TA TEDEN / TA TEDEN KureMovaniu na rob Podoba karnevalskega dogajanja v Ptuju in okolici je vsako leto vablji- vejša. Letošnja naj bi privabila že 60 tisoč obiskovalcev. GIZ Poetovio Vi- vatjih udarno vabi in topo mediju (radiu), kije že prejšnje leto privabil v karnevalski Ptuj 60 odstotkov vseh obiskovalcev (bilo jih je SO tisoč). Letos je njegova naloga sicer težja, ker bo pustnih dni samo devet, zato jih kaže maksimalno izkoristiti. Program je že tak, da bi moral vžgati in pri večini naleteti na primeren odziv. Saj ni rečeno, da morajo vsi v karnevalsko dvo- rano, za marsikoga bo dogodek že, če bo videl na ptujskih ulicah in trgih veliko mask, s čimer bo dobil potrdilo, da to mesto v resnici živi za pust in njegovo dogajanje. Zadovoljen bo, če si bo mesto nadelo pustno masko, če bo v ptujskih gostilnah lahko pokusil pustne jedi in če mu bo postregel našemljen natakar, če ga bo v trgovini pozdravila pustno odeta prodajalka in če bo lahko iz Ptuja odnesel pravi pustni spominek. Ustvariti pustno dogajanje v mestu pa je že veliko težje, kot obladovati karnevalsko dvorano. Zato je odločitev organizatorja, da mestu vrne pustno dogajanje, sicer hvale vredna, a sama po sebi ne more uspeti, če mu ne bo sledilo že omenjeno dogajanje. Na potezi so sedaj trgovci in gostinci, ki morajo s pravšnjo ponudbo doseči, da jim karnevalska dvorana ne bo kvarila sicer norčavih in prešernih pustnih dni, ker ne bodo imeli obisko- valcev. Dogajanje je tisto, ki vleče, ne dvorana in noben šotor. To so v lans- ki anketi v 60 odstotkih povedali tudi lanski obiskovalci Slovenije. Ljudje pričakujejo zabavo, zato jim jo dajmo! Ker je vabilo že posla- no, bo dogodek toliko lažje pripraviti. V.občini Gorisnica so se odločili ohraniti izredno zanimiv del podeželske dediščine - tristo, .let staro Dominkovo hišo. Pred njeno obnovo so šolarji skupaj z navdušencem Stankom Arnejčičem na° varno spravili posodo in orodje ... Več na strani 8. Foto: Tatiana Mohorko PTUJ / v PONEDELJEK ZAČETEK PTUJSKIH PUSTNIH PRIREDITEV V prUakovmju pustnih itorčf/ Izleta v leto, sedaj že tretje leto zapored, se veča prispevek ministrstva za gospodarske dejavnosti Republike Slovenije - področja turizma za ptujsko kurentovanje s karnevalom. Pokroviteljstvo ministrstva nad 37. ptujskim kurentovanjem, ki ga dopolnjuje častno pokroviteljstvo predsedni- ka države Milana Kučana, je vnovično potrdilo, da so ptujske pustne prireditve največja in hkrati osrednja tovrstna prireditev v Sloveniji. Državni sekretar za turizem Peter Vesenjak pravi, da po- dpora prihaja tudi zaradi tega, ker gre za prireditev, ki ima na organiziran način največjo tra- dicijo v Sloveniji. Anketa, ki so jo izvedli v državnem merilu, kaže, da si ljudje, ki prihajajo k nam, želijo razvedrila in ga v 60 odstotkih tudi pričakujejo. V devetih pustnih dni, ki se pričenjajo 3. in končujejo 11. februarja (glavni organizator ptujskega kurentovanja GIZ Poetovio Vivat pričakuje 60 tisoč obiskovalcev), pa bo tega dogajanja veliko. Novi koncept prireditve, prvi poskus je bil pred štirimi leti, se je pokazal kot dober. Iz enodnevne je nastala večdnevna prireditev, pri tem konceptu pa kaže vztrajati in ga dograjevati, je prepričan di- rektor GIZ Poetovio Vivat Branko Brumen. 3. februarja dopoldne bo pustni deček v okviru dopol- danske otvoritvene slovesnosti ob 11. uri pred Mestno hišo v Ptuju zaprosil ptujskega župa- na za dovoljenje za začetek ptujskih pustnih prireditev. Ob 13. uri tega dne bodo v Mestni hiši odprli kiparsko razstavo Med sibirskimi šama- ni in ptujskimi kurenti. Večerna otvoritvena sloves- nost se bo pričela ob 19. uri, pred tem pa bodo pustne sku- pine nastopile na Mestnem in Novem trgu. Na teh dveh trgih se bodo tudi sicer vsak večer ob 18. uri pričeli nastopi etno- grafskih skupin na poti do kar- nevalske dvorane, ki ima tudi letos prostor na parkirnem prostoru za avtobusno postajo. Z njimi želi organizator nado- mestiti mrtvilo, ki ga je na uli- ce in trge starega Ptuja prines- lo dogajanje v pustnem šotoru. Letošnja karnevalska dvorana ponuja za 40 odstotkov več prostora kot v prejšnjih letih, sedežev pa je kar dva tisoč. Emisija hrupa naj bi bila manjša kot v prejšnjih letih, tako da bodo občani tega dela Ptuja, ki so sicer napisali peti- cijo zoper postavitev karne- valske dvorane za avtobusno postajo, lažje prenašali pustni vrvež. Tudi več stranišč in večji nadzor, zlasti še ob urah, ko bodo obiskovalci zapuščali prireditveni prostor, daje upanje, da bo njihov spanec lahko mirnejši kot v prejšnjih letih. Sicer pa so mestni občini in organizatorjem položili na dušo, da je že skrajni čas, da mesto dobi primerno lokacijo za postavitev karnevalske dvo- rane in drugih šotorov, prav tako pa potrebuje pravo prire- ditveno dvorano, ki bo omo- gočala tudi organizacijo in iz- vedbo gospodarskih in drugih razstav. DAUŠA OBHODNA POT POVORKE Novo v programu 37. kuren- tovanja je tudi obhodna pot nedeljske osrednje pustne po- vorke, ki se bo pričela ob 14. uri v Ciril-Metodovem drevo- redu. Enkrat daljša pot in pet osrednjih nastopnih mest naj bi omogočili slehernemu obis- kovalcu, da bi si lahko dodobra ogledal od 1500 do 2000 mask iz štirih držav (Slovenije, Hrvaške, Italije in Bolgarije), ki bodo sodelovale v karnevals- kem sprevodu po ptujskih uli- cah in trgih. Za ogled nedeljske pustne povorke ne bodo pobirali vstopnice. Od vsakega posameznika je odvis- no, ali bo kupil karnevalsko značko ali ne in s tem pomagal pri pokrivanju stroškov kuren- tovanja. Gala ples v noči stote- rih obrazov bo zamenjal mednarodni dobrodelni rotari- janski ples v maskah, ki pri- naša ptujskemu kurentovanju s karnevalom novo dimenzijo. Regionalnemu vidiku, ki se kaže v organizaciji fašenkov v okolici Ptuja (4. fašenka v Cir- kulanah 8. februarja, 6. fašenka v Markovcih na pustno nedel- jo, drugega fašenka po dor- navsko in drugega fašenka v občini Videm - Lancova vas '97, ki bosta na pustni ponedel- jek ob 14. uri ter 5. fašenka v Cirkovcah, ki bo na sam pustni torek), se tako pridružuje še humani. Pustni ponedeljek in torek bosta v znamenju otroškega pustnega živžava, na katerem pričakujejo več tisoč otrok. Od ponedeljka do jutri (31. januarja) je cena karnevalskijh propustnic 3497, zatem jih bodo prodajali po 3997 tolar- jev. Karnevalska propustnica tako kot v prejšnjih letih pri- naša vrsto ugodnosti. Sicer pa bo cena vstopa v karnevalsko dvorano brez propustnice od 600 do 1000 tolarjev, odvisno