TEORIJA IN PRAKSA REVIJA ZA DRUŽBENA VPRAŠANJA LETNIK XII, UDK 3 Jože Pernuš: Zakonitost v samoupravni družbi Peter Toš: Tehnokratizem in samoupravljanje Muhamed Filipovič: Sodobni marksizem (geneza, struktura in problemi) Mojca Drčar-Murko: 17. vzporednika ni več (Vietnam po zmagi osvobodilnih sil) Uresničevanje delegatskega sistema: Svoje prispevke s politološkega posvetovanja v tej številki objavljajo: Boštjan Markič, Miha Ribarič, Peter Toš, Albin Igličar, Joco Klopčič, Silva Jereb, Svetozar Polič, France Vreg, Pavle Zrimšek, Vlado Jarc, Peter Klinar, Adolf Bibič, Drago Zaje, Joža Vitfan, Mitja švab, Vanek Šiftar, Zdravko Mlinar, Stane Markič Dašs Bole: Izobrazba in odgovorno starševstvo Franci Brine: Kaj vemo o drogah M. N. Rutkevič: Socialna struktura socialistične družbe v ZSSR TEORIJA IN PRAKSA revija za družbena vprašanja, let. 12, št. 6—7, str. 545—720, Ljubljana, junij-julij 1975 IZDAJA: Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Univerze v Ljubljani; revija izhaja ob podpori Kulturne skupnosti Slovenije in Raziskovalne skupnosti Slovenije UREDNIŠKI SVET: Vlado Benko, Vladimir Bračič, Zvone Dragan, Nace Golob, Silva Jereb, Polde Kejžar, Andrej Kirn, Peter Klinar, Martin Košir, Stane Kranjc, Marjan Lah, Albin Mahkovec, Zdravko Mlinar, Breda Pavlič, Emil Roje, Janko Rupnik, Nada Sfiligoj, Majda Strobl, Vanek Šiftar, Ivo Tavčar, Niko Toš, Peter Toš, Lojze Vezočnik, France Vreg, Boris Ziherl PREDSEDNIK UREDNIŠKEGA SVETA: Stane Kranjc UREDNIŠKI ODBOR: Adolf Bibič, Savin Jogan, Stane Južnič, Bogdan Kavčič, Marko Kerševan, Boris Majer, Boštjan Markič, Tomo Martelanc, Mojca Murko-Drčar, Oto Norčič, Ciril Ribičič, Vlado Vodopivec GLAVNI IN ODGOVORNI UREDNIK: Adolf Bibič OBLIKOVALEC: Drago Hrvacki LEKTORJA: Mojca Močnik, Zoja Močnik UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Ljubljana, Titova cesta 102, tel. 341-589 in 341-461 int. 232 NAROČNINA: Letna naročnina za Študente 60 din, za druge individualne naročnike 80 din, za delovne organizacije 150 din, za tujino 200 din (12 dolarjev), v prosti prodaji je cena enojne številke 10 din in dvojne 20 din TEKOČI RAČUN: 50102-603-48090 Fakulteta za sociologijo, politične vede in novinarstvo Ljubljana — za revijo Teorija in praksa; devizni račun FSPN: 50100-620-00133-32040-10-646 — za revijo Teorija in praksa ROKOPISI: Rokopise sprejema uredništvo do 20. v mesecu. Maksimalni obseg uvodniških člankov je do 10 novinarskih strani, za članke in razprave do 20 strani, za poglede, glose, komentarje do 10 strani, za prikaze, recenzije do 5 strani. Nenaročenih rokopisov ne vračamo. TISK: CGP »Delo«, Ljubljana, Titova c. 35 t vsebina UVODNIK: JOŽE PERNUŠ: Zakonitost v samoupravni družbi 547 ČLANKI, RAZPRAVE: PETER TOŠ: Tehnokratizem in samoupravljanje 550 MUHAMED FILIPOVIC: Sodobni mark-siizem (geneza, struktura in problemi) 562 MOJCA DRCAR-MURKO: 17. vzporednika ni več (Vietnam po zmagi osvobodilnih sil 572 VPRASANJJA POLITIČNEGA SISTEMA: Uresničevanje delegatskega sistema 587 BOŠTJAN MARKIC: Nekateri problemi pri uresničevanju delegatskih odnosov MIHA RIBARIč: Odnos med delegatskimi zbori skupščine in njenim izvršilnim organom PETER TOŠ: Ustanovitev delegatskih razmerij v TOZD ALBIN IGLIČAR: Delegacije v krajevni skupnosti 605 JOCO KLOPCIč: Delegatski odnosi in proučevanje politične kulture 607 SILVA JEREB: Delegatski sistem v organizaciji SZDL Slovenije 611 SVETOZAR POLIC: Socialistična zveza in Zveza komunistov v delegatskem sistemu 613 FRANCE VREG: Komuniciranje in odločanje v delegatskem sistemu (S5) PAVLE ZRIMŠEK: Determininante informacijsko komunikacijskega sistema v TOZD 628 VLADO JARC: Razmerje ob uveljavljanju delegatskega sistema 638 PETER KLINAR: Družbena enakost in delegatski sistem (64p ADOLF BIBIČ: Delegatski sistem in problem interesov (646) DRAGO ZAJC: Informiranost v krajevni skupnosti kot kazalec delovanja delegatskega sistema 652 JOŽA VILFAN: Delegat zveznega zbora in njegova baza 656 MITJA ŠVAB: O »racionalizacijah« samoupravljanja BOŠTJAN MARKIC: Delegatski sistem in angažiranost občanov PETER KLINAR: Izhod iz pojavov kolektivno lastniških odnosov VANEK ŠIFTAR: Kontinuiteta delegatskega sistema ZDRAVKO MLINAR: Normativne spremembe in kompleksnost družbenega okolja STANE MARKIC: Skupščina kot instrument delegatskih odnnsov POGLEDI, GLOSE, KOMENTARJU: LISTAMO PO TUJIH REVIJAH MED NOVIMI KNJIGAMI 658 659 660 661 662 663 DAŠA BOLE: Izobrazba in odgovorno starševstvo 666 JOCO KLOPCIC: Filmska »industrija« po slovensko 674 SOCIALNA PATOLOGIJA: FRANCI BRINC: Kaj vemo o drogah 678 SOCIALISTIČNE DEŽELE: M. N. RUTKEVIC: Socialna struktura socialistične družbe v ZSSR 693 PRIKAZI, RECENZIJE: ADOLF BIBIČ: Posvetovanje o sodobnem marksizmu 707 711 716 BIBLIOGRAFIJA KNJIG IN ČLANKOV 717 AVTORSKI SINOPSISI 719 TEORIJA IN PRAKSA revija za družbena vprašanja, let. 12, št. 6—7, str. 545—720, Ljubljana, junij—julij 1975 CONTENTS EDITORIAL: JOŽE PERNUš: Legality in Selfmanaging Society 547 ARTICLES STUDIES: PETER TOŠ: Technocracy and Self-manage-ment 550 MUHAMED FILIPOVIČ: Contemporary Mar-xisra (genesis, structure and problems) 562 MOJCA DRCAR-MURKO: The 17th Parallel No Longer Exist (Viet Nam after the Victory of Liberation Forces) 572 PROBLEMS OF POLITICAL SYSTEM: The Implementation of Delegate System 587 BOŠTJAN MARKIČ: Some Problems Regard-ing the Implementation of Delegate Relations MIHA RIBARIC: The Relationship between the Delegate Chambers in the Assambly and Its Executive Body 595 PETER TOŠ: The Establishing of Delegate Relationships in Basic Organizations of Associated Labour 602 ALBIN IGLIČAR: Delegations in Local Com-munity 605 JOCO KLOPCIč: Delegate Relations and the Study of Political Culture 607 SILVA JEREB: The Delegate System in the Organization of the Socialist Alliance of Work-ing People in Slovenia 611 SVETOZAR POLIC: The Socialist Alliance and the League of Communists in the Delegate System 613 FRANCE VREG: Communication and De-cision-making in Delegate System 619 PAVLE ZRIMŠEK: The Determinants of the Information and Communication System in Basic Organizations of Associated Labour 628 VLADO JARC: Relations Between Socio-Poli-tical Organizations and Delegate System 638 PETER KLINAR: Social Equality and Delegate System 641 ADOLF BIBIČ: The Delegate System and the Problem of Interests 646 DRAGO ZAJC: Informativeness in local Com-munity As an Indicator of the Functioning of the Delegate System 652 JOŽA VILFAN: The Delegate of the Federal Chamber and its Constituency 656 MITJA ŠVAB: Time for Selfmanagement 658 BOŠTJAN MARKIC: Delegate System and the Engagement of Citizens 659 PETER KLINAR: Solution of the Problem of Collective Ownership Relations 660 VANEK ŠIFTAR: The Continuity of the Delegate System 661 ZDRAVKO MLINAR: Normative Changes and Complexity of Social Environment 662 STANE MARKIC: The Assembmy as an Instrument of Delegate Relations 663 VIEWS, GLOSSES, COMMENTS: DAŠA BOLE: Education and Responsibility of Parenthood 666 JOCO KLOPCIC: Film »Industry«c in the Slo-vene Way 674 SOCIAL PATHOLOGY: FRANCI BRINC: What do We Know about Drugs» 678 SOCIALIST COUNTRIES: M. N. RUTKEVIC: The Social Structure of the Socialist Society in U. S. S. R. 693 REVIEWS. NOTES: ADOLF BIBIČ: Symposium on Contemporary Mancism 7f)7 FROM FOREIGN REVIEWS 711 A SURVEY OF NEW BOOKS 716 BIBLIOGRAPHY OF BOOKS AND ARTICLES 717 AUTHORS' SYNOPSES 719 COAEP3KAHHE nEPEAOBAfl CTATEfl: HOJKE IIEPHY1II: 3aKOHHOCTb b oSinecTnen-hom caMoynpaBAeHHH 547 CTATbH, 0BCY3CAEHHH: IIETEP TOIH: TexHOKpaTH3M ti caMoynpaBAe- hhe 550 MYXAMEA OHAHnOBHI: CoBpeMenHbiii MapKCH3M (reHe3HC, CTpyKTypa h npo6.\e.«bi) 562 MOmiA APHAP-MYPKO: 17-aa napaAAeAb yaPAHUE BPEE: OSmemte h npne.M penieniiii b AeAeraTCKoii CHCTeMe 619 IIABAE 3PHMIIIEK: AeTepMHHaHTbi HH$op-MaUH0HH0-K0MMyHHKami0HM0B CHCTeMbI B T03A-ax 628 BAAAO 3PU[: Othohichhh npn BCTyrL\eHHii b ciiAy AeAeraTCKoii ciicreMbi * 638 IIETEP KAHHAP: OomecTBennoe paBeHCTBo n AeAeraTCKaa CHCTeMa 641 AAOA EHEHM: Ae^eraTCKaa CHCTeMa b BO-npoc HHTepecoB 646 APArO 3AHL(: OcBeAOMAeHHOCTb B KBapTaAb-Hbix o6'beAHHeHnax K3K noKa3aTeAb AeilcTBHa AeAeraTCKoii cncTeMbi 652 H03KA BHA delujočih), je med moškimi 69,8 % (19,7 % delujočih). Ti podatki, ki se ujemajo z ugotovitvami o slabi povezanosti gospodinj s krajevno skupnostjo, potrjujejo veliko premajhno družbenopolitično angažiranost žena nasploh. Glede na vlogo družbenopolitičnih organizacij v krajevni skupnosti je gotovo pomembno, da na povezanost najbolj vpliva članstvo v socialistični zvezi — člani SZDL so v primerjavi z nečlani veliko bolje seznanjeni z delovanjem krajevne skupnosti (glej razpredelnico 3). Glede na članstvo v zvezi komunistov ni tolikšnih razlik — med nečlani je seznanjenih 58,3 %, med člani (brez funkcij) 68,1 % in med aktivnimi v tej organizaciji 88,4 o/o. Razpredelnica 3: Poznavanje delovanja krajevne skupnosti in sodelovanje glede na članstvo v SZDL (v °/o) ni član član deluje ne pozna 54,1 36,9 15,8 pozna 37,3 51,0 45,5 sodeluje 8,5 12,1 38,8 seznanjenih 45,8 63,1 84,3 Do precejšnjih razlik v seznanjenosti prihaja tudi glede na regionalno pripadnost anketirancev oziroma velikost kraja prebivanja. Podatki iz razpredelnice 4 gotovo potrjujejo, da je seznanjenost s krajevno skupnostjo najslabša v obeh največjih mestih — Ljubljani in Mariboru — kjer so največje krajevne skupnosti po številu prebivalcev. Zanimivo je, da je seznanjenost slabša na Gorenjskem, medtem ko je v Pomurju kar ugodna. Te ugotovitve gotovo še bolj poudarjajo potrebo po preoblikovanju krajevnih skupnosti v skladu s postavljenimi izhodišči, da je treba Razpredelnica 4: Poznavanje delovanja krajevne skupnosti in sodelovanje glede na regionalno pripadnost Pom. Mar. Mar. ok. Celje Zas.