svojo državljansko in cloveško pravico, ga pa obtožijo in preganjajo kot — komunista. 0 lakih slučajih ve povedati glasilo dobro voljcev ^Nova otadžbina, ¦ Kakor hitro se revež po stavi ua noge — je komunist, 5e pa tiho strada in umre, ga pa obcine v tujem svetu še pokopati nočejo, ker je — tujec. V ministrstvu agrarne retorme ni reda iii ni Suta za ipotrebe ubogega naroda in odtod izvirajo vse nezgode naših koionistov, Priliodl od trošarine. V mescu januarju t, 1. je dala trošarina v celi državi v skupnem iznosu prihod od 33,440.504 dinarjev. lstega mesca lanskega teia je znašal skupni prihod 21,630.766 din., letos tore' za 11,809.794 dinarjev več, to je narastek od 50 grocentov. V državnem proracunu je bilo predvideno /a eden mesec vsega skupaj okrog 11,298.000 dinarjev, prihodi so pa trikrat večji. Torej več kot pricakujejo, izmolzejo iz ljudsfcva, pa naj bo trikrat ali desetkrat več — vse je pre malo, vse gre in od dneva do dneva se veeajo milijardni priman-kjjaji! Slika iz živlienja pravoslavnih popov v Srbiji po beograjskem listu «Balkan«. V nekem selu podrinjskega lcruga sta bila dva popa: pop Ljuba kot predstojnik, in pop Janko, njemu podrejen. Popa sta se strašno sovražila, da je celo okrožie govorilo o tej mržnji. Stari pop Ljuba umre, pop Janko, ki je s tem trenutkom samostojni uprarvitelj cerkve in parohije, pa noče pokopati svojega tovariša. Vse se pripravlja za pogreb, pop Janko pa sedi doma in se ne prikaže. Istega dne umre nekemu seljaku hčerka, seljak pride k popu Janku, ter ga prosi, naj pride in vodi pogreb. Pop hoče pokazati svojo oblast, ter vnaprej zahteva 200 dinarjev. Kmet pravi, dam, če je to zaKonita taksa, pop pa robato odvrne: «Če ti ni prav, pa zbudi mrtvega popa, da ti jo oi> pokoplje!« Kmet hočeš, nočeš, plača, in pop obred prav hitro opravi. Ko se vrne, je že cela vas zbrana, da izkaže zadnjo čast pokojnemu popu Ljubi. Pop Janko se zato ne zmeni, dcma se mirno vsede in gleda skozi okno. Pridejo ugledni vaški možje, pa ga prosijo, naj vendar pozabi na staro sovraštvo in naj vodi pogreb, ker tudi dmgega duhovnika ni daleč na okoli. Pop Janko noče in noče. Ljudje ga prosijo, nai vsaj iz cerkve da vse, kar je za pogreb potrebno, pa pop Janko niti to noče storiti. Odurno jih odganja, češ, moje sovraštvo sega tudi onlcraj grobe. — jPride njegov sin, prosi, pa vse zastonj. Ker ve, k|e je cerkveni ključ, odide, da bi vsaj vz cerkve vzel. kar je za pogreb potrebno. Oče pa zdirja za njim in dolgo sta dirjala krog cerkve. Nazadnje ptjp sina ujame ter mu s surovo silo strga ključ. — Popa Ljubo so morali brez vseh ceremonij pokopati. Najvažnejša vprašanja — raznih ministrskih sej so često čisto špekulativne Jn profitarske zadeve raznih izkoriščevalcev, ki imajo zaslombo ali pa celo pajdaša v osebi tega ali onegc. ministra. Tako so se pred kratkem ministri prerekali \>o cel-j ure radi nekega Račiča, ki hoče spraviti med svojo vlast in posest velike državne goz<love blizu Dečan, vredne blizu 30 milijonov dinariev. Kakor čitamo v nekem beograjskem listu, je bil ta Račič pred kratkem še komit ali hajduk, ima pa zaslombo Pašičevo in Pašič je na tej seji govoril zanj — cele dve uri. Trdil je, da je R*čič — «narodnostno zelo zaslužen« in da bi 'e mu na v^dk način morali prepustiti gozdovi. Miinistor za gozdo/e in rudnike je pa ugovarjal, sicer ne radi ugleda in koristi države, temveč za to, ker bi rad ta profit kakemu ljubljencu naklonil. — Tako se delal Pašič važne državne reči kar z eno besedo reši, ali pa celo samo pokima in odkima, — za svojega ljublj.snca pa govori po cele ure. Požar v Prvi h:vatsid štedioni (posojilnici) v Zagrebu. Pred dobrira tednom so nenadoma opazili mimoidoči plamen, ki je buknil iz krova tega lepega poslopia. Redferji so takoj začeli z alarmom in ko je dospela požarna bramba, je bil že ves krov v ognju. Škode bo poldrugi milijon krorv. Ko se je ogenj udušil, so se začele obšime in vsestranske preiskave, lcako je mogel nastati ogenj. Pri tej priliki so takoj osuinili kleparske delavce, ki so že več dn' izvrševali popravila na strehi ter pri svojem delu upor bljali tudi luč z bencinom za topljenje pločevine (Lotlampe). Mislilo se je, da so bili neoprezni in da so čez poldne, ko so počivali od dela, pozabili gorečo