od tega, kdo bo sodeloval v programu, ki je letos izredno zanimiv tudi po glasbeni stra- ni. V ponedeljek je Vinarstvo Slovenske gorice - Haloze pričelo letošnjo polnitev ku- rentovega vina, ki ga bodo eks- kluzivno prodajali v karnevals- ki dvorani. Dodatno vabilo Ptujčanom in drugim obiskovalcem je nova celostna podoba ptujske- ga kurentovanja s s karneva- lom, ki simbolizira povezavo enotnografskega dogajanja z mestnim, barve pa poudarjajo dinamiko vsega pustnega do- gajanja v Ptuju in v okolici v času, ko prihaja na površje čas norcev ... Za tiste, ki jih bo kar- nevalsko dogajanje v dvorani preveč utrudilo, pa se je potru- dil Telekom z govorilnico, iz katere bo mogoče poklicati taksi, da bo pot domov varna in brez nezgod. Tiskovno sre- dišče v sami dvorani pa ponuja bistveno boljši "prenos" pustnega dogajanja kot v prejšnjih letih. MG 2 četrtek, 30. januar 1997 ■ TEDNIK PTUJ / SLOVESNOST OB 130-LETNICI RDEČEGA KRIZA Vabilo k sodelovanlu na humanitarnem poarpiju v telovadnici OŠ Olge Meglic so se 24. januarja zbrali vsi, ki jim je blizu dejavnost Rdečega križa in Id se aktivno vključuje- jo v njegove akcije. Za nekatere med njimi pa je bil to dan, ko se jim je družba zahvalila za njihova pogumna in nesebična de- janja; zlasti še to velja za krvodajalce, ki s svojo humanitarno dejavnostjo pomagajo reševati številna življenja. Darujejo svojo kri, da lahko živijo pomoči potrebni. Presednica Območne organi- zacije Rdečega križa Ptuj Zalika Obran je izrekla besedo zahvale vsem, ki zamislim in dejavnos- tim Rdečega križa pomagajo živeti, posebej še krvodajalcem. K sodelovanju vabijo vse huma- nitarne organizacije in ljudi dobre volje, posebej še mlade, da se jim pridružijo pri njihovih dobrih delih. Osrednja slovesnost ob 130- letnici Rdečega križa na Ptujskem je potekala pod pokro- viteljstvom župana mestne občine Ptuj dr. Miroslava Luci- ja, ki je bil tudi slavnostni go- vornik in ki je ob jubileju Območni organizaciji Rdečega križa Ptuj dodelil priznanje - plaketo mestne občine Ptuj. Po- vedal je, da se kultura nekega na- roda meri tudi v njegovem od- nosu do pomoči potrebnega člo- veka. V Rdečem križu delajo ljudje, ki vedo, kaj pomeni člo- vek za človeka. Prostovoljno in humano delo je bogastvo naroda in države, ki se lahko meri le s srcem. V Ptuju ima delovanje Rdečega križa dolgo tradicijo. Po zgodovinskih virih je v Ptuju delovala organizacija Rdečega križa že leta 1885 kot podružnica RK s sedežem v Gradcu. Zahva- lil se je za vse dosedanje delo in Območni organizaciji RK Ptuj zaželel uspešno humanitarno poslanstvo tudi v bodoče. V imenu RK Slovenije je na slovesnosti govoril Boris Prejac, predsednik Območne organiza- cije RK iz Ljutomera, ki je tudi predsednik nadzornega odbora Rdečega križa Slovenije. Pove- dal je, da je čast in ponos delova- ti v tako bogati, številni in mednarodni organizaciji. Predstavil je nekatere stare in nove akcije Rdečega križa, kot je akcijo Nikoli sam, s katero je ta zbral 60 milijonov tolarjev, kar je dokaz več o plemenitosti Slo- vencev in njihovi pripravljenosti pomagati. Prvega februarja pa bo potekala akcija Zidak dobre volje, ki ima namen zbrati denar za obnovo edinega otroškega zdra- vilišča Debeli Rtič. Boris Prejac je delo Območne organizacije RK Ptuj zelo poh- valil. Posebej je izpostavil njeno skrb za delo z begunci, ki je bila prav v Ptuju izvirna in zelo bo- gata, predvsem pa njen psihoso- cialni program, ki so ga posne- mali tudi drugi. Podobno kot Zalika Obran je k sodelovanju povabil mlade, da se pridružijo uresničevanju humanitarnih idej. Na osrednji slovesnosti ob 130-letnici Rdečega križa na Ptujskem so podelili priznanja - diplome Rdečega križa Sloveni- je, Območna organizacija RK Ptuj pa je podelila priznanja na- jboljšim šolam v novembrski akciji boja proti zasvojenosti, ki je potekala pod naslovom Iščemo najbolj izviren domači čaj ali sok. Največ priznanj je v tej akciji do- bila OŠ Podlehnik. Diplome za delo na humani- tarnem področju so prejeli Dra- go Sedmak iz Ptuja za vzorno organiziranje krvodajalskih akcij v Zavodu dr. Marijana Borštnarja in za 86-krat daro- vano kri, Kari Furek iz Dražen- cev za podporo in prizadevanje za razvoj krvodajalstva na Hajdi- ni in 89-krat darovano kri, Os- kar Šturm iz Ptuja za 95-krat da- rovano kri ter za ohranjanje in širjenje ideje krvodajalstva, Vin- ko Brumec iz Ptuja za 109-krat darovano kri, aktiv krvodajal- cev iz Taluma Kidričevo, kjer so organizirali enega prvih akti- vov krvodajalcev na Ptujskem v delovnih organizacijah in kjer še danes dvakrat mesečno organizi- rajo odvzeme krvi, dr. Jožica Vrečko za pionirsko delo na področju krvodajalstva na Ptujskem, transfuzijski oddelek ptujske bolnišnice, ki je emd prvimi v Sloveniji pričel akcije odvzema krvi za lastne potrebe in za spoštljiv odnos do krvoda- jalcev, organizatorjev krvoda- jalskih akcij in Rdečega križa kot celote, Marija Korpar za dolgoletno delo z mladimi člani RK in njeno delo mentorice mladih članov, ki jo opravlja še danes, krajevna organizacija RK Cirkovce za dolgoletno uresničevanje humanitarnega poslanstva, za akcije krvoda- jalstva in za vse drugo delo, ki ga opravljajo na socialnem, zdravstvenem in drugih področjih, ter Radio-Tednik, ki vsa leta vestno poroča o delu Rdečega križa in njegovih akti- vistov ter brezplačno objavlja sezname krvodajalcev in datume krvodajalskih akcij. Slovesne trenutke ob 130-let- nici RK na Ptujskem so olepšali pevski zbor DU Ptuj in učenci OŠ Olge Meglič z recitacijo ter pesmimi mladinskega pevskega zbora. Pogovor s krvodajalci - pre- jemniki diplom bomo objavili v prihodnji številki. MG S proslave ob 130-letnici RK na Ptujskem. Foto: M. Ozmec TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO - TEDNIK, d.o.o., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bračič, Ivo Ciani, Majda Goznik, Viki Klemenčič, Ludvik Kotar (v. d. radijskega urednika), Martin Ozmec, Marija Slodnjak in Milena Zupanič (novinarji). Grafično-tehnični urednik: Slavko Ribarič. Računalniški prelom: Jože Mohorič. Propaganda: Oliver Težak, » 776-207. Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; = (062) 771-261, 779-371; 771-226; faks (062) 771-223. E-pošta: tednik© kdm-ptuj.si Celotna naročnina 5.830 tolarjev, za tujino 11.660 tolarjev. Ptuj: 52400-603-31023 Tisk: GZP Mariborski tisk, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23/58-92 z dne 12. 2. 