-Posav. ne pozna 35,3 53,3 28,8 38,1 51,4 pozna 52,0 34,8 54,4 48,2 33,3 sodeluje 12,7 11,9 16,8 13,7 15,2 seznanjenih 64,7 46,7 71,2 61,9 48,5 Ljub. Lj. ok. Dol. Gor. Prim. Skupaj ne pozna 49,1 33,8 36,8 43,5 38,8 39,5 pozna 40,4 52,4 46,2 44,9 47,2 46,8 sodeluje 10,4 13,8 17,0 11,6 14,0 13,7 seznanjenih 50,8 66,2 63,2 56,5 61,2 60,5 krajevno skupnost funkcionalno oblikovati kot primarno skupnost, v kateri naj bi se bolje izrazili tako neposrednost odnosov kot solidarnost med člani. V regionalnih razlikah pa se gotovo kaže tudi dejavnost družbenopolitičnih organizacij ter njihova usposobljenost za delovanje na terenu, to je, koliko so sposobne spremljati in ocenjevati probleme v delovanju krajevnih skupnosti. Ti podatki bi bih gotovo veliko bolj koristni, če bi imeli možnosti primerjati seznanjenost in njeno oblikovanost ter kvaliteto z načini in oblikami uresničevanja delegatskega sistema v krajevni skupnosti. Se pravi, če bi lahko ugotavljali, kako vpliva seznanjenost z dogajanjem v neposrednem življenjskem okolju na obseg in kvaliteto stikov med občani in delovnimi ljudmi ter delegati. Na drugi strani pa bi bilo mogoče tudi ugotavljati, koliko so sami delegati krajevne skupnosti seznanjeni s stališči in zahtevami svojega okolja. Domnevali bi lahko tudi, v katerih primerih je seznanjenost — ali premajhna seznanjenost — posledica delovanja informacijskega sistema. Mislim, da bi lahko v prihodnjih raziskavah tako koristno preverjali tok, ki gre iz delegatske baze navzgor oziroma celotno obliko političnega komuniciranja v samoupravni družbi. Seveda je ugotavljanje seznanjenosti na različnih ravneh odločanja le eden izmed možnih načinov spremljanja delovanja delegatskega sistema v praksi. Projekti raziskav delegatskega sistema, s katerimi bodo začeli v letošnjem letu, bodo celoten metodološki instrumentarij bistveno razširili, tako da bo uresničevanje delegatskih razmerij mogoče opazovati kot vsebinski proces in kot način vedenja ljudi. JOŽA VILFAN Delegat zveznega zbora in njegova baza Govoril bom o problemu zveznega zbora, s katerim sem najbrž že prenapolnil ušesa in na vsak način že izčrpal potrpežljivost tovarišev, s katerimi ožje sodelujem. Vendar se mi zdi ta problem toliko zanimiv, da bi zaslužil tudi z vaše strani teoretičnega razmišljanja. Jaz in ti tovariši imamo opraviti z njim v praksi in, kakor se tolikokrat zgodi, nimamo časa, da ta problem kakor druge probleme, ki se pojavljajo, tudi teoretično razčistimo. Torej je to moje omenjanje tega problema, problema zveznega delegata, delegata v zveznem zboru federalne skupščine, vabilo, naj bi vi ta problem vpisali v raziskovalne naloge. V čem naj bi bil ta problem? Kolikor sem imel priložnost poslušati današnja izvajanja, imam občutek, da je bila ena glavnih ugotovitev ta, da sta smisel in moč delegatskega sistema odvisna od tega, ali je v bazi res samoupravno življenje in ali obstoji komuniciranje med to bazo in delegatom in potem zopet nazaj, in to med bazo in delegatom na raznih ravneh. Če gledamo v tem bistveno vprašanje delegatskega sistema, potem seveda takoj vidimo, da smo pri zveznem zboru soočeni s posebnim problemom. Prvič je problem, kaj je baza za delegata zveznega zbora, in drugič je problem, ah je vsa materija zveznega zbora taka, ki naj gre do delegatske baze ah pa naj se v tem pogledu opravlja neka selekcija. Ta drugi problem je zvezan s tem, kar je tovariš Vreg omenil kot pomemben faktor, motiviranje baze namreč. Zvezni zbor ima npr. v svoji pristojnosti vse sistemske zakone in seveda take zakone, kot je zvezni kazenski zakon. Ali je v tem zadnjem primeru dovolj, da delegati v zveznem zboru imajo kontakt s komisijo za pravosodje republiške skupščine in z raznimi strokovnimi dejavniki, ali pa je tudi tak problem, kot je ravno kazenski zakon, spustiti do baze in v bazi o tem diskutirati? Na koncu koncev bi bil važen argument za tako obravnavanje v tem, da je vendar kazenski zakon zakon, kateri sega zelo globoko v človekove pravice, v njegovo svobodo in lahko pripelje do odvzema svobode. Že to otežuje odgovor na vprašanje, ki ste ga danes slišali v več referatih: kakšna je ta komunikacija med delegatom in bazo in do katere stopnje mora obstajati taka komunikacija, da lahko govorimo res o delegatskem sistemu? Potem pa je tudi problem baze. Kandidatno listo za delegate v zveznem zboru določi republiška konferenca Socialistične zveze na osnovi predhodnega postopka predlaganja delegatov iz temeljnih organizacij združenega dela, iz krajevnih skupnosti, iz družbenopolitičnih organizacij. Tisti forum, ki določi listo kandidatov za zvezni zbor, je republiška konferenca Socialistične zveze. Same volitve pa so opravljene v občinskih skupščinah. Imamo torej dve ravni — z ene strani republiško konferenco, z druge strani občinske skupščine. Pri občinah pa je ta situacija, da imamo šestdeset občin in trideset delegatov — kako naj potem ti delegati, ki so vsi (vseh trideset) izvoljeni od vseh šestdeset občin, organizirajo to razmerje med bazo in delegatom? Obstoji splošna formulacija, katera zelo lepo zveni, ki pa morda vendarle ne da nobenega napotila, kako naj se stvar rešuje. Reče se takole: delegat v zveznem zboru reprezentira totaliteto samoupravnega življenja v republiki. Kako pa naj to totaliteto delegat sumira, ta formulacija seveda ne pove. V praksi obstoji določen razvoj razmišljanja o tem vprašanju. Neposredno po volitvah smo mislili mi, zvezni delegati, da je rešitev problema zveze med delegatom in bazo v regionalnih konferencah Socialistične zveze. Kmalu smo videli, da tega problema ni mogoče reševati na ta način. Potem smo razmišljali, ali niso morda posamezni zbori republiške skupščine baza za delegata v zveznem zboru. Ker morajo biti po zakonu delegati v zveznem zboru iz organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti in družbenopolitičnih organizacij, je bila blizu misel, da morajo delegati, ki prihajajo iz krajevne skupnosti, odgovarjati zboru republiške skupščine za občine, delegati iz organizacij združenega dela zboru združenega dela in delegati iz družbenopolitičnih organizacij družbenopolitičnemu zboru republiške skupščine. V tretji fazi je prišlo do razmišljanja, ali ni pravzaprav republiška skupščina kot celota konferenca delegacij za zvezni zbor v federalni skupščini. Reči moram, da se mi je v prvem trenutku, ko sem se srečal s to idejo, zdela vsa stvar zelo prepričljiva. Argumentirano je bilo takole: za delegatski sistem je bistvo, da delegat izraža interese svoje neposredne baze, kar predpostavlja določeno usklajevanje že v krogu delegacij, ki pošiljajo delegata v občinsko skupščino. Nato sledi usklajevanje stališč v občinski skupščini kot konferenci delegacij. In logično naprej republiška skupščina kot republiška konferenca delegacij usklajuje stališča, ki so se oblikovala v občinskih skupščinah. Argument proti takemu razmišljanju je seveda ta, da, če bi bilo tako, če bi bil delegat v zveznem zbora zamišljen na ta način, potem bi moral biti volilni sistem za delegata v zveznem zbora drugačen, potem bi bil za delegata v zveznem zbora volilni postopek ta, da ga izvoli republiška skupščina. In to se mi zdi, da je zelo prepričljiv argument. Sedaj smo v fazi, ko sprejemamo lepo geslo, da izražamo totaliteto samoupravnega življenja v republiki in vidimo potem izvedbo tega gesla v tem, da bomo poskušali najti zvezo z občinskimi skupščinami, katere naj bi tudi razpravljale o stvareh, ki prihajajo pred zvezni zbor, da pa se v ostalem držimo republiških instanc, političnih instanc in pa politično izvršilnih in izvršilnih instanc. Na tem stališču smo mi danes in tako skušamo ravno realizirati omenjeno totaliteto. Moram pa pri tem iskreno povedati, da pa je praksa do danes še vedno vendarle ta, da se delegati v zveznem zboru naslanjamo več ali manj na izvršni svet in upravo izvršnega sveta. Ta moja ugotovitev ne pomeni, da republiška skupščina s svoje strani ne sodeluje pri reševanju teh naših težav, in to ne pomeni, da nam ne pomaga. Nasprotno, imel sem priložnost nedavno javno podčrtati, kako naša republiška skupščina skuša v tem pogledu napraviti vse, kar more. Kljub tej dobri volji smo pa danes pri tem, da smo kot delegati na neki način na slabšem, kot smo bili kot poslanci. Ravno zaradi vseh odprtih vprašanj je občutek v republiki neke večje nenavzočnosti zveznega zbora, da je to problem, s katerim se bomo šele v prihodnje počasi že spoprijeli. Danes je nekako v ospredju zbor republik in pokrajin, ker zanje je seveda jasno, kako se tam problemi zveze delegata z bazo rešujejo. Prav zaradi tega, ker so, kakor sem skušal v tej svoji kratki interven-cizi povedati, res zvezani s pojmovanjem delegata v zveznem zboru problemi — od tega, kaj pravzaprav je njegova baza, do tega, kako in do katere mere naj se baza mobilizira, do katere mere je treba vnašati take probleme v samo osnovno bazo — prav zaradi tega, ker ti res obstajajo, mislim, da sem upravičeno prišel na posvetovanje, in predlagam, da te probleme vzamete posebej kot predmet ene svojih raziskovalnih nalog. MITJA ŠVAB O »racionalizaciji« samoupravljanja Prispevek razpravljavca (M. Švab ni utegnil avtorizirati svoje razprave, zato jo samo na kratko povzemamo op. ur.) se dotika tistega dela materije o delegatskih odnosih, ki govori o času za produktivno delo in času za samoupravljanje. M. Švab oporeka tako razumljenemu ločevanju časa