luč na strehi, pozneje se je pa dognalo, da isti dan sploh niso imeli opraviti z iučjo in da do torej nedolžni. Izgleda, da so ogenj neznani storilci nalašč zanetilL Vendar enkrat ena paroetnat Naši ministri so ss dolgo čase med seboj prerekali: ali bi naj zopet upeljali tako zvani poletni čas, ali nel No zadnjem posvetovanju pa se je odločil ministrski svet, da se v naši državi Ltos ne uvede poletni čas, ki je povzročal svoj čas toliko upravičene nevolje med kmetskim ljudstvom. Želcziiiiške proge. v Srbiji hofeejo spraviti v. špekulativne in izkoriščevalne roke. Eden od goštenejŠih beograjskih listov razkriva nove umazane nakane. ki hočejo izrabiti državno premoženje samo zato, da se par gospodov silno obogati, Snuje se žele/niška dnižba3 ki se pogaja z beograiskimi oblastniki za celo mrežo železniških prog v Sribiji, ]d naj bi postale za dobo 80 let njena popobaa Iast. Na čelu družbe je troje ruskih knezov, a za njilioviiui hrbti se skriva pa več amerikanskih kagitalistov in — tudi naš poHtični starosta Nikola Pašič, ki pač noče zamuditi nobene grilike, ki obeta dovo'i dobička, Družba ima baje na razpolago 18 in nol milijona dolarjev, zahteva pa seveda od naše di-žave z železniško koncesijo vred tudi prosto in neomejjeno izkoriščanje raznlb. zemljišč ter rudnikov. Družbo javno zastopajo ruski knezi — ^ubogi begunci" seveda, kj so že toliko stroškov napravxii naši državi, — pogajanja med njimi in našimi oblastniki se vodijo doslej še tajno, a ne smemo se pa iznenaditij če naenkrat čujemo, da ie vse sklenjeno. Saj so naši oblastniki že dolgb 5asa pnpravljali na to v svojih Mstih, češ, da bi bilo naiholje, dati promet v tuje roke. Novi parobrodi. Med Zemunom in Beogradom začneta te dni voziti dva nova parobroda Jugoslovenske banke. Eden se imenuje «Kosovo«, drugi pa «Topola«. Prometna zveza je določena po dnevi za vsako uro enlcrat sem in tje. Tretji parobrod, lci se te dni preizkusi, bo pa tvoril zvezo med Beogradom in Pančevo. Na vsakem parobrodu je prostora za 59 potnikov. Zanimivosti iz južne Srbije. Znano Kosovo polje je zelo redko obljudeno in to radi nezdravega podnebja in radi tolovajskih band, ki se neprestano podijo po teh krajih in ogrožajo imetje in življenje prebivalstva. Sedaj se je odločilo večje število primorskih Slovencev, da se bodo naselili na Kosovem polju. Prvi del teh kolonistov je že na potu. Pred dobrim tednom so vdrli na naše ozemlje pri Metohiji albanski roparji, ki so plenili po južnosrbskih krajih. Te roparske tolpe so se lotile naše obmejne straže, katere so podpirali orožniki in kmeti. Borba z ropar|i je bila zelo ljuta in je zahtevala 5 mrtvih razbojnikov, ostali pa so zopet pobegnili preko meje v Albanijo. Kadi tatvine kaznovan, a zopet upravnik pošte. Amerikanska pisma, v katerib so bili dolarji, je odpiral in*kradel dolarje, poštne pakete si je prisvajal Nikolaj Manojlovič. Njegovemu nečednemu in tatinskemu poštnemu uradovanju so prišli na sled ter ga obsodili na dve leti ječe. Manojlovič je odsedel radi tatvine mu naloženo kazen v Mitrovici. Sedaj pa, ko je prišel iz jetnišnice, je slučajno njegov bivši součenec minister in sicer g. Žarko Miladinovič. Do ministra šolskega tovariša se je obrnil kaznjenec Manojlovič in ga je res imenoval poštnim ravnateljem v Srbobranu. Lopetna imenovanja bivših tatov na tako odgovorna mesta, kot je n. pr. mesto poštnega ravnatelja so za nas vse dokaj žalostna prikazen, kakršnih pač nismo vajeiu. V Beogradu vse, v Sloveniji nič! Da se steka \ es naš davčni denar v Beograd, dokazuje 6udno dejstvOi da naša centralističaa vlada zida v eno mer nove državne palače — ne kje na Hrvatskem aK v Sioveniji, ampak v Beogradu. V Beogradu bodo namreč začeli graditi novo poštno palaco s sedmimi nadstrot)ji. Stroški te velikapske palače so preradunjeni na 40 milijonov dinarjev. Zopet nov dokaz centralističnega blagoslova! Koledtički KZ so zopet dcspeli in se dobivajo ništvu SLS v Celju — Beli vol — po znižaini ceni 14 Pevski odsek izobraževalnega društva v Vojr.^u priredi na Marijin praznik, v soboto, dne-25. marca ob 3. uri popoldne v dvorani posojilnice v Vojniku igro «Najdena hčk. Pred in po igri nastopa mešan zbor. Ker je čisti dobiček namenjen za nove zvonove v Vojniku, se vabite ': obilni udeležbi. s