1992 se keje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. PTUJ / V VALIDU SPET DELAJO Dvig plai za 12 odstotkov Po štirih dneh stavke so pričeli v ptujskem invalidskem podjetju Valido ponovno delati. Stavko so prekinili v petek ob 11. uri, ko so predstavniki sindikata in direk- torica podjetja Zdenka Bezjak podpisali sporazum o dvigu plač za 12 odstotkov. Tako bo povprečna plača šivilje tretjega tarifnega razreda odslej 36.960 tolarjev, kar je še vedno 20 tisoč tolarjev manj, kot predvideva kolektivna pogodba. Delavke torej niso povsem dosegle stavkovne zahteve, saj je ta predvidevala 15-odstotno povišanje plač, vendar pa so, po bese- dah sindikalne predstavnice Majde Horvat, zaenkrat zadovol- jne. Sporazum namreč predvideva še to, naj bi se osebni dohod- ki v naslednjih mesecih poviševali in bi dosegli višino, ki jo pre- dpisuje socialni sporazum, do septembrskega izplačila. Regres za leto 1996, ki delavkam Valida še ni bil izplačan oziroma so ga prejele v okviru novembrske plače namesto dela plače, naj bi prejele do konca februarja, je obljubila direktorica podjetja Zdenka Bezjak. Direktorica je zatrdila, da nizki osebni dohodki niso posledica specifičnosti podjetja, v katerem je tretjina zapos- lenih invalidk druge in tretje kategorije podjetja Labod, pač pa da so težave odsev splošnega stanja slovenske tekstilne in kon- fekcijske industrije. MZ Novi most kot podaljšana uliia 22. januarja je bil v poročni dvorani ptujske Mestne hiše svečan podpis pogodbe o gradnji mostu čez Dravo za pešce in kolesarje, ki bo stal 150 milijonov tolarjev. Pogodbo so podpisali župan mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci, predsednik upravnega odbora sklada stavbnih zemljišč mestne občine Ptuj Miroslav Korošec (sklad je tudi zagoto- vil potrebna sredstva za gradnjo) in namestnik generalnega direktorja SCT, d.d., Ljubljana Božidar Limpel. Svečanega podpisa so se ude- ležili številni gostje, med njimi tudi častni občan občine Ptuj Ja- nez Zemljarič. Do podpisa je prišlo deset mesecev po odločitvi za gradnjo mostu na svetu mestne občine Ptuj. Most za pešce in kolesarje čez reko Dravo v Ptuju bodo zgradi- li na kraju, kjer je pred porušti- vijo že stal stari leseni most. Z njim bo ponovno zagotovljena povezava med Zadružnim trgom in starim mestnim jedrom, ki je bila prekinjena po odstranitvi starega lesenega mostu. Graditi naj bi pričeli čim prej, po po- godbi je rok za dokončanje del 31. julij letos, svečano pa bi ga odprli ob drugem prazniku mestne občine Ptuj, 5. avgusta. S to gradnjo le uresničujejo ideje in zamisli Ptujčanov, ki so stare že več desetletij, je povedal župan mestne občine Ptuj dr. Miroslav Luci. Most je le ena od letošnjih pomembnejših naložb v mestni občini Ptuj, teh pa, kot napovedujejo, ne bo malo. V ceno 150 milijonov tolarjev so vključeni tudi dostopi na most na obeh straneh Drave. Po županovem mnenju bo Ptuj dobil še kakšen most, če ne do konca drugega tisočletja, pa v prvih letih novega tisočletja. Novi most je pomemben tudi z varnostnega vidika, saj je zdajšnji prometno zelo obre- menjen, čezenj dnevno pelje od 25 do 30 tisoč vozil, ki so huda nevarnost tako za pešce kot kole- sarje in tudi druge udeležence prometa. V projektu mostu je predvide- na tudi selitev surovine in uredi- tev večjega parkirišča. Tako ima "podaljšana mestna ulica", kot se bo imenoval novi most za pešce in kolesarje čez Dravo v Ptuju, veliko večji pomen, kot je videti na prvi pogled. Župan je ob tem povedal, da si bo ptujsko občinsko vodstvo še posebej pri- zadevalo, da bo pridobilo vsa potrebna soglasja za gradnjo ptujske obvoznice, ki je v nacio- nalnem programu izgradnje avtocest in ki bi jo nekateri želeli "izločiti". Namestnik generalnega direk- torja SCT, d.d., Ljubljana (ta bo gradil novi ptujski most) Božidar Limpel se je ob podpisu pogodbe za gradnjo zahvalil za ponovno zaupanje Ptujčanov, saj SCT kar nekaj časa ni bil priso- ten v tem prostoru. Prepričani so, da bodo most zgradili v zado- voljstvo Ptuja in v svoj ponos. Kot je ob podpisu pogodbe za gradnjo povedal odgovorni pro- jektant Marjan Pipenbaher, dipl. ing. gradbeništva, iz inženirskega biroja Ponting, d.o.o., Maribor, je bil pri sno- vanju novega mostu dan pose- ben poudarek oblikovni in kon- strukcijski zasnovi premostitve- ne konstrukcije, ki mora prvenstveno zadovoljiti kriteri- jem in pogojem Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine po mirni vključitvi objekta v občutljivo veduto sta- rega mestnega jedra ter obrežja reke Drave, zadovoljiti pa mora tudi stroge vodnogospodarske pogoje ter pogoje in zahteve Dravskih elektrarn. Po zagotovi- lih Marjana Pipenbaherja je konstrukcijska zasnova mostu izredno sodobna in predstavlja noviteto pri gradnji premostit- venih objektov v Republiki Slo- veniji. Most je dimenzioniran tudi za promet z osebnimi in in- terventnimi vozih v estremnih primerih (zaprtje magistralnega cestnega mostu, elementarne nesreče) pod nekaterimi pogoji. Kljub temu da poteka sorazmer- no nizko nad reko Dravo, deluje lahkotno in transparentno, si- metrično napeta niveleta proti sredini reke za 140 cm pa daje naključnemu opazovalcu občutek stabilnosti premostitve- ne konstrukcije. Na mostu so tudi dostopne rampe za invalide. Ker je most predviden kot po- daljšek ulice na reko (promena- da), je posebna pozornost na- menjena oblikovanju opreme (tlakov in drugih površin ter ograje) in osvetlitvi. Njegova skupna dolžina je 154 metrov, širok pa bo sedem metrov. MG Konstrukcijska zasnova mostu je sodobna in po zago- tovilih odgovornega projektanta Marjana Pipenbaherja predstavlja noviteto pri gradnji premostitvenih objek- tov v Sloveniji PTUJ / PRIREJA MLEKA PADA Cene ne sledijo stroškom Odkup mleka je bil na območju Mlekarske zadruge Ptuj v letu 1996 v primerjavi z letom prej manjši za 4 odstotke. Vzrokov za to je več, poglavitna pa sta cena mleka in za- ostreni kriteriji pravilnika o kakovosti oddanega mleka. V letu 1996 se je tako nadaljeval trend upadanja števila kme- tij, ki se ukvarjajo s prirejo mleka. Upadanje prireje je najočitnejše na Štajerskem in v Prekmurju. Zadnji popravek cene mleka za 4 odstotke oziroma za 1,68 tolarja z lanskim decembrom je samo obliž na rano, ki so jo povzročili bistveno višji stroški prireje. Vsa bremena prireje in predelave mle- ka se v bistvu^ valijo na ramena proizvajalcev. Če bo država imela do te kmetijske panoge še naprej takšen odnos, se lahko zgodi, da bomo imeli v Sloveniji