za ti dve dejavnosti. V razpravi je navedel, da so nekateri ob uvajanju delegatskega sistema to problematiko čudno zapletli: kot da samoupravljanje ni delo, ampak nekaj izven dela. Začeli so govoriti o racionalizaciji samoupravljanja, ki jo izvajajo kot zmanjševanje sej, števila delegatov itd. To velja predvsem za organizacije združenega dela, kjer se dogaja, da so sestanki in seje praviloma v prostem času, da so število delegatov zmanjšali za polovico itd. Tam, kjer so delavski sveti šteli nekdaj 50—60 članov, štejejo zdaj 20 ali še manj članov. Tako »racionalizacijo« so vpeljali v statutih in samoupravnih sporazumih, je pa po- sledica dokaj razširjene zavesti, da sta samoupravljanje in delo dve različni stvari, da samoupravljanje ni gospodarjenje, da je to le oblika politike, oblika demokracije itd. Na podlagi tega nastajajo tudi natančni izračuni, koliko seje stanejo, koliko bi se dalo z zmanjševanjem sestankov prihraniti. V zvezi s prispevkom tovariša Klinarja je M. Švab postavil vprašanje, kako razreševati protislovje med opredmetenim delom in živim delom. Vprašanje je ilustriral s primerom integracijskih procesov pri nas: v višje oblike, sestavljene organizacije združenega dela se povezujejo najprej tisti, ki so manj akumulativni, ki imajo manj opredmetenega dela, medtem ko so ob teh procesih npr. zunanjetrgovinske organizacije in nekatere industrijske dejavnosti precej rezervirane. V tem primeru se kaže očitno protislovje med opredmetenim in neposrednim delom kot oblikama prisvajanja. Opredmeteno delo spremlja izostreno kolektivno-lastniško ponašanje in vprašanje je, kako ga odpraviti. Načelna rešitev je v tem, da se bo dinar, ki ga delavec združuje, oplemeniten spet vrnil k njemu. Ker pa vedno ni tako, ker se ustvarjena sredstva delavcem odtujujejo, je v integracijskih procesih mnogo nezaupanja. Delegatski sistem po mnenju tovariša Švaba na tem področju ne more polno zaživeti, dokler bo delegat združenega dela ob vsakršnem sporazumevanju sam s seboj v konfliktu — ko je razdvojen med kolektivno-lasniškim odnosom do opredmetenega dela in tistim delom, ki je rezultat dodanega živega dela — kjer gre za tekočo osebno reprodukcijo in delno za tisto potrošnjo, ki se ne vrača v materialni dinarski obliki, ampak v obliki kulture, zdravja, znanja itd. BOŠTJAN MARKIČ Delegatski sistem in angažiranost občanov V prispevku sem se dotaknil tudi tega, da sta uresničevanje delegatskih odnosov in vprašanje prostega časa povezana; tu sem — ne da bi stvari podrobneje operacionaliziral — dejal, da je delegatski sistem povezan tudi s problematiko skrajševanja delovnega časa in da je nujno, da to skrajševanje pogojujemo z intenzivnostjo dela in z visoko produktivnostjo in da se to dejansko potem tudi povezuje z vprašanjem odnosa med uporabo časa za delo in uporabo časa za samoupravljanje. Kako naj to vprašnje razširim in ga skušam ponazoriti s svojimi nadaljnjimi izhodišči? Predvsem mislim, da je naš sistem izredno aspira-tivno postavljen in da — če bi ta model v celoti uresničevali — zahteva popolno angažiranje človeka, to se pravi, tudi njegovo pripravljenost, da za takšno družbeno angažiranje žrtvuje svoj prosti čas. Mislim, da delegatski sistem našega človeka pravzaprav postavlja v več razsežnostih, da v nekem smislu človek v našem sistemu — in prav to zahteva njegovo polno družbeno in časovno angažiranost — ni samo neke vrste »enodimenzionalni« človek, ki bi se uveljavljal samo kot politični državljan. Deluje kot »večdimenzionalni« človek, to se pravi, kot človek, ki se ne potrjuje samo v svoji delovni organizaciji, ampak se potrjuje in enači tudi s samoupravno interesno skupnostjo, s krajevno skupnostjo in z družbenopolitično organizacijo. Vsa ta angažiranost pa nedvomno zahteva od človeka tudi široke časovne razsežnosti. Mislim, da bodo te časovne razsežnosti in možnosti tem večje, če bomo skrajšali delovni čas, ko bomo imeli visoko produktivnost. Menim, da je v zvezi z delegatskim sistemom zlasti potrebno, da bi ta bil učinkovit in da tako pri tem ne bi trpela produktivnost dela, da je v zvezi s tem treba zlasti izpolnjevati tehnologijo pripravljanja sklepov, tehnologijo injiciranja stališč in se v tem smislu odmikati od odvečnega, škodljivega »konferenciaštva«, sestankarstva v negativnem smislu. To je na kratko povedano vse, kar bi imel dodati in kar sem v prispevku samo nakazal. Vprašanje pa zahteva poglobljeno analizo. Nekoliko poenostavljeno je mogoče reči, da delegatski sistem zahteva čim več človekovega prostega časa, čim več časovnih možnosti, da se bo človek angažiral. S tem seveda nočem vnaprej napovedovati, da bo prosti čas vedno usmerjen v družbenopolitično angažiranost. Verjetno pa se takšne možnosti vendarle odpirajo. Gre tedaj za vprašanje, ali bomo z razvitejšo stopnjo družbene zavesti, z razvitejšo stopnjo družbenopolitične kulture in z vsemi drugimi dejavniki tako napolnjevali prosti čas, da bo to družbeno koristno in sprejemljivo, ali pa bodo ljudje svoj prosti čas zapravljali samo s »hobiji« ali pa celo z deviantnim vedenjem. PETER KL1NAR Izhod iz pojavov kolektivno lastniških odnosov Najbrž se mi ne bo posrečilo najbolje odgovoriti tov. Svabu, čeprav me je spodbudil s svojim razmišljanjem. Gre namreč za to, da je kolektivno lastništvo, ki ga on z vso argumentiranostjo navaja kot vir številnih nasprotij, konfliktov, še vedno izrazit pojav družbene neenakosti. Kolektivno lastništvo se namreč kaže v zaprtosti, monopolizmu, iskanju privilegijev ipd. Kako torej najti izhode iz pojavov kolektivnega lastništva? Verjetno spopad interesov v delovni organizaciji, ki je visoko akumulativna, pogosto ne pripelje do spremembe. Čeprav so kolektivno lastniški interesi pri posameznih strukturah v delovni organizaciji navzoči različno intenzivno, takšno notranje nasprotje ne spreminja prevladujočih kolektivnih lastniških teženj, ki se kažejo predvsem v odnosih navzven in zadevajo druge institucije in širšo družbo. Verjetno tudi konflikt med bolj ali manj akumulativnimi delovnimi organizacijami, se pravi, med različnimi delovnimi organizacijami, ne pripelje do spremembe kolektivno lastniškega vedenja ene izmed njih, ker gre za konflikt med neenakimi institucijami. Mislim si, da bi bil spopad med nosilci kolektivno lastniških teženj in pa med nosilci tako imenovanih občih interesov lahko izhod za omejevanje ah odpravljanje takšnih pojavov družbene neenakosti. To pa so možnosti, ki jih odpira delegatski sistem. Torej, ko se nosilci težnje kolektivnega lastništva soočijo z nosilci občih družbenih interesov in se jim odpirajo problemi širše družbene narave: šolstva, razvoja znanosti, tehnološkega razvoja, zdravstva, varstva itn., takrat mislim, da se kažejo možnosti za spreminjanje kolektivno lastniških monopolističnih teženj. To je seveda vse skupaj povezano z vsestranskim razvojem, kulturnim razvojem in preoblikovanjem družbene zavesti. VANEK ŠIFTAR Kontinuiteta delegatskega sistema V uvodu je bilo rečeno, da je to posvetovanje posvečeno 30. obletnici osvoboditve. Zaradi tega menim, da bi najbrž morali reči nekaj besed tudi o specifični vsebini NOB v Jugoslaviji in konkretno v Sloveniji, kadar razpravljamo o delegatskem sistemu, saj je prav sistem rasti in razvoja oblasti zgrajen na delegatskem načelu. Zdi se mi, da o tem pravzaprav moramo govoriti, drugače bodo generacije, ko bodo uresničevale delegatska načela, menile, da ni kontinuitete. Po mojem mnenju pa je bilo že marsikaj tega, kar so nekateri tovariši pred menoj govorili — namreč glede problema odpravljanja različnih družbenih konfliktov, seveda med njimi tudi razrednih — v vsebini razvoja naše ljudske oblasti. Delegati so sestavljali NOO in tudi AVNOJ je bil delegatski. V vojaških enotah smo imeli političnega delegata. Po osvoboditvi smo v nacionalizirane gospodarske organizacije pošiljali delegate itn. Ko se bomo lotili raziskovanja delegatskega sistema v celoti, bo najbrž prav, če vsaj nekaj besed posvetimo temu, saj je značilnost naše sedanje ustave, da nadaljuje nekatera načela, ki so bila postavljena celo že pred 1941. letom, druga pa med NOB, in tudi uresničena v tedanjih okvirih. Drugič, če že govorimo o delegatskem načelu, menim, da se je delegatsko načelo med NOB kazalo tudi v tedanjih zametkih delavskega samoupravljanja. O teh vprašanjih so bile tudi pomembne razprave na Bazi 20, ki jih je organizirala študijska komisija; vanje je močno argumentirano, z realno povojno vizijo, posegal Boris Kidrič. Z vsem navedenim utemeljujem svojo iniciativo, da bi kolikor mogoče popolno proučevali razvoj in uveljavljanje delegatskega sitema in delegatskih načel. ZDRAVKO MLINAR Normativne spremembe in kompleksnost družbenega okolja Mislim, da glede na dosedanje razprave lahko upravičeno opozorimo na potrebo, da bi bilo tudi uveljavljanje delegatskega sistema nujno treba spremljati v našem raziskovalnem delu iz širših vidikov, ki gredo čez normativne in institucionalne spremembe. Treba je ugotavljati, v kakšni meri se vedenje ljudi spreminja s spremenjeno normativno ureditvijo in institucionalno ali organizacijsko strukturo. Bilo pa bi vendarle pomanjkljivo in prav nič ne bi spoznali, v čem so resnični vzroki za način vedenja občanov, če bi se osredotočili na ta vprašanja. V tem smislu mislim, da bi bilo treba sistematično in bolj kompleksno zastaviti prihodnja proučevanja, zamišljena v jugoslovanskem merilu, s tem da bi upoštevali tako individualno raven analize — če bi se izražali bolj v metodološkem jeziku — kot tudi strukturno raven analize. Glede te druge pa bi morali spet