z leti pre- malo mleka. Že sedaj nekatere slo- venske mlekarne iščejo mleko iz- ven svojih območij. Glede kakovosti odkupljenega mleka so člani Mlekarske zadruge Ptuj med najboljšimi v Sloveniji tako po higieni kot po vsebnosti maščob in beljakovin. To je rezul- tat dobre organiziranosti na področju izobraževanja in obveščanja pridelovalcev. Velik problem pa še vedno predstavlja visoko število somatskh celic v mleku. Posebno pereč je ta prob- lem od lanskega 1. aprila, ko je začel veljati nov republiški pravil- nik, ki je zaostril pogoje, mnogi proizvajalci pa zaradi tega ne do- segajo polnega plačila za oddano mleko. Mlekarski zadrugi je sku- paj s svetovalno službo in veteri- narji cilj, da na strokovnih preda- vanjih proizvajalce poučijo o zmanjšanju tega problema. Na- jvečji poudarek sedanjih zimskih predavanj je tako prav na odkri- vanju bolezni vimena, mastitisa in pravilni molži, vse to namreč vpli- va na število somatskih celic v mleku. Odnosi med Mlekarno in Mle- karsko zadrugo so po dogodkih pred enim letom sedaj dobri. Ure- dili so se predvsem po 1. maju, ko je Mlekarna dobila novo vodstvo. Mlekarna je pridobila tudi že prvo soglasje za lastninjenje, končan je notranji odkup. Pomembno je tudi to, da so kazalci gospodarjen- ja boljši. Notranji odkup podjetja je bil končan proti koncu lanskega leta, v njem pa so imeli enake po- goje tako delavci, bivši zaposleni in zadružni upravičenci. Mlekars- ka zadruga je izkoristila zakonsko možnost in vplačala za notranji odkup znesek, ki ji zagotavlja nad 50-odstotno lastnino Mlekarne. V Zadrugi se zavedajo, da s tem prevzemajo tudi veliko odgovor- nost o bodočem razvoju Mlekar- ne. Upajo, da bo ta kmalu pridobi- la tudi drugo soglasje, na skup- nem sestanku pa so se že dogovo- rili za izdelavo strategije razvoja Mlekarne do konca januarja. Po- membno vprašanje za prihodnost je, v katero smer se bo Mlekarna razvijala, s kom bo sodelovala, kakšno bo njeno programsko po- vezovanje in nastop na trgu. Iz Mlekarske zadruge še ta podatek: večina proizvajalcem mleka, ki so se lani odločili za direktni odkup mleka, je ob sklepanju pogodb za letošnje leto znova pristopila k Mlekarski zadrugi. Prav je, meni- jo v Mlekarski zadrugi, da kmetje strnejo svoje vrste, saj bodo le združeni uspešno uveljavljali svo- je solastništvo Mlekarne. JB TEDNIK - Četrtek, 30. januar 1997 3 o GRADNJI NEPROFITNIH STANOVANJ V prostorih mestne občine Ptuj je bil v torek pogovor o nadaljnji gradnji neprofitnih stanovanj v mestni občini Ptuj, ki go je pripra- ^ vilo Podjetje za stanovanjske storitve Ptuj. Lani je bilo v mestni občini zgrajenih 8 neprofitnih stanovanj, potrebe pa šo znatno večje, saj imajo trenutno okrog tristo prošenj za najemna stanovanja. Osem srečnih družin bo ključe novih stanovanj dobilo danes. Pogovoru je sledil ogled novozgrajenih stanovanj v revitaliziranem poslovno-sta- novanjskem objektu v Cankarjevi 5 v Ptuju. LANI V PTUJU 246 ZAKONSKIH ZVEZ V poročno matično knjigo pri matičnem uradu Ptuj so v prejšnjem letu vpisali 246 sklenjenih zakonskih zvez, od tega 235 v Ptuju in ] 1 v Zavrču. Slovenski državljani so sklenili 1 78 porok, 43 Ptujčanov in Ptujčank se je v prejšnjem letu poročilo s tujci v tujini, najpogosteje z Nemci in Avstrijci, dva ptujska para sta se poročila v tujini, 1 6 po- rok pa je bilo med našimi in tujimi državljani iz republik bivše Jugo- slavije in državlja'nkami iz Rusije, Bolgarije in Ukrajine, dva zakona so v Ptuju sklenili tuji državljani. Vpisanih razvez je bilo v preteklem letu 64. Za zlate poroke v Upravni enoti Ptuj ne vodijo evidence, ker jih po novem ne opravljajo več samo v Ptuju. V POSLANSKO PISARNO OB PONEDELJKIH že nekaj časa v Mestni hiši v Ptuju v prvem nadstropju znova dela poslanska pisarna. Občani jo lahko obiščejo vsak ponedeljek med 9. in 1 1. uro, ko se bodo lahko srečali za zdaj le s poslancem dr. Mi- roslavom Lucijem. Doslej so v njej že opravili nekaj pogovorov. Vsaj enkrat mesečno naj bi poslanska pisarna delala tudi zunaj Ptuja ozi- roma mestne občine. 26. SEJA MESTNEGA SVETA 6. FEBRUARJA Na petkovi seji predsedstva mestnega sveta Ptuj so sklenili, da bo 26. seja sveta 6. februarja. Osrednja točka dnevnega reda bo : razprava o osnutku proračuna mestne občine Ptuj v letu 1997. V ; drugih točkah dnevnega reda bodo ptujski mestni svetniki in svetnice ^ razpravljali o ustanovitvenih aktih nekaterih ptujskih osnovnih in dru- j gih šol, o aktu o sistematizaciji v ptujskem Pokrajinskem muzeju, ;; imenovali pa naj bi tudi direktorja te ptujsko-ormoške kulturne usta- : nove. i zz=":--iziiziiiijiLiiniii^ I PRIZNANJA TURISTIČNIM DELAVCEM Mariborska turistična zvezo bo tudi za leto 1 996 podelila priznan- I ja za prispevek k razvoju turizma. Podelitev bodo združili s l| pričetkom prireditev 37. ptujskega kurentovanja s karnevalom, ki se | : bodo pričele 3. februorja. Tega dne bo v Mestni hiši v Ptuju tudi slo- i| ■ vesna podelitev priznanj prizadevnim turističnim delavcem in organi- I . zacijam ter podjetjem na območju, kjer deluje Mariborska turistična | zveza. Med dobitniki so tudi turistični delavci oziroma gostilne z območja bivše občine Ptuj: Valentin Zamuda bo prejel srebrno priz- ^ nanje, prav tako hotel Roškar iz Hajd9Š, gostišče Botra Marte Cigula ■ iz Gorišnice in gostilna Čelan Anice Čelan iz Slovenje vasi bronasto, pisna priznanja pa bosta prejela gostilna Palaska Ingrid Ivanuša iz ^ Markovcev in prodajni center Krona Cirkulane. ■ PRIČELI SO SE MATURANTSKI PLESI 25. januarja je bil v restavraciji Pan v Kidričevem maturantski ples dijakov 4. a in 4. b razreda ptujske gimnazije razrednikov Melani Centrih in Otona Mlakarja. 1. februarja bodo imeli zaključni ples maturantje 4. c, d. in e razreda ptujske gimnazije razrednikov Igorja Seruge, Aleksandre Pal in Tatjane Solina. Skupaj letos končujeje ! šolanje v ptujski gimnaziji čez 1 50 dijakov. PRIZADEVNI KRVODAJALCI Po podatkih Območne organizacije Rdečega križa Ptuj je bilo v prejšnjem letu na Ptujskem 3634 odvzemov krvi. V SOBOTO NA PTUJSKI TELEVIZIJI i Ma sporedu je glasbena oddaja s skupino Kelly Family. Pripravila: MG i ©OI^SfSE... DA bodo drugi ptujski most zgradili iz sredstev sklada sta- v^^zemljišč. Za bivanje pod njim odškodnine Skladu men- da ne bo treba plačati, s 150 milijoni bi lahko torej poskrbe- li še za nekaj brezdomcev, ki občasno iščejo zatočišče kar pod mostom. ... DA naj bi most za pešce zgradili do občinskega prazni- ka. Letos seveda. Mestni svet ^^tfl^jr-g-^ftfeo. od^iiivijo o^ prazniku povzročil graditelju nekaj sivih las: kako zgraditi most do 5. avgusta, saj bi imeli PO prejB^m prazniku občine gradnje podaljšan vse do 8. avgusta. ... DA so ob lanskem osebnem prazniku mestnega župana iz- dali nekaj novih poštnih znamk, dve tudi z likom ku- renta. Ob letošnjem prazniku, ko je župan tudi poslanec, bi se spodobilo državi izdati kak novi bankovec, recimo s podo- bo Ptuja s tremi mostovi. ... DA naletite v knjižnici na precejšnje težave, če si želite sposoditi notni material Pa ne, da ga nimajo, kje pa. Man- jka jim samo ključ. Pa ne vio- linski, oni od omare. ... DA na poziv za pomoč la- bodom nihče ni prinesel niti kilograma koruze. Statistika ugotavlja, da je tako zaradi enostavnega razloga: mnogo parov koruzo potrebuje za življenje na njej. ... DA enemu od županov ne bo težko izbrati maske. Glede na dejstvo, da mu hoče del občine uiti, bo primerna vsaka maska z dolgim nosom. ... DA glede na letošnjo pustnokoledarsko zmedo izda- jatelji koledarjev vse občane obveščajo, da imajo še natan- ko 11 dni do-pusta. ... DA je ptujsko gledališče spet spremenilo ime. Za osvežitev spomina: najprej je bilo Gledališče Zato., nato Gledališče Ptuj, sedaj je Orfe- jevo gledališče. Bo naslednja faza Gledališče - ZAKAJ? Ples v mmskah Rotary klub Ptuj, ki je bil us- tanovljen oktobra leta 1995 in združuje 27 aktivnih članov z območja Spodnjega Podravja s Prlekijo, se je sredi prejšnjega leta odločil, da bo svojo os- rednjo letno tradicionalno dobrodelno prireditev povezal s ptujskim kurentovanjem in karnevalom. Tako bo letos 7. februarja v romanskem palaci- ju ptujskega gradu organiziral prvi mednarodni rotarijanski dobrodelni ples v maskah v okviru že uveljavljenega sklo- pa prireditev Noči v mestu stoterih obrazov. S tem so, kot je povedal predsednik Rotary kluba Ptuj v letu 1996/97 Branko Vodušek, našli idealno obliko vključitve svojih aktivnosti v program ptujskih pustnih prireditev, saj bodo lahko kolegom rotarijan- cem od drugod na najizvirnejši način približali ptujski pustni vrvež in etnografske izvirnosti tega območja, vključno s kuren- tom, ki je osrednji element ce- lostne podobe Rotary kluba Ptuj. Udeleženci prvega medna- rodnega rotarijanskega dobro- delnega plesa v Ptuju bodo v našem mestu tri dni. V petek bo ples, v soboto in nedeljo pa bodo imeli priložnost pobliže spoznati vse ptujsko pustno do- gajanje in druge njegove zani- mivosti. Na plesu pričakujejo okrog sto udeležencev, pripra- vili pa bodo tudi licitacijo izjemne arhivske vinske polnit- ve in med njo tudi objavili, za kaj bodo porabili zbrana sred- stva. Kot poudarja predsednik Branko Vodušek so v rotari- janskem svetu vse prireditve praviloma povezane s pridobi- vanjem sredstev za dobrodelne namene. Tudi izkupiček s pus- tovanja bodo v celoti namenili za humanitarna dejanja. "Že s prvo tovrstno prireditvi- jo, za katero smo se že odločili, da bo postala tradicionalna, bomo v bistvu dosegli dvojni namen: podporo socialnim programom v okolju, kjer delu- jemo, in predstavitev Ptuja kot zgodovinskega mesta in mesta z izvirnim programom pustnih prireditev. Ker vemo, da se in- formacije v rotarijanski družini hitro širijo po vsem svetu, kjer deluje že okrog 30 tisoč klubov z več kot milijon člani, tudi naš prispevek k prepoznavnosti Ptuja ne bo skromen. Predvsem pa si želimo, da bi osrednja let- na prireditev Rotary kluba Ptuj omogočila navezovanje stikov z rotarijanci iz cele Evrope in z domačini," je med drugim pove- dal Branko Vodušek. Ptujski rotarijanski klub je lani s pomočjo donatorjev po- magal napeljati elektriko v Oz- vatičevo hišo v ormoški občini, decembra pa je tudi z njegovo pomočjo odšla na študijsko iz- popolnjevanje skupina študen- tov medicine ljubljanske uni- verze. Izdatno pa bodo ptujski rotarijanci podprli tudi obnovo Orfejevega spomenika v Ptuju, ko se bodo odgovorni odločili oziroma izbrali program sanacije. MG Kdo so kandidati za direidorja muzega? Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imeno- vanja mestne občine Ptuj je prejšnji teden skupaj s komisi- jo občine Ormož odprla prijave kandidatov za direktorja Po- krajinskega muzeja Ptuj. Za di- rektorja te ptujske kulturne us- tanove, ki je že dlje časa v fi- nančnih težavah in jo trenutno kot vršilec direktorja vodi dip- lomirani ekonomist Ivan Vido- vič, so se prijavili štirje kandi- dati: Viktorija Bezjak, Boris Miočinovič, Martin Šteiner in Ivan Žižek. Viktorija Bezjak je diplomirala iz zgodovine na Pedagoški fakul- teti v Mariboru in iz organizacije dela v Kranju, trenutno pa je za- poslena kot učiteljica, dela pa tudi kot podjetnica. Boris Miočinovič je diplomiral iz pra- va na Pravni fakulteti v Zagrebu in je deset let kot direktor in vršilec dolžnosti direktorja vodil Pokrajinski muzej Ptuj. Odkar je muzej v sanaciji, je delal kot strokovni sodelavec za pripravo programov in projektov, z no- vim letom pa je bil opredeljen kot tehnološki presežek Martin Šteiner je diplomirani zgodovi- nar in etnolog, ki je končal študij na Filozofski fakulteti v Ljublja- ni. V Pokrajinskem muzeju je bil zaposlen kot vodja oddelka za publicistično dejavnost, odkar je muzej v sanaciji, pa opravlja delo pomočnika direktorja. Ivan Žižek je diplomirani arheolog, ki je doštudiral na Filozofski fa- kulteti v Ljubljani, zaposlen pa je v Pokrajinskem muzeju Ptuj kot vodja oddelka službe za do- kumentacijo in kot kustos arhe- olog, odgovoren za prevzemanje arheološkega gradiva, ki ga je na območju bivše občine Ptuj pri- dobil Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine Maribor. Desetčlanska komisija obeh občin mora pridobiti mnenje muzejskega sveta in strokovnega sveta, nato pa bo po osebni predstavitvi kandidatov izbrala enega ter ga predložila svetom občin Ptuj in Ormož. Ptujski mestni svet naj bi o predlaganem kandidatu razpravljal na seji 6. februarja. Seveda obstaja tudi možno-st, da ne bi med prijavlje- nimi izbrali nobenega kandida- ta, če bi ugotovili, da noben ne izpolnjuje zahtevanih pogojev. Med bistvenimi pogoji za direk- torja so program razvoja muzeja, znanstveno in strokovno delo kandidata in znanje tujega jezi- ka. MZ 4 Četrtek, 30. januar 1997 - TEDNIK ZMiUHUVOSTI, RBP0RTMM_ POISKALI SMO NAJNENAVADNEJSE SNEŽENE MOZE Sneiaki - veselje majhnih^ dokaz soretnosti velil rih Kot gobe po dežju zrasejo snežaki vsako leto takrat, ko to omogoča sneg. Letos je bil najprimernejši