razlikovati na eni strani okoliščine, strukturne razmere in spremembe, do katerih prihaja z vidika neposrednega delovnega in življenjskega okolja človeka v delovnih organizacijah in krajevnih skupnostih na eni strani in strukturne, kontekstualne značilnosti iz globalno družbenega vidika na drugi strani. Obenem pa bo treba — poleg samih strukturnih značilnosti — posebej obravnavati vlogo subjektivnega dejavnika itn. Ne bi rad podrobneje razčlenjeval; rad bi samo egsemplifikativno nakazal to, kar včasih puščamo ob strani, s tem ko smo v prvi vrsti zaverovani v tisto, kar je trenutno najbolj izpostavljeno, to so same normativne spremembe. S tem vprašanjem je povezano drugo, na katerega bi želel opozoriti. Ob poglobljenem raziskovalnem prijemu in kompleksnejšem proučevanju, s katerim naj bi ugotavljali, kje so vzroki za takšno ali drugačno delovanje novega sistema, bi bilo treba izkoristiti vse do zdaj opravljeno delo na družboslovnem področju in s tem nekako vzpostaviti kontinuiteto z že opravljenimi oziroma doseženimi rezultati ali spoznanji, čeprav nominalno ne gre za neposredno relevantnost teh rezultatov. Hočem reči, da bi bilo treba ugotavljati, kateri so po temeljni vsebini (glede na ključna vprašanja delovanja delegatskega sistema) tisti problemi, ki so že bili predmet družboslovnega proučevanja. Kje so že prišli npr. do ugotovitev, kakršne smo slišali tudi danes v naših razpravah o obveščenosti občanov, kaj vpliva na stopnjo obveščenosti? Pri tem se ne vračamo nazaj samo na organizacijsko institucionalne vidike tega vprašanja, ampak na veliko kompleksnost družbenega okolja, v katerem človek deluje in tudi na njegove osebnostne značilnosti. Te ugotovitve bi bilo treba sistematizirati in selektivno vključiti tudi v razprave o delovanju delegatskega sistema. Tu imamo vrsto raziskav, ki smo jih naredili v preteklosti in za- devajo npr. znano »trojko« v proučevanju delovanja ljudi: aktivnost ljudi, njihovo seznanjenost, obveščenost (percepcije, kognitivni vidik) in njihov subjektivni odnos do dogajanja v okolju (stališča, vrednote). Tudi vse to se nam kaže v novi obliki kot relevantne dimenzije v našem nadaljnjem raziskovalnem delu. Na kratko bi se želel zaustaviti ob nekaterih postavkah, ki jih ima tov. Igličar v svojem referatu, kjer obravnava eno zelo aktualnih dilem in sicer, kako zagotoviti tesnejšo povezanost z volilci. To je pravzaprav eno temeljnih vprašanj, ki je vseskozi navzoče v naših razpravah. Tov. Igličar to vprašanje povezuje z velikostjo krajevne skupnosti. Pri tem ugotavlja, da je povezanost delegatov in delegacij z volilci lahko pristna in intenzivna samo v primeru manjših krajevnih skupnosti. Ta postavka se mi zdi nekoliko sporna; na eni strani glede same obveščenosti, na drugi strani pa glede kompleksnosti vsebine, na katero se nanaša. Znana je namreč nekoliko bolj zapletena dilema: na eni strani, če imamo opraviti z majhnimi podeželskimi skupnostmi, je tu stopnja in zlasti neposrednost povezanosti akterjev visoka, vsebina delovanja pa je toliko bolj omejena; v ekstremu bi lahko ponovili Marxov citat o »idiotizmu vaškega življenja«. Ce na drugi strani vzamemo mestne skupnosti, imamo nasprotno težnjo — bogato vsebino, obenem pa težnjo k anonimnosti, vsaj v neformalnih medosebnih odnosih med ljudmi. Tu mislim, da je torej dilema med enim in drugim; kar namreč v nekem smislu na eni strani pridobimo, na drugi strani zgubimo. Mislim, da z modernimi sredstvi obveščanja lahko omejenosti, ki jih postavlja mestni način življenja, v veliki meri premagamo. To med drugim lahko dosežemo s tem, da gremo čez tradicionalne in zastarele oblike sestankarstva kot edine oblike koordiniranja in obveščanja. Obenem pa naj bi vključevali (to je mogoče brati tudi v najnovejših dokumentih in razpravah o delegatskem sistemu) različne tehnike ali oblike obveščanja, ki so dosti bolj učinkovite in presegajo anonimnost in s tem omejene možnosti delovanja ljudi kot subjektov kontrole in vpliva (npr. v okviru sosesk v večjih mestnih aglomeracijah). STANE MARKIČ Skupščine kot instrument delegatskih odnosov Zdi se mi, da bi bilo za nadaljnjo usmerjenost v analiziranju delovanja delegatskega sistema pomembno, da bi proučili zgodovinske izkušnje v svetu in pri nas. Posebej mislim na izkušnje iz narodnoosvobodilne borbe. Takratnim delegatskim razmeram se je vedno posrečilo, da so zelo pristno izrazila interese ljudi in so bila zato po svoji vsebini bogata, hkrati pa ne zapletena, saj niso bila obremenjena z različnim organizacij- skim formalizmom. Še posebej pa bi se morali poglobiti v današnje stanje, v enoletno delovanje delegatskega sistema. Pri tem bi se morali držati zlasti osnovnega cilja, kako in v kakšni meri delegatski odnosi uresničujejo ustavno načelo, da delavski razred in vsi delovni ljudje, organizirani v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih uresničujejo oblast in upravljajo z drugimi družbenimi zadevami. Prav tako mislim, da je treba v prihodnje spremljati in analizirati politično in teoretično delovanje delegatskega sistema. Nedvomno bo to, zlasti pa spoznanja, do katerih bomo prišli, bogatilo prakso in poglabljalo vsebino delegatskih razmerij. S tem v zvezi bi rad opozoril le na neki pojav, namreč na to, da ponekod že analizirajo ali ocenjujejo delo delegacij, njihovo medsebojno povezovanje ali delovanje delegatskega sistema pretežno ali celo izključno z organizacijskega vidika, z vidika, ali deluje kot mehanizem, skratka, ali sam po sebi deluje. Prav gotovo je treba spremljati tudi to stran delovanja delegatskega sistema, toda naša temeljna skrb bi morala biti posvečena proučevanju, kako delegatski sistem spreminja družbene odnose, poglablja samoupravne odnose v temeljih družbe, izraža stvarne interese delovnih ljudi in jih povezuje v skupne družbene in v kakšni meri prispeva k temu, da tudi delovni ljudje neposredno o njih odločajo. Prav gotovo je leto dni kratek čas, dobili pa smo nekaj prvih izkušenj. Te izkušnje nas vodijo, v kateri smeri in katera vprašanja je v prihodnje zlasti treba spremljati in raziskovati. In prav tem vprašanjem bi morala biti podrejena prihodnja raziskovanja. Nadalje, ko analiziramo delegatski sistem, bi morali imeti pred očmi dva vidika. Prvič, da je delegatski sistem integralni del samoupravnih odnosov v vsaki temeljni samoupravni organizaciji in skupnosti, in drugič, da je povezan s stopnjo njihove razvitosti, odločanja, materialne podlage vsake teh skupnosti itn. Zdi se mi, da je to treba poudariti zavoljo tega, ker se nam v sedanji praksi kaže, na to je opozoril tudi tovariš Švab, da ponekod jemljejo delegacije in njihovo funkcijo ali delegatski sistem kot nekaj, kar se ljudi v temeljni samoupravni organizaciji ali skupnosti ne tiče, kar je za politiko, za konstituiranje in odločanje skupščin družbenopolitičnih skupnosti ali samoupravnih interesnih skupnosti in zato je to skrb skupščin ali drugih. Taka gledanja v bistvu ločujejo delegatski sistem od samoupravljanja v temeljnih samoupravnih organizacijah in skupnostih in s tem zanikajo ustavno funkcijo delovnih ljudi v teh skupnostih kot nosilcev oblasti. Delegatski sistem naj bi ustvarjal stvarne možnosti, da delovni ljudje v teh skupnostih v skladu s svojimi samoupravnimi pravicami ne odločajo le v svojih temeljnih samoupravnih organizacijah, ampak tudi širše, v vseh oblikah medsebojnega povezovanja in na vseh ravneh, v občinah, republiki in federaciji. To je nedvomno eno osrednjih vprašanj. Temu vprašanju bi morala naša teoretična misel in znanost posvečati večjo pozornost. V praksi ne bi smeli dopuščati, da se posamezne družbene zadeve zaustavljajo na posameznih ravneh, krogih ali skupinah. Odločitve na katerikoli ravni morajo rasti iz baze. Delegatski sistem mora omogočiti, da so v teh odločitvah v polni meri navzoči interesi, stališča, potrebe in zahteve delovnih ljudi. Gre za proces, v katerem naj bi čim prej dosegli, da o zadevah, ki jih obravnavajo in o katerih odločajo skupščine katerekoli družbenopolitične skupnosti ali samoupravne interesne skupnosti, razpravljajo delovni ljudje v temeljni samoupravni organizaciji in v družbenopolitičnih organizacijah in oblikujejo smernice in stališča za svoje delegacije in delegate, ki jih pošiljajo v te skupščine. Seveda, zato je treba tudi nenehno ustvarjati vse pogoje, tako s strani skupščin, delegacij, kot temeljnih samoupravnih organizacij. V procesu sporazumevanja, dogovarjanja in usklajevanja med delegacijami in delegati v skupščinah ne gre samo za to, da se ti formalno med seboj sporazumevajo, da bi sprejeli neki skupščinski akt, temveč predvsem za to, da bi našli stvarne rešitve za stvarne interese, potrebe in zahtevo baze in da so te odločitve tudi take, da jih delovni ljudje sprejemajo kot svoje in so zato tudi pripravljeni zavzeti se za njihovo uresničitev. Proces dogovarjanja in sporazumevanja hkrati pomaga premagovati različne ozke skupinske, lokalistične ali podobne interese ter utrjevanje in širjenje družbene zavesti in odgovornosti pri vseh, ki pri tem sodelujejo. Naj omenim še to, da je za nadaljnje razvijanje delegatskih razmerij pomembno tudi vprašanje, kako ob delegatskih razmerjih razvijati in prilagajati delo strokovnih služb, upravnih organov, politično izvršilnih organov. In ne samo to; pomembno je tudi, kako prilagoditi delo samih skupščin družbenopolitičnih skupnosti, da se bo v njih čim bolj dosledno uveljavila politična volja baze. Ob pripravah poslovnika naše skupščine smo se, denimo, zaustavljali ob številnih klasičnih skupščinskih institutih, npr., ob določanju dnevnih redov, ob programiranju dela zborov in skupščine, ob delegatskih vprašanjih, ob vlogi delovnih teles, ob zakonodajnem postopku, itn., ter ugotavljali, da se v delegatski skupščini tudi njihova dosedanja vsebina spreminja. Vse te oblike aktivnosti, pa tudi delovanje same skupščine morajo postati instrumenti delegatskih razmerij, s katerimi se bodo lahko uveljavljali avtentični interesi delovnih ljudi neposredno v skupščini. Skratka, delovanje skupščin, politično izvršilnih in upravnih organov bi morali hitreje usklajevati s potrebami delegatske baze in tudi s tem utrjevati samoupravni položaj delovnih ljudi. Zelo na kratko sem omenil le dvoje, troje vprašanj ali vidikov, katerim bi po mojem mnenju veljalo posvetiti več pozornosti pri analiziranju in raziskovanju delegatskega sistema in odnosov, ki z njim nastajajo. pogledi, glose, komentarji DAŠA BOLE Izobrazba in odgovorno starševstvo V naši družbi postaja čedalje pomembnejše vprašanje, kako izoblikovati tak izobraževalni sistem, ki bo ljudi zares usposabljal za samostojno, osebno svobodno in hkrati družbeno odgovorno vedenje. Te lastnosti mora imeti vsakdo, ki sodeluje v sodobnih samoupravnih procesih. Hkrati ko se ukvarjamo z reformo šolstva in drugih oblik izobraževanja, menimo, da so enakovredna sestavina družbenega razvoja tudi problemi biološke reprodukcije. Gre za reprodukcijo življenja, za vprašanje rojstev in za nujnost, da skladno z družbenimi tokovi na drugih področjih tudi tu naključnost nadomestimo z zavestno, potrebam posameznika in skupnosti prilagojeno prakso. Na individualni ravni to pomeni, da starši odločajo o rojstvu otroka, na družbeni ravni pa pomeni, da uravnavamo demografska gibanja. Ta vprašanja smo v Jugoslaviji razčistili šele nedavno in sklepe zdaj že upoštevamo tako v novi ustavi kot v izhodiščnih opredelitvah za praktično politiko. Odločili smo se za populacijsko politiko, ki si ciljev ne zastavlja vnaprej in neodvisno od širših družbenih gibanj, temveč jih uresničuje ob vsestranskem načrtovanju družbenega razvoja.1 Nekako v istem času smo pravico ljudi do svobodnega in odgovornega odločanja o rojstvu uvrstili v zvezni ustavi in v republiških ustavah med temeljne pravice človeka in občana.2 K temu sta nas pripeljali naša lastna pobuda in potreba, hkrati pa smo se tako odzvali tudi pozivom OZN v letu 1974 — Svetovnemu letu prebivalstva in prispevali k ciljem leta 1975 — Mednarodnega leta žensk. Omenjena stališča so jugoslovanski strokovnjaki in družbeni delavci oblikovali, ko so proučevali dolgoletne izkušnje Jugoslavije in drugih dežel. Dognali so jih, ko so sodelovali v zahtevnih mednarodnih razpravah, kjer so se nemalokrat soočala povsem nezdružljiva pojmovanja. Zdi pa se, da sta pravo ozadje in vsebina naših ustavnih in političnih opredelitev najširši javnosti še vedno premalo znana. Ob konkretnih ideoloških, socialnih, zdravstvenih in drugih vidikih usmerjanja rojstev se vsak dan srečujemo s pomisleki in odpori vseh vrst. Največkrat se na 1 Savetovanje o izgradnji društvenih stavova o populacionoj politici u Jugoslaviji, Beograd, 26—28. septembra 1973. > Ustava SFRJ, člen 191; ustava SRS, člen 233. koncu pokaže, da pomisleki in odpori izvirajo iz pomanjkljive informiranosti in nepoznavanja temeljnih jugoslovanskih konceptov populacijske politike ter načrtovanja družine. K težnjam, da bi se s to problematiko seznanilo več ljudi, bi morebiti lahko prispeval zapis, ki sprva ni bil namenjen širši objavi. Pripravljen je bil za evropsko srečanje o odgovornem starševstvu3 z namenom, da nakaže nekatera najbolj sporna vprašanja s področja izobraževanja v omenjenem vsebinskem okviru in tako čimbolj spodbudi razpravo. Zato ni sklenjena celota, temveč v hote preprostem, vsem razumljivem jeziku posega tu v skrajno teorijo, drugod pa v dokaj fragmentarno nakazane, zato pa posebno značilne konkretne situacije. Čeprav se spis nanaša na vse evropske dežele, mislim, da bodo ta vprašanja zanimiva tudi za slovenskega bralca, še posebej v sedanjih samoupravnih prizadevanjih. Mehanizmi, po katerih izobrazba prispeva k samostojnemu odločanju na področju biološke reprodukcije, so namreč analogni temeljnim zvezam med izobrazbo in slehernim samostojnim, svobodnim in odgovornim ravnanjem, ki je osrednja vsebina samoupravljanja. Prvotnega besedila nisem spreminjala. Med sestavinami družbenega in političnega sistema posvečamo izobrazbi posebno poglavje predvsem iz dveh razlogov. Prvič je izobrazba najtesneje vraščena v sam koncept odgovornega starševstva. Odgovorno starševstvo je načrtovanje na specifičnem področju človeškega življenja. Načrtovanje pa nujno temelji na znanju, ki je proizvod izobraževalnega procesa. In drugič: v analizah najbolj raznovrstnih družbenih pojavov je stopnja posameznikove izobrazbe praviloma ena odločilnih determinant njegovega vedenja. Ker je izobrazba hkrati dejavnik, na katerega je mogoče sorazmerno hitro vplivati, je še posebej zanimiva tudi pri snovanju učinkovite družbene akcije za uveljavljanje odgovornega starševstva v reproduktivnem vedenju prebivalstva. Naloga našega zbora bo verjetno lahko le preverjanje izhodišč za smotrno politiko izobraževanja na področju odgovornega starševstva. Podrobna pedagoška, organizacijska in druga vprašanja so stvar specializiranih strokovnjakov in ti so se dela že lotili, tudi na mednarodnih srečanjih (Dunaj 1970, Stresa 1972 idr.). Iz takih razlogov se omejujem na sociološki prijem in skušam prispevati k ugotavljanju tistih bolj ali manj tipičnih (družbenih) situacij v evropskih deželah, ki so z vidika izobraževanja ovira za odgovorno starševstvo (točka III.). V prvem delu pa skušam nakazati temeljna vprašanja odnosa med izobrazbo in od- ' Eden izmed štirih temeljnih referatov za seminar Mladina in odgovorno starševstvo (Seminar on Youth and Responsible Parenthood), ki je bil od 12. do 22. maja v Lillehammeru na Norveškem. V okviru evropskega programa OZN za socialni razvoj ga je organiziral oddelek za socialne zadeve Urada Združenih narodov v ženevi s sodelovanjem norveškega ministrstva za socialne zadeve. Kljub opredelitvi v naslovu so referati in razprave obravnavali kompleksne odnose socialno okolje — reproduktivno vedenje prebivalstva — družbeno planiranje — socialni razvoj; temu ustrezno so obravnavali mladino samo kot eno od mnogih socialnih kategorij. govornim starševstvom: v kakšnih družbenih okoliščinah in do katere mere more izobrazba prispevati k uveljavljanju odgovornega starševstva (I)? Kakšna izobrazba je za to potrebna (II)? I Pomen izobrazbe za uresničevanje odgovornega starševstva — možnosti in omejitve Preden se lotimo konkretnejših problemov, si moramo biti na jasnem o splošni vlogi izobrazbe v (reproduktivnem) vedenju ljudi, o moči in mejah njenega vpliva. Ob tem se ni mogoče ogniti nekaterim vprašanjem o globalnih interakcijah v družbenem sistemu. Vedenje posameznika, tudi njegovo reproduktivno vedenje, določajo vsi elementi njegovega družbenega bivanja. Zato prisilne metode vplivanja na odločitve ljudi ne vodijo daleč. Praktične izkušnje vrste dežel kažejo, da imajo ukrepi, ki nasprotujejo v življenju porojenim potrebam prebivalstva, le kratkotrajen učinek (npr. če prepovemo splav in kontra-cepcijo v družbenih okoliščinah, ki ljudi napeljujejo k temu, da si želijo manjše družine, sčasoma pride do množičnega zatekanja k ilegalnemu splavu). Prav tako bomo brez uspeha širili nove vrednote, če jih ne spremljajo ustrezne spremembe družbenih razmer (ravno propagiranje t. i. »idealne družine, idealne velikosti družine« je zelo pogost primer). Potemtakem moramo odločanje čimbolj prepustiti ljudem samim. Mogoče in celo nujno pa je, da na odločanje vplivamo posredno, s politiko celovitega razvijanja bistvenih področij družbenega življenja. Morda je to najbolje razvidno iz najnovejše opredelitve družbenega razvoja, kakor jo je v ciljih druge razvojne dekade zastavila OZN: vsebina družbenega razvoja je v tem, da zboljšujemo življenje čim večjemu številu konkretnih posameznikov, prav zato pa se morajo širši družbeni sistemi, ki so življenjsko okolje teh posameznikov, skladno razvijati. V luči teh ugotovitev se nam pokaže, da ni prav nič potrebna zadrega, ki jo lahko povzamemo takole: ali načrtovanje družine, pri katerem ljudje absolutno svobodno odločajo o svojem potomstvu — ali nadzor nad rojstvi, pri katerem zagotavljamo družbeno ugodna demografska gibanja ne glede na potrebe in želje posameznika. Ta zadrega se razrešuje prav v naši opredelitvi odgovornega starševstva, ki naj bo individualno in hkrati družbeno odgovorno reproduktivno vedenje. V prizadevanjih, da bi posamezniki — dvojice — družine pri odločanju o rojstvu poleg lastnih želja in možnosti upoštevali tudi potrebe in možnosti širše družbe, lahko veliko pripomore izobraževanje, ki človeku zbudi zavest o odvisnosti med družbenimi procesi (konkretno o odvisnosti med demografskimi gibanji in možnostmi šolanja, zaposlovanja, deleža pri zdravstvenih in drugih uslugah itn.). Iluzorno bi bilo pričakovati, da bodo ljudje pripravljeni, da se v osebnem življenju kakorkoli omejujejo v prid nekaterim abstraktnim »višjim« interesom. Spoznati morajo, da je odločanje v korist skupnosti, čeprav posredno in včasih dolgoročno, tudi njim v korist. Seveda je to mogoče le, če ta povezava tudi v resnici obstoji. Če ima od povečanja ali zmanjšanja rojstev, od takih ali drugačnih odpovedi korist le izrazita manjšina, bo še tako idealen izobraževalni sistem brez učinka. To, da se ljudje s pomočjo znanja zavedo zveze med razvojnimi