kmalu po novem letu in zdi se, da jih je zraslo tokrat toliko kot že dolgo ne. Tako rekoč pri vsaki hiši, iz katere se razlega otroški smeh, so ga postavili, snežaki pozdravljajo otroke pred vrtci, voznike ob cestah in ptice na samotnejših dvoriščih. Kaže, da smo nekoliko prispevali k množičnosti sneženih ljudi tudi z lanskoletnim povabilom na naši ra- dijski postaji, saj ste nam nekateri še letos sporočali, kje imate mrzle prijatelje. Obiskali smo nekatere izmed njih. Največji se s 15 metri višine skorajda dotika neba, tako da so siceršnji 5-metrski velikani proti njim pravi malčki. Nekateri so okrašeni z vsemi mogočimi predmeti iz gospodinjstva, drugi imajo metle, pokrivala in gumbe iz čisto naravnih materialov. Zanimivo je, da so vsi moški, prave ženske s predpasnikom ali ruto nismo našli no- bene. Tudi v snežni družini z dvema otrokoma na Štukih ob grajenski cesti so sami fantje. Med zanimivejšimi je tudi možiček v Budini, ki so mu zraven zgradili še iglu. MURETINCI m Lično izdelan snežni velikan Da se tudi odrasli radi pozaba- vajo s snegom, so dokazali v Mu- retincih. Iz snega so oblikovali trinajstmetrskega snežaka in ga poimenovali muretinski kralj Matjaž. Izdelovalo ga je petnajst odraslih mož in zanj so porabili kar štiri popoldneve. Pri izdelavi trupa in glave so si morali posta- viti zidarski oder, da so snežne kocke spravili do te višine. Pora- bili so ves sneg v okolici." Prepričani so, da je njihov snežak najvišji na našem območju - ali pa celo v Sloveniji? Lično izdelan snežak stoji ob cesti in je doslej privabil mnogo mladih in starejših rado- vednežev. Neki domačin se je pošalil, da je to prvi spomenik, ki ga imajo v njihovem kraju. Čeprav bo stal samo do močnejšega sonca, so na snežaka nadvse ponosni, saj so ga ročno izdelali. Vseeno pa so radovedni, ali je komu uspelo izdelati še višjega. Tekst in fotografija: Marija Slodnjak TURNISCE m Snezak kot grajski gospod Mladi fantje so si naredili pra- vo zimsko veselje tudi v grajskem parku Turnišče, ko so delali snežaka. Snežni grajski gospod je meril v višino 4,5 met- ra. Prijatelji Štefan, Viki, Dušan, Drago, Mitja in Uroš so se s sne- gom ukvarjali kar celo nedeljo, v snežakom trebuhu pa so naredili čisto pravi iglu. Turniški snežak je letošnjo zimo dobil kar lesene roke in gumbe iz opeke, okrog njega pa je bilo vsak dan pravo zimsko rajanje. TM Eden izmed velikanov je zrasel pod drevesom pri Mohorkovih ob Ormoški cesti 45 na Ptuju. Visok je malo manj kot 4 met- re. Oče Stanko, hčerka Polonca, njena teta Emi- ca, sosed Ignac Pernek in mali Biserka in Maja so ga postavljali ves nedeljski popoldan. Sneg so ročno znosili na kup in ga oblikovali, mama Marjana pa jih je grela z vročim čajem. Foto MZ. V Kajuhovi 1 na Ptuju so ponovno obudili k življenju Pepija, tokrat že tretje leto zapored. Letos je tudi nekoliko večji kot lani, saj meri nekaj cen- timetrov manj kot 6 met- rov, in tudi debelejši je. Janez Žvegla, ki vsako leto napravi snežaka skupaj z drugimi stano- valci bloka, je ocenil, da so ga zgradili iz skoraj 20 kubičnih metrov sne- ga. Letos so pomagali še Daniel Koletnik, Ja- nez Kurbus, Robert Žve- gla, Jože Petek in Špela Verbanec, ki so snežni gmoti dali snežakov vi- dez, sneg pa je pomagal grabiti na kup manjši buldožer. Sicer pa je letošnji Pepi podedoval od lanskega nos, šal, metlo in gumbe, veli- kanski lonec pa je dobil na novo. Foto MZ. Snežni muretinski kralj Matjaž meri trinajst metrov. Še spominski posnetek njegovih izdelovalcev; če bo snega dovolj, napovedujejo še višjega. Snežna družina na Štukih ob grajenski cesti bo pozdravljala mimo vozeče avtomobile vse do močnejše odjuge. Fotografija OM Snežni grajski gospod v turniškem parku. Izdelava snežaka je bilo zahtevno, naporno in za- bavno delo. Po njem so se vsi ustrezno okrepčali in poveseiili. TEDNIK - Četrtek, 30. januar 1997 5 ROGLA / MIR, ZDRAVJE IN SPROSTITEV NA 1500 M NADMORSKE VIŠINE Klimatsko zdravilišie in olimpijski ienter Rogla postaja vse pomembnejši turistično-rekreativni cen- ter, je na tiskovni konferenci v tamkajšnjem hotelu Planja ugotovil tudi državni sekretar za turizem Peter Vesenjak. Kot so povedali predstavniki Uniorja Turizma Zreče je športno-turistični center Rogla namreč z letošnjim letom bogatejši za tri pomembne novosti: Ministrstvo za zdravstvo je Roglo veriflciralo kot klimatsko zdravilišče za zdravljenje kroničnih bolezni pljuč in dihal. Olimpijski komite Slove- nije je proglasil Roglo za prvi uradni olimpijski center za pripravo vrhunskih športnikov državnih reprezentanc, Rogla pa je v novi sezoni postala bogatejša tudi za veliko umetno zasneženo smučišče Jurgovo, ki je veljalo več kot 3 milijone mark, ter za novi avtomatski sistem kontrole smučarskih vozovnic, ki je čakalne vrste pred vlečnicami bistveno skrajšal. Nedvomno je za zreški Unior Turizem, ki je lastnik in up- ravljalec turistično-rekreativne- ga centra na Rogli, izredno po- membna odločba Ministrstva za zdravstvo Republike Slovenije, s katero je to konec lanskega leta verificiralo Roglo kot naravno zdravilišče pri pljučnih bolez- nih, kar je posebna strokovna komisija ugotovila na podlagi nekajletnih strokovnih ugotovi- tev in meritev ter ob ogledu v začetku novembra 1996. Obe- nem so Zdravilišču Rogla naložili, da ministrstvu za zdravstvo posreduje bioklimato- loško raziskavo pri kroničnih pljučnih bolnikih. Primarij mag. Brane Mežnar, dr. med, specialist za pljučne bo- lezni, je poudaril, da je klimats- ko zdravilišče na Rogli zlasti pri- merno za zdavljenje in rehabili- tacijo bolnikov s kronično obstruktivno boleznijo (pljučnih bolnikov), predvsem v poznem pomladanskem, poletnem in zgodnjem jesenskem obdobju, torej predvsem od maja do ok- tobra. "Ob vseh danostih je pomembno poudariti ugodno in nizko obremen- jenost okolja z alergeni, kajti pršic in pelodov listavcev na nadmorski višini 1500 m praktično ni. Celolet- na dražilna klima je v kombinaciji s številnimi rekreativnimi možnost- mi idealna za regenerativne progra- me s ciljem krepitve zdravja, odp- ravljanja psihopatskih in vegeta- tivnih težav, posledic stresa in po- klicnih obremenitev ter tudi kot me- dicinsko programiran rekreativni oddih ciljnih skupin in posamezni- kov." Širši pomen klimatskega zdra- vilišča Rogla je izpostavil tudi primarij Marjan Močivnik, dr. med., specialist interne medici- ne, nefrolog: "Zdravilni vpliv kli- me na dihala je nedvomno že ute- meljen in priznan. Je pa