razmerami širše družbe in lastnimi življenjskimi razmerami, da spoznajo, da je širša družba njihovo življenjsko okolje, je samo eden, čeprav temeljni pogoj za oblikovanje družbene odgovornosti prebivalstva. Drugi pogoj je socialna, ekonomska, politična podlaga za identifikacijo posameznikov s širšo družbo. Na tej točki moramo postaviti novo vprašanje, ki ga navadno neupravičeno zapostavljamo — vprašanje o odgovornosti družbe (beri: nosilcev družbenega načrtovanja in političnih odločitev) do posameznika. Odgovornost družbe do posameznika je temelj za oblikovanje odgovornosti posameznika do družbe. Spričo populacijske krize v svetu smo neredko priča pozivom na zavest vseh prebivalcev sveta, kjerkoli žive, naj se odrečejo otrokom ali vsaj večjemu številu otrok. To naj bi ustavilo »divjanje« populacije in rešilo svet. Koncept »svetovne odgovornosti« v osebnih odločitvah o rojstvu je v današnjem svetovnem položaju zgrešen. Absolutna prenaseljenost sveta je zaenkrat še potencialna nevarnost, njeno današnje žarišče pa je nesorazmerje med populacijskimi gibanji v razvitem in v nerazvitem svetu. Iluzorno je pričakovati, da se bo prebivalstvo v vseh deželah enako odzvalo in znižalo rodnost, saj se družbene razmere v raznih deželah močno razlikujejo, pa tudi sicer takšna enotna politika ne bi pripomogla k temu, da bi premagali svetovno populacijsko krizo. Izhod bi bil v tem, da sleherna dežela kompleksno rešuje svoje specifične demografske in druge probleme, če pa sama tega ne zmore, naj za tako samostojno in specifično politiko dobiva mednarodno pomoč. Zaskrbljenost, kako v posamezniku prebuditi visoko »svetovno« zavest, bi bila odveč, če bi svetovna nesorazmerja odpravljali po deželah. »Individualna« in »nacionalna« odgovornost v osebnih odločitvah bi bila po svojem končnem učinku tudi »svetovna odgovornost«. Sklep za področje izobraževanja: vzgoja za čim manjšo družino a priori, v imenu svetovne solidarnosti in ne glede na razmere v neposrednem družbenem okolju je nesmisel. Seveda pa je čisto nekaj drugega, če ljudi informiramo o širših demografskih razmerah in se ne omejujejo zgolj na lokalna in nacionalna vprašanja. II Dimenzije izobraževanja za odgovorno starševstvo Dimenzije izobraževanja za odgovorno starševstvo bomo laže razumeli, če si odgovorno starševstvo zamislimo kot proces odločanja. Elementarna vsebina odgovornega starševstva je načrtovanje na področju družine. Načrtovanje je zavestno vplivanje na potek nekega dogajanja s spoznavanjem možnih alternativ ravnanja in njihovih posledic, je aktivno in racionalno poseganje v tek dogodkov. Prvi pogoj za odgovorno starševstvo je potemtakem aktiven odnos do sveta in sodobno znanje v nasprotju s fatalizmom in izročilom tradicionalnih družb. Zato mora biti posameznik prepričan, da lahko sam vpliva na tek dogodkov, in razumeti mora zvezo med sredstvi in cilji. Razviti mora interes, da sprejema informacije, in sposobnost, da jih samostojno uporablja v svojem življenju. Pri tem mu bo pomagala že splošna izobrazba na osnovni stopnji. Za racionalno ravnanje pa poleg tega potrebuje še posebno znanje s področja, na katerem mu je odločati. Glede na koncept odgovornega starševstva to pomeni, da mora biti poučen o človekovi reproduktivni biologiji; o odnosih v družini; o psihičnih, zdravstvenih in družbenih posledicah (ne)kontroliranih rojstev, o svetovnem populacijskem položaju itn. To bi bila izobrazba za odgovorno starševstvo v neposrednem pomenu; ta izobrazba po bogastvu in vsebinskem obsegu vsekakor presega tisto, na kar navadno mislijo s predmetom t. i. spolne vzgoje. Tretji pogoj za načrtovanje je poznavanje konkretnega položaja, konkretnih možnosti v danem trenutku in okolju. To je naloga organiziranega sistema obveščanja. Za odgovorno starševstvo v ožjem, zdravstveno-tehničnem pomenu so pomembne informacije o tem, kakšna sredstva za uravnavanje porodov so zdravju primernejša (kontracepcija, splav), katera med njimi so trenutno na voljo, kakšne so njihove lastnosti in kje jih dobiti. V širšem, družbenem pomenu pa je potrebna objektivna informiranost o celoti dogajanj v ožjem in širšem družbenem okolju od krajevne skupnosti do svetovne ravni. Znanje in obveščenost sta razumski temelj za odločanje o rojstvih. Odgovorno starševstvo pa je tudi odgovorno odločanje. Tukaj se racionalnemu elementu pridružuje etični moment, katerega nosilec je vzgoja. To je zagotovo najšibkejša točka izobraževalnega sistema. Potem ko si je individuum pridobil racionalno predstavo o svetu, bo odprt za sprejemanje in uporabo novih znanj. Teže pa bo doseči, da bi v racionalnih odločitvah poleg svojih lastnih koristi upošteval tudi interese drugih. Ne zadošča, če mu vrednote skušamo približati le z besedo, vrednote mora doživljati v resničnih odnosih in v vseh življenjskih okoljih. To presega moči izobraževalnega sistema in znova opozarja na pomen, ki ga ima skladno spreminjanje vseh elementov v družbi. V širši vsebini odgovornega starševstva velja glavna pozornost vprašanju družbene odgovornosti. To je res najvišja in najteže dosegljiva raven odgovornega starševstva, ne smemo pa ob njej zanemariti drugih, enako nujnih sestavin. Problem je že to, kako doseči, da bo posameznik sploh sprejel idejo načrtovanja, še zlasti v tradicionalno in čustveno skrajno občutljivih prokreacijskih odnosih. Pozneje, pri oblikovanju odgovornosti pa je prva stopnja premagovanje samoljubja v odnosih do najbližjih. V individualnih razmerjih (prevare v ljubezni, nezakonske matere, zapuščeni ali zanemarjeni otroci so še vedno množičen pojav). Šele od tistega, ki je odgovoren do svojih najbližjih (z njimi se je laže istovetiti kot s širšo družbo), lahko pričakujemo tudi družbeno odgovorno ravnanje. Individualna odgovornost je pogoj za družbeno odgovornost v reproduktivnem vedenju. V procesu izobraževanja za odgovorno starševstvo so potemtakem štiri kritične točke: 1. oblikovanje aktivnega odnosa do sveta; 2. premagovanje tradicionalnih ali religioznih pomislekov zoper vplivanje na rojstvo; 3. oblikovanje individualne odgovornosti; 4. oblikovanje družbene odgovornosti v odnosih biološke reprodukcije. Različne kategorije prebivalstva (in različna socialna okolja) so pri tem dosegle različne ravni in bodo zato njihove »izobraževalne potrebe« različne. Možnosti za uspeh pa so največje pri mladi osebnosti, ki šele oblikuje svoje vrednote, svoj odnos do sveta. III Nekateri problemi v Evropi 1. Veliko prebivalcev Evrope, tudi mladih, je še vedno brez najosnovnejše izobrazbe. Celo nepismenost ni izjema. Problem ne zadeva le manj razvitih dežel, ki jih zajema evropski program za socialni razvoj, ampak tudi ožja področja marsikatere razvitejše države. To je mogoče sklepati iz razpoložljivih statističnih podatkov, čeprav niso neposredno primerljivi. Razen tega se regionalne skrajnosti v nacionalnih poprečjih zabrišejo. Iz pregleda sociološko-demografskih raziskav po svetu je mogoče sklepati, da izobrazba v različnih družbenih okoljih različno vpliva na reproduktivno vedenje. V izrazito tradicionalnem okolju izobrazba nima posebnega vpliva: ženske navadno rode veliko število otrok ne glede na izobrazbo. Takšne razmere pa so v našem delu sveta izjeme. V razviti družbi je, nasprotno, nizka rodnost splošno razširjena, tako da so razlike med rodnostjo žensk različnih izobrazbenih ravni spet nebistvene. Izobrazba, še posebej elementarna izobrazba, pa postane odločilnega pomena na začetku modernizacije (industrializacije, urbanizacije ipd.) v tradicionalni družbi, ko družba že ustvari osnovne pogoje za upadanje rodnosti. V evropski regiji je precej ožjih področij, ki so na tej razvojni stopnji. Več obsežnih jugoslovanskih študij o demografskih procesih v različnih družbenih in kulturnih okoljih je npr. pokazalo, da so v razmeroma slabo razvitih predelih dežele ženske z minimalno izobrazbo rodile znatno manj otrok kot nepismene ženske. Na nekem drugem slabše razvitem področju pa je, kljub znatni industrializaciji, nataliteta ostala visoka — zelo verjetno zato, ker ekonomskega napredka ni spremljal napredek v izobraževanju (približno 50 % prebivalcev nad desetim letom starosti, zlasti žensk, je nepismenih ali pa imajo minimalno izobrazbo — od enega do treh razredov). Opozorim naj, da je Jugoslavija zaradi svojstvene zgodovine etnično, kulturno in ekonomsko izredno raznolična dežela, v kateri so, drugo ob drugem, področja vseh razvojnih stopenj — od sodobne industrializirane družbe, podobne zahodni Evropi, do tradicionalne pastirske skupnosti, ki danes zginja. Prevladujejo pa okolja, ki se intenzivno modernizirajo. Sklepi za delovanje: Odpraviti moramo nepismenost predvsem med mlajšo generacijo in vsem posameznikom te generacije zagotoviti popolno osnovno šolo. Če mladi v osnovni šoli dobe tudi temeljna znanja in vzgojo s področja človeške reprodukcije, bo ta šola delovala kot temeljni »filter« v vzgoji prebivalstva za naloge odgovornega starševstva. 2. Posamezne socialne kategorije mladine nimajo enakih možnosti za izobraževanje (razlike so npr. med žensko in moško mladino, med podeželsko in mestno mladino, med otroki iz družin različnih družbenoekonomskih statusov itn.). Sklepi za delovanje: Predvsem moramo vsakemu mlademu človeku zagotoviti osnovnošolsko izobrazbo, na višji stopnji vzgoje za odgovorno starševstvo pa organizirati redne dopolnilne oblike informiranja za mladino, ki ne nadaljuje šolanja (za stik so primerne velike koncentracije mladih: npr. vojni obvezniki v vojski, mladi delavci v tovarnah, kmečka mladina v društvih, mlade žene v gospodinjskih tečajih itn.). Seveda moramo na podobni podlagi uvesti tudi dopolnilno izobraževanje starejših prebivalcev na priložnostnih predavanjih, v večernih šolah, ljudskih univerzah in podobno. 