že danes čas, da nakažemo na druge ugodnosti. Mislim na dva osnovna klimatska elementa na Rogli, ki vplivata na fiziološka dogajanja pri človeku, to sta hladno okolje in ve- ter. Oboje z zmernim zmajnšanjem temperature kože vpliva na prilago- ditvene fiziološke odzive. Dokazan je tudi vpliv na imunski sistem or- ganizma, saj ta postaja odpornejši, možnost za infekte pa se manjša. Radi se pohvalimo, da smo na ne- katerih področjih medicine v kora- ku z razvitim svetom. Vendar pa precej zaostajamo na tistih segmen- tih medicine v najširšem pomenu, ki omogoča varovanje zdravja. Takšna je sodobna zdraviliška me- dicina, ki ne govori zgolj o indikaci- jah za zdravljenje posameznih or- ganov. Trendi kažejo docela dru- gačno sliko, danes in v bodoče bo v ospredju zdravljenje človeka, osebnosti, pri kateri bolezen z vsemi svojimi simptomi še ne bo razvita. Naj dodam za primer izkušnjo s poročja nefrologije {vede interne medicine, ki se posebej ukvarja z boleznimi ledvic). Že nekaj časa je znano, da pri ljudeh, ki so jim ledvice docela opešale in zato potrebujejo zapletene tehnike zdravljenja, z umetnim znižanjem telesne temperature dosegamo sta- bilnejše stanje srčnožilnega sistema in preprečujemo vrsto resnih zaple- tov. Takšno tehniko uporabljamo tudi v našem nefrološkem centru v Zrečah, z vsemi potrebnimi zdravil- nimi aktivnostmi, ki nam jih ponu- ja narava." Tudi zaradi vseh teh strokov- nih ugotovitev je sekretar za tu- rizem Peter Vesenjak dodal, da si v Ministrstvu za gospodarske dejavnosti prizadevajo, da bi ak- tivno podprli prizadevanja ko- lektiva Uniorja Turizma iz Zreč: "Treba je iskati nove, še neizko- riščene možnosti in danosti, kot to počne Unior Turizem tukaj na Rogli. In ker tudi vsi drugi dejavni- ki na tem območju delujejo v tej smeri in usklajeno, sem prepričan, da so uspehi zagotovljeni." Da gre za uspešno povezavo lo- kalnih in državnih interesov, je potrdil tudi mag. Tone Jagodic, generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije, ki je javnost seznanil z ugotovitvijo Olim- pijskega komiteja, da Športno turistični center Rogla izpolnju- je vse pogoje za optimalne višinske priprave športnikov v Sloveniji. Primernost Rogle za priprave športnikov je potrdil tudi direktor slovenskih nor- dijskih smučarskih disciplin Ljubo Jasnič, ki je ob tem spomnil, da se je naš mladi ska- kalni as Primož Peterka pred svojimi novoletnimi uspehi pridno pripravljal prav na Rogli. Na vse to je upravičeno pono- sen župan zreške občine Jože Košir, ki je ponosno poudaril, da je razvoj turizma edina priori- teta splošnega razvoja občine Zreče. Uspešno poslovanje Uni- orja Turizma je podrobneje predstavil direktor Maks Brečko in ob tem zagotovil, da bodo letos še boljši. Umetna zas- nežitev najnižje ležečega smučišča Jurgovo namreč pome- ni tudi nove možnosti za katero od večjih smučarskih tekem, morda tudi v svetovnem pokalu. Resno razmišljajo in se dogovar- jajo o kombinacijah s tekmo za pohorsko zlato lisico, predvsem pa imajo vse možnosti za katero od tekem v svetovnem pokalu za nordijske discipline. In še nekaj naj dodamo ob koncu. Ne le da smo iz hladne- ga Ptuja z minus 3 stopinjami tisto petkovo dopoldne med vzpenjanjem na Roglo predrli megleni obroč in na vrhu doživeli prijetno in jasno sončno zimo z 10 stopinjami plusa, pogled na dolino pod nami je bil nepozaben: kot pogled na morje, iz katerega so vrhovi nekaterih hribov štrleli kot samotni otočki. Še bolj smo bili presenečeni, ko smo na Rogli nad hotelom Planja ob postaji prve vlečnice po ozvočenju zaslišali radio Ptuj. Kontrolor je z nasmehom po- vedal, da ga na Rogli dobro slišijo in da ga tudi radi pos- lušajo. Sicer pa - saj je med nji- hovimi gosti tudi precej Ptujčanov in okoličanov. Ne- katera ptujska podjetja imajo pod hotelom kar svoje brunari- ce, precej gostov z našega kon- ca pa je tudi v drugih hotelskih in obhotelskih zmogljivostih. M. Ozmec Novost na smučiščih: sistem kontrole smučars- kih vozovnic, uvožen iz Avstrije Pomembne novosti Rogle so predstavili: govori Ljubo Jasnič, sedijo pa (od leve) dr. Marjan Močivnik, dr. Matjaž Lovšin, dr. Brane Mežnar, državni sekretar Peter Vesenjak, direktor Uniorja Turizma Maks Brečko, sekretar OK Tone Jagodic In zreški župan Jože Košir. Tudi smučarske sedežnice in vlečnice so poso- dobili, saj so v letošnji sezoni vgradili 160 novih vlečnih bobnov. Foto: M. Ozmec Nagradno turistUno vprašanje Ruj in okolica živita v pričakovanju 37. ptujskega kurentovanja s karnevalom ter fašenkov v okolici: šestega v Markovcih, ki bo na pustno nedeljo (začetek prireditve bo ob desetih), petega v Cirko- vcah, ki bo na puštni^jtibrek pod pokroviteljstvom občine Kidričevo (začrtekV nastopom etnografskih skupin ob 14. uri pTečf samopostrežbo Mercatorja SVS v Kidričevem), četrtega v Cirkulanah, ki bo na pustno soboto ob 14. uri, v Dornavi bodo fašenko- vali 10. februarja, ko bo 14. uri.pred|fiiasilskim do- mom v Mezgovcih drugi fašenl|;^o dornavsko, dru- gi fašenk v občini Videm se bo l^os dogajal v Lan- covi vasi na pustni ponedeljek, J^er bodo ob bifeju Emeršič postavili tudi velik šotor. Fašenk bo spremljal prikaz pustne kulinarike z območja občine Videm, pripravljajo pa tudi razstavo spominkov, priznanj, slovenskih korantov (rogatih in pernatih), predstavitev nove razglednice, prospekta in nalepk lancovskih korantov in razstavo ob 5. obletnici usta- novitvi sekcije FD Lancova vas Koranti iz Lancove vasi. Program devetih norih pustnih dni v Ruju in okolici je resnično bogat. Vsak bo izbral tisto, kar mu na- jbolj ugaja. V karnevalski utrip pa se letos bolj kot kdajkoli doslej vključujejo trgovci, ki so že poskrbeli za lep pustni videz in tudi za bogato zalogo pustnih oblačil. V pustnih dneh naj bi se vsak Rujčan vsaj enkrat odel v pustno oblačilo, povabil pa naj bi v goste tudi svoje prijatelje in znance. To bo lahko storil s kartico, ki jo bo prejelo vsako gospodinjstvo. Besedilo je že tako vabljivo, da se mu povabljenci S_-----_ zagfiflfTo ne bodo mogli upreti. Na prvo letošnje nagradno turistično vprašanje smo dobili skoraj dvesto pravilnih odgovorov. Letošnje kurentovanje je 37. po vrsti. Zato smo se odločili, da bomo vztrajnost in prizadevnost naših reševalcev še dodatno nagradili. Poleg "glavne" nagrade (knjige o Podravju in karnevalske propustnice) smo izžbrali še dva, ki prejmeta karnevalsko propustnico. Knjigo o Podravju iz zbirke Slovenija total in karnevalsko propustnico prejme Robert Jurgec iz Gradišč 20, Cirkulane, karnevalski propustnici pa še Jasna Širovnik, Breg 15, Majšperk, in Jarmila Wels s Ki- carja 23/A, Ruj. Čestitamo! Za Ruj in okolico je značilno že tradicionalno po- manjkanje turističnih postelj. Zgodbe in zapleti z gradnjo novega ptujskega hotela so stare že več desetletij in nič ne kaže, da ga bomo dobili kmalu. Vprašujemo, koliko hotelov ima Ruj z okolico. Nag- rada za pravilen odgovor je novi ptujski turistični vodnik in turistični spominek. Odgovore pričakuje- mo v uredništvu Tednika, Raičeva ulica 6, do 7. februarja. NAGRADNO TURISTIČNO VPRAŠANJE Koliko hotelov ima Ruj z okolico?.............................. Naslov:....................................................................... 6 četrtek, 30. januar 1997 ■ TEDNIK PORTOROŽ / 6. SLOVENSKI FILMSKI MARATON Zmagali Vrtoglavi plii, Ouhider in Ekspres^ ekspres Filmski maraton, osrednja slovenska flimska prireditev leta, je bil v Portorožu že šestič. Prvič je pregled slo- venske filmske in umetniške video produkcije, posnete v minulem letu, organiziral Filmski sklad Republike Slove- nije, ki že napoveduje, da naj bi se prireditev razvila v pravi festival, na katerem bodo lahko tekmovali le najkva- litetnejši slovenski filmi. Tvegana poteza, ki bo morda napravila to prireditev manj zanimivo, kot je bila doslej, saj je letne filmske produkcije običajno malo, maraton pa edina prireditev, na kateri si je možno ogledati vse. Letos je bilo zanimanja za nove slovenske filme v Porto- rožu še posebej veliko. Zmago- valci so bili trije - Vrtoglavi ptič Saša Podgorška, ki je pre- jel nagrado za najboljši film leta 1996 iz rok strokovne žiri- je, Outsider Andreja Košaka, ki ga je izbralo za najboljšega občinstvo, in Ekspres, ekspres v režiji Igorja Sterka, ki ga je za najboljšega izbrala komisija filmskih kritikov. Obiskovalci so štiri popoldne- ve in večere polnili kinodvorano portoroškega Avditorija, še prav posebej pa v terminih celovečer- cev. Na ogled je bilo kar šest ce- lovečernih filmov, od katerih je bil doslej samo eden, Novljano- va Camčatka, na ogled na programu Televizije Slovenija, preostalih pet pa smo v Porto- rožu videli (in ocenjevali) prvič. Tolikšno število celovečernih filmov pomeni za Slovenijo tako rekoč razcvet domačega filma, saj je bilo že nekaj let na ogled manj celovečernih filmov, zgo- dilo se je, da celo samo eden. Dolgometražnih filmov bi lahko bilo celo osem, vendar dveh, Fištravčevega Stebra in Pervan- jevega Nebo gori modro, organi- zator ni sprejel na festival, saj sta bila posneta na elektronskem mediju. To je izzvalo protest avtorjev in Televizije Slovenije kot koproducentke, saj je prejšnja leta maraton namreč take filme sprejemal. Ekipa Stebra pa je direktorju Sklada Tonetu Frelihu podarila težko skalo, ki je simbolizirala usodo slovenskega filma. Strokovna žirija ni bila tako črnogleda, nasprotno, pod vodstvom režiserja Filipa Ro- barja Dorina (člani pa so bili še scenografka Seta Mušič, igralec Polde Bibič, režiser Tugo Stiglic in urednik Zdravko Duša) je ocenila slovenske filme kot ka- kovostne, nagradila pa je več fil- mov. Najpomembnejšo nagrado, nagrado za najboljši film leta 1996, je podelila avtorski ekipi 35-minutnega plesnega filma Vrtoglavi ptič, ki ga je režiral Sašo Podgoršek v sodelovanju s koreografom in plesalcem Izto- kom Kovačem, snemalcem Svenom Pepeonikom, kostumo- grafinjo Isabelle Lhoas, montažo Toma Zajca in zvokom Hanne Preuss. Film je nastal v kopro- dukciji En-knap in TV Sloveni- ja, prikazuje pa odnos do rudars- kih Trbovelj in aktualnega sveta nasploh. Drugo najpomembnejšo nag- rado, nagrado za režijo, je žirija podelila Igorju Sterku za režijo celovečernega filma Ekspres, ekspres, posnetega v produkciji A.A.C. Production in kopro- dukciji TV Slovenije. Film je prejel še nagrado za zvok, ki ga je oblikovala Hanna Preuss, ven- dar si jo je delil še s filmoma Outsider in Vrtoglavi ptič, kate- rima je zvok prav tako oblikova- la Hanna Preuss. Ekspres, eks- pres je prejel še nagrado za scenografijo, ki jo je zasnoval scenarist Matjaž Pavlovec. Film prikazuje potovanje glavnega ju- naka, Gregorja Bakoviča (Stopo- va nagrada za igralca leta), z vla- kom, na katerem spozna dekle, vendar ona izstopi in odide po svoje. Nagrado za najboljši scenarij so prejeli avtorji scenarija za film Hercog, to so Jože Dol- mark, Stojan Pelko, Miha Hočevar in Mitja Milavec. Celo- večerec Hercog režiserja Mitje Milavca, ki je bil posnet v pro- dukciji Nora Production Group, je romantična družinska melo- drama o izgubljeni in znova najdeni ljubezni. Film Hercog je prejel še nagrado za fotografijo; prejel jo je direktor fotografije Valentin Perko, nagrado za montažo; prejela sta jo Olga Toni in Miha Hočevar, in nagra- do za najboljšo glasbo, ki jo je prejel Vojko Sfiligoj. Največ vznemirjenja je na ma- ratonu vzbudil film Felix režiserja Boža Šprajca. To je prvi film, ki je bil posnet z denarjem Sklada za filmsko kulturo, ko je bil le-ta pred dvema letoma usta- novljen. Režiser Božo Šprajc, ki je hkrati deloval tudi kot produ- cent, je posnel film v kopro- dukciji skopskega Vardar filma, zagrebškega Jadran filma in francoske Compagnie des films. Zal se je s financami zapletlo, kar bi lahko preraslo celo v mednarodni škandal, filma pa zaradi neurejenih finančnih ob- veznosti z avtorji ni dovoljeno komercialno predvajati. Tako je bila v Portorožu ena od zelo redkih priložnosti za ogled fil- ma, ki pripoveduje o civilistih, ki so se 26. junija 1991, prvega dne vojne na ozemlju bivše Ju- goslavije, znašli v Sloveniji, ujeti na kraški cesti med dvema vojskama. Osrednja oseba zgod- be je enajstletni deček Felix, ki z učiteljico in sošolci prav tako doživlja nenaden pričetek vojne. Film je prejel nagrado za kostu- mografijo, ki jo je domislila kos- tumografka Irena Felicijan. Strokovna žirija je podelila še nagrado za najboljši video, ki si jo delita Ema Kugler za video Tajga in Jasna Hribernik za vi- deo Ballabende. Posebno priz- nanje pa je za navdahnjeno eks- perimentalno delo, kot je zapisa- la žirija, prejel še študent režije Martin Srebotnjak za film Pe- pelca v produkciji Akademije za gledališče, film in televizijo. Revija Stop je za najboljšo igralko leta izbrala Natašo Bar- baro Gračner, ki je igrala Agato v filmu Triptih Agate Schwarz- kobler režiserja Matjaža Klopči- MESEC DNI V SKALAH ZA FILM STEBER Filma Steber Mariborčana Matjaže Fistravca v porto- rošl