3. Marsikod se začno problemi že pri tistih, ki bi morali biti poklicni nosilci vzgoje za odgovorno starševstvo. Gre za pripadnike tistih poklicev, ki zaradi narave svojega dela odločilno vplivajo na poznavanje in vrednotenje vprašanj odgovornega starševstva med prebivalstvom. To so poleg pedagogov zlasti še socialni delavci, zdravstveni delavci in delavci v množičnih sredstvih obveščanja. Nekateri med njimi nasprotujejo že samemu konceptu odgovornega starševstva (ena skrajnost je načelno zavračanje vplivanja na rojstvo, druga skrajnost pa je razlaganje spolne svobode kot »absolutne svobode« brez odgovornosti). Še pogosteje pa se dogaja, da preprosto nimajo zadostnega znanja za zahtevno delo na tem občutljivem področju. Na temeljno usmeritev teh poklicnih skupin bi najlaže vplivali s pomočjo poklicnih šol, ki zagotavljajo strokovno, do neke mere pa tudi svetovnonazorsko oblikovanje mladih kadrov. Poučevanje te občutljive tematike je treba seveda zaupati skrbno izbranim učiteljem. Sklepi za delovanje: Vprašanjem človeške prokreacije moramo dati primernejše mesto v programih ustreznih strokovnih šol. 4. Množična občila, »business« in seksualni miti. Množični mediji (dnevni in periodični tisk, radio, televizija, film) so vsekakor najučinko- vitejše sredstvo za prenos informacij v sodobni tehnizirani družbi, vendar jih še v nobeni deželi sistematično ne izkoriščajo za obveščanje prebivalstva o vsebinah, ki bi utirale pot praksi odgovornega starševstva. Resnejši časopisi in revije, radio in televizija sicer res pogosto obravnavajo te probleme s pozitivno težnjo, da bi informirali in vzgajali, vendar to delajo marsikdaj premalo strokovno. Tega dela ne bi smeli zaupati laičnim avtorjem, pač pa bi ga morali prevzeti resnični strokovnjaki. Prav za mladino v času dozorevanja pa so zdaleč najbolj škodljivi bulvarski tisk in nekatere filmske zvrsti, ki delujejo izključno po načelu poslovnega uspeha, izkoriščajo senzacije in so tako pomemben družbeni kanal za širjenje napačnih vrednot in dezinformacij. Nekateri menijo, da so te vsebine namenjene razvedrilu ljudi in da ne vplivajo na njihovo obnašanje. Vendar so dejstva drugačna. Za nas je pomembno npr. malikovalstvo spolnosti, h kateremu množični mediji bistveno prispevajo in ki je zagotovo tudi med vzroki za razne anomalije, npr. za vedno pogostejše splave in zunaj zakonska rojstva med mladoletnicami, za prezgodaj sklenjene zveze mladih ljudi, ki za zakon in starševstvo še niso dozoreli. To sicer ni splošen pojav, se pa vedno bolj širi — še posebej tam, kjer se mladina ob poplavi cenenih vsebin ne more opreti na resen vir informacij in nasvetov. Sklepi za delovanje: Pridobiti moramo delavce v množičnih medijih vseh vrst za sodelovanje pri osveščanju prebivalstva v vprašanjih spolnosti in rojstva ter pretehtati razmerje med komercialnimi in vzgojnimi merili pri delovanju množičnih občil. 5. Umetni splav (legalni ali ilegalni) je v Evropi množična praksa. Nestrokovno narejeni splav je najbolj primitivna metoda načrtovanja družine, pogosto usodna za žensko. Pa tudi splav, ki ga opravi strokovnjak, je vprašljiv — zlasti pri prvi ali visoki nosečnosti in če se pri isti ženski večkrat ponavlja. Liberalizacija zakonov o splavu navadno znatno zmanjša število nestrokovnih prekinitev nosečnosti ter z njimi zvezano smrtnost in obolevnost med ženskim prebivalstvom. Vendar preprost administrativni in medicinski postopek med prebivalstvom kaj rad razvije napačno predstavo, da je splav prikladnejši kot kontracepcija, ki zahteva neprestano pozornost. Ženske začno prihajati po večkrat na leto ali v skrajnem roku, oglašati se začno mladoletnice. Ponekod ima legalizacija abortusa zelo nepričakovan učinek: dvigne se število tako legalnih kot tudi ilegalnih splavov. Sklepi za delovanje: Pravne spremembe niso zadostna rešitev. Spremlja naj jih dosledno informiranje prebivalcev o slabih straneh splava in o prednostih drugačnih metod za urejevanje rojstev. To je osnovna preventiva. V problematičnih kategorijah prebivalstva (ženske s številnimi splavi ali noseče mladoletnice in njihovi partnerji, dekleta iz neurejenih družin, ki se navadno tudi sama nagibajo k neurejenosti) je najbrž nujno individualno svetovanje in pomoč ne le kot kurativa, ampak predvsem kot preventiva — kot vzgoja za prihodnje bolj primerno, bolj osveščeno ali bolj odgovorno vedenje. Individualno svetovanje in pomoč bi nasploh morala biti na voljo vsakomur, ki ju potrebuje. Za mladostnike so priporočljivi posebni centri in posvetovalnice, prirejeni njihovim specifičnim potrebam. 6. Ovire za uvedbo nekaterih nujnih vsebin vzgoje za odgovorno starševstvo v šolske in informacijske programe niso samo organizacijske narave (pomanjkanje kadrov, neizdelani pedagoški prijemi ipd.). Harmonijo v zakonu in družbi kot vzgojno temo podpirajo vse politične in socialno-kulturne skupine, zoper informiranje mladine o urejanju rojstev pa obstaja vrsta pomislekov (religioznih, medicinskih, psiholoških, ideoloških). Večina jih izvira iz preozkega pojmovanja spolne vzgoje v smislu golega pouka o tehnikah kontracepcije. Edino ugovori cerkve zoper moderno kontracepcijo so načelne narave. 7. Posebne posledice imata dve vzporedni gibanji v sodobnih družbah: poprečni čas šolanja se daljša, starost staršev ob rojstvu prvega otroka pa je v poprečju vedno nižja. Tako se pogosto dogaja, da se rode otroci staršem, ki še niso ekonomsko samostojni in zatorej niso sposobni samostojno vzdrževati otrok (v Jugoslaviji so npr. »študentske družine«, kjer starše-študente in njihove otroke v celoti vzdržujejo stari starši, množičen pojav). Ni raziskano, koliko ta pojav izvira iz nepoučenosti o spolnih vprašanjih in nezrelosti in koliko je posledica premišljenih odločitev. Vsa stališča, misli in teze v tem referatu razumite kot vprašanja, čeprav za njimi ni vprašajev. Vprašanja niso nikoli dokončna in odpirajo nova vprašanja. Eno vprašanje je na primer že tole: ali ne bi popolnoma ustrezalo ideji odgovornega starševstva kot družbeno osveščenega aktivnega poseganja v življenjske razmere šele to, da bi mladina (ki jo to vprašanje kot vprašanje prihodnosti najbolj zadeva) dejansko pomagala zagotavljati pogoje za tako odgovorno starševstvo, ne da bi čakala, da ji te pogoje ponudi »družba«? Tudi mladina je del, pomemben del družbe. JOCO KLOPČIČ Filmska »industrija« po slovensko Neke junijske nedelje je bil v kinu Šiška na sporedu film »Mayestik«. Ob vseh darilih in »sladkostih«, ki jih dobivamo s filmskih platen in ki smo jih (neodgovorno in apatično) zaradi znanih načel nakupa in distribucije filmov pri nas že navajeni, želim na podlagi tega, kar sem videl v nedeljo ob prvi pomladanski predstavi, opozoriti na nekaj stvari. Dvorana je bila, kot se to ob takšnem filmu vsekakor »spodobi« in seveda tudi vroče pričakuje, polna. Površna zgodba tega »akcijskega« filma bi se najlažje dala povzeti s pomočjo števila mrtvih, ki tako ali drugače pokončani paradirajo skoz tendenciozno standardni film. Tri strani: policija, gangsterji in seveda osamljeni (postavni, »šarmantni« in »mirni«) glavni junak. Te tri strani se v filmu ubijajo med seboj, ali pa to vsaj poskušajo. Manjših sadističnih sekvenc, ki jih je film poln, ni vredno niti preveč omenjati. Tudi zato ne, ker bi bila vsebina in sporočilo filma potrebna temeljitejše analize, te pa na tem mestu nimamo namena opraviti. Menimo, da bi jo morali nadvse pošteno in odgovorno že pred predvajanjem filma opraviti že drugi. Vprašnje je, če bi potem film sploh videli. Zadovoljimo se z ugotovitvijo, da je film enoipolurna nasilna kombinacija sadizma, ubijanja in mučenja, prikazanega v precej pogosti in tendenciozni obliki. Omenili smo že, da je bila dvorana ob prvi popoldanski predstavi polna. To nas pravzaprav samo po sebi, pa čeprav ob take vrste filmu, ne bi smelo presenečati in nam zbuditi kakršnekoli pomisleke. Publika so bili na splošno predvsem mladi, ki, kot je znano, hodijo največ v kino, predvsem na predstave filmov te vrste. Ne samo zanimiv in značilen podatek, ampak mnogo bolj vznemirljivo in pomembno pa je to, da so v prvih petih vrstah šišenskega kinematografa sedeli v glavnem otroci. Po moji oceni ni bilo med njimi nikogar, ki bi bil starešji od trinajst ali štirinajst let. Avtor zapisa jih je naštel okoli petdeset, prav gotovo pa jih je bilo v dvorani še več. Prav gotovo veliko pove tudi približna spodnja meja njihove starosti (seveda spet »subjektivna« ocena) in ta je bila okoli sedem let. Avtor zapisa je bil ob pogledu na to mlajšo mladino rahlo presenečen, čeprav mora odkritosrčno priznati, da je bil še v istem trenutku spet »pomirjen«. Imel je namreč priložnost videti, da mladina-otroci le ne hodi sama v kino, kjer se lahko navzame, kot to zvemo iz priročnikov naše dušebrižnosti, celo kakšnih slabih navad in vplivov. Videl je namreč, da sta dva fantka sedmih ali osmih let spremljala v kino tudi oče in mati, jih posadila medse in sta tako v varnem družinskem okrilju uživala in se, naj nihče ne reče nasprotno, tudi učila iz enoinpol-urnega ubijanja in mučenja. Da mi ne bi kdo očital neobjektivnosti, naj spomnim ob tej priložnosti na mater srednjih let, ki je v nedeljo ob 15 uri peljala svojega sinčka in hčerkico gledat ta film. V nasprotju s prej opisano družino, se je mamica tokrat usedla med svojo sedem-osem let staro hčerkico in približno toliko (»subjektivna« ocena) starega sinčka. Tudi oni so v duhu nedeljskega spokoja gledali omenjeni film in po končani predstavi skupaj z avtorjem zapisa, ki je sedel za njimi, odšli iz dvorane. Upam, da so pred dvorano vsaj pogledali novo skupino vrstnikov, ki je čakala na novo predstavo. Položaj, ki sem ga morda malo bolj obširno opisal, je po eni strani skoraj vsakdanji pojav v naših kinematografih, po drugi strani pa je značilen po tem, da združuje v sebi številna vprašanja, ki si jih večkrat po- stavljamo. Položaj je značilen in neposredno povezan s tistimi premišljevanji v naši družbi, ki menijo, da je film pomemben dejavnik specializacije, čeprav moramo priznati, da je razmišljanj in pogledov te vrste na žalost še vedno premalo. Poleg zamišljenega mehanizma filmske vzgoje, zapisov, kritik in »kritik« na različnih mestih ostaja slej ko prej v naši družbi eden temeljnih instrumentov in meril možne in predvidene socia-lizacijske vrednosti filma še vedno le opozorilo, skrito med objavo filmskega programa v časopisih, ki mladini do 15 ali 18 leta odsvetujejo ogled filma. Lahko ugotovimo samo to, da takšnega obvestila, opozorila ali prepovedi za »Mayestik« v časopisih ni bilo. Ni ga bilo niti prvi, niti drugi, niti tretji, niti X-ti dan. Osrednje vprašanje je, kaj so delale razne komisije za pregled filmov, kako so videle ta film in ne nazadnje kako ga spregledale. Menim, da v vsakdanjem življenju opozorilo o tem, da film ni primeren za neko starost, učinkuje zelo formalno in je kot tako v vsakdanjem ravnanju tudi potrjeno. Vendar bi bil vesel vsakega odgovora na vprašanje, zakaj film »Mayestik« ni bil uvrščen (pa čeprav s pričakovano nadaljnjo formalizacijo) med tistih nekaj filmov, ki jih odsvetujemo delu potencialne publike. Želim si odgovora na to vprašanje, če bi ne bilo namreč utemeljeno, bi vprašal prodajalca vstopnic, kako so lahko otroci kupili vstopnico za ta »akcijski« film, in biljeterja, zakaj je otrokom dovolil ogled filma. Vendar opozorila, da film ni primeren za otroke ni bilo. 2e samo to kaže na — blago rečeno — čuden odnos organov, ki naj bi se ukvarjali z vprašanji presoje in ocene filmov, ki jih gledamo. Dostikrat se nam namreč zdi in, žal, ne neutemeljeno, da se člani teh teles ne zavedajo zares, da bo neki film gledalo občinstvo, ki je lahko zelo različno. Kot pomembno in čisto logično se tudi vprašujemo o merilih komisije za pregled in oceno filmov, ali drugih ocenjevalcev. Konkreten primer: kako je mogoče, da so film »Slamnati psi« ocenili, da ni primeren za gledalce mlajše od petnajst let, film »Mayestik« pa lahko brez skrbi gredo gledat otroci, stari komaj sedem, osem let. Menim, da bi bilo zanimivo in za marsikoga, ki se kdaj pa kdaj vpraša kaj takega, tudi nadvse poučno izvedeti kaj več o bolj oprijemljivih in bolj konkretnih merilih komisije za ocenjevanje filmov ali koga, ki v SRS opravlja to pomembno družbeno funkcijo. So se člani komisije kdaj povprašali o filmu kot o zelo pomembnem dejavniku socializacije v naši družbi, ali pa nemara še vedno računajo po eni strani na polno blagajno kinematografskega podjetja in po drugi strani na »minljivost« enoinpolurne filmske iluzije. Da pomirijo svoje duše, si naslikajo še pozitivne učinke filmske vzgoje; njen učinek pa kljub velikim prizadevanjem posameznikov iz številnih vzrokov ostaja vedno isti: majhen. Uuzorno je misliti, da se bo tednom izbranih filmov le posrečilo popraviti učinke, ki jih prav gotovo imajo iz dneva v dan trajajoče predstave takšnih filmov, kot je »Mayestik«. Še posebno ilu- zorna so takšna razmišljanja ob stališču komisije za oceno filmov, ki je s tem, da se ji ni zdelo potrebno vsaj formalno zapisati, da je film neprimeren za mladino neke starosti, na stežaj odprla vrata temu »akcijskemu proizvodu« tudi in predvsem tistim, ki jim je v stališčih komisije prav gotovo namenjena še posebna skrb in pozornost. Skoraj odveč je ob tem pripomniti, kako smo si skoraj vsi vedno edini glede tega, da je s filmsko vzgojo treba pričeti zelo zgodaj v otroštvu in da je to zelo temeljito in odgovorno delo. socialna patologija FRANCI BRINC Kaj vemo o drogah »... imam trden namen, da umrem ... in to je vse bolj trdno v meni, vendar nisem tako pogumna, da bi naredila kako večje nasilje; zato sem se odločila, da sprejmem to pot tihega odhajanja, in na to sem ponosna.« (Izpoved petnajstletne uzivalke mamil)1 UVOD »Kaj vemo o drogah«, pod tem naslovom smo končno tudi Slovenci dobili »svojo« knjigo o drogah.2 To poudarjamo zato, ker sta v Beogradu že leta 1971 izšli skoraj hkrati dve zajetni knjigi o drogah3 izpod peres domačih avtorjev. Omenjena slovenska izdaja je pomembna in vredna vse naše pozornosti iz dveh razlogov; najprej, ker so vsi avtorji Slovenci (z izjemo enega, ki je podal vpogled v razširjenost uživanja drog v Jugoslaviji) in pri opisovanju pojava narkomanije izhajajo iz naših domačih razmer, in drugič, v knjigi so zbrana stališča in predlogi udeležencev seminarja različnih strokovnih področij in poklicev, ki so jih izoblikovali v enotedenskem trdem delu v razpravah v majhnih delovnih skupinah ter po oblikovanju in usklajevanju medsebojnih pogledov delavcev različnih strok, ki pri svojem delu prihajajo v stik z uživalci mamil. Vse udeležence seminarja je družila skupna skrb za življenjsko usodo predvsem mladih uživalcev drog. V povzetkih predlogov so skušali udeleženci določiti tudi poglavitne naloge različnih organizacij, organov in služb in nakazati, kaj jim je storiti za preprečevanje, zmanjšanje in obvladovanje grozečega pojava narkomanij na Slovenskem. 1 Antonijevič idr.: »Narkomanije mladih«, Kultura, Beograd 1971, str. 161. ' »Kaj vemo o drogah«, Mladinska knjiga, Ljubljana 1975. V knjigi je objavljeno celotno gradivo s seminarja o problemih uživanja drog v Sloveniji, ki ga je v dneh od 22.—26. aprila 1974 na Bledu pripravil inštitut za kriminologijo pri pravni fakulteti v Ljubljani. Pri Cankarjevi založbi v Ljubljani je leta 1973 izšla knjiga D. Ladewig idr.: »Droge med nami«, ki jo je prevedla dr. Marinka Jakopič-Gerbajs. Knjiga je nastala v Baslu (Švica), kjer je eno izmed najmočnejših evropskih središč za proučevanje narkomanije. Med pripravo tega članka je zavod za šolstvo SR Slovenije izdal knjigo »Droga — človek — družba«, ki jo je kot priročnik za učitelje napisal dr. Lev Milčinski. ' Antonijevič idr.: »Narkomanije mladih«, Kultura, Beograd 1971. Despotovič idr.: »Covek i droge«, Sloboda, Beograd 1971. Tako kot je zanimanje strokovne in laične javnosti nekaj zadnjih let usmerjeno predvsem ali samo na pojav narkomanije med mladimi, je bil tudi blejski seminar leta 1974 posvečen narkomaniji med mladimi. To vidimo že po naslovih posameznih strokovnih prispevkov, še bolj pa iz pregleda razprav in priporočil udeležencev seminarja. Več kot sto strokovnjakov je razmišljalo o narkomaniji pri nas in o nalogah in možnostih posameznih strokovnih služb pri preprečevanju širjenja narkomanije pri nas. Knjiga bo koristen pripomoček vsakomur, ki se tako ali drugače srečuje ali ukvarja z mladimi in s tem tudi s problemom uživanja drog. Poleg tega omogoča vpogled v slovensko strokovno javno menje o pojavu narkomanije, kaže, do kod segajo naša spoznanja in koliko je dozorela naša strokovna misel na tem področju socialne patologije, ki pretresa sodobni svet. V tem sestavku nimamo namena prikazovati vsebine omenjene knjige, temveč želimo pod naslovom, ki smo si ga od nje sposodili, podati nekaj ugotovitev in pogledov na narkomanijo danes ter razmišljati o problemu, ki povzroča skrbi velikemu delu civiliziranega sveta, o pojavu, ki je v nekaterih deželah že dosegel »plimo«, v drugih se ji šele približuje, v tretjih pa je že na poti k »oseki«. 1. Narkomanija kot družbeno negativni pojav, njeni vzroki in družbena nevarnost »Vsakega človeka kdaj zajame želja, da bi plaval nad svetom, da mu ne bi bilo mar zemeljskih skrbi. Včasih bi bil rad lahek, pa si k temu pomaga s cigareto, s kavo ali pa s ,travo', saj je vseeno. Nenadoma pa bi se radi svojih želja znebili. Zakaj pa potem tak boj proti mamilom? Kako smešno!« (Vesna, 17 let)* Človek je od nekdaj želel spremeniti svoja občutja, stanje svoje duševnosti, polje svoje zavesti, svoje bistvo v svetu. Že od nekdaj je uporabljal »sredstva za razpoloženje«, sredstva za »vstop v paradiž«. Taka sredstva omogočajo spremembo resničnosti, ker je ta težka, ter spodbujanje na intelektualnem, čustvenem, seksualnem ali psihomotoričnem področju; beg iz nezadovoljstva, omilitev telesnih bolečin, duševnih napetosti in stisk; doživetje »sreče«, sanj in pozabo resničnosti; »razširitev« zavesti, ekstazo in spremembo čustvenih, telesnih in psiho-senzoričnih doživetij.5 4 P. Smonig: Naša anketa: »Mladi o mamilih«. Mladina, št. 15, 16. aprila 1974. ' H. Solms: »La nostalgie des mondes de l'imaginaire«; Revue internationale de criminologie et de police techniques, št. 2/1971-72, str. 107. (V nadaljevanju bomo za navedeno revijo uporabljali kratico R1CPT.) Taka sredstva so droge, ki so jih uporabljali že od nekdaj v medicinske namene kot zdravilo in sredstvo za pomiritev; iz tega pa je tudi nastala zloraba, ko so postale sredstvo za »uživanje«, kar pelje v narkomanijo kot hudo bolezen. »Droga je sredstvo s farmakološkim delovanjem in se uporablja z rekreativnim namenom (vendar ne v medicinskem smislu) ter jo del družbe obsoja.«6 Danes je znanih kakih 650 naravnih ali kemičnih snovi, ki omogočajo človeku, da zapusti našo žalostno »dolino solz«, da se napoti v »novi svet«, v svet sanj, v »zeleni paradiž zaljubljencev«, v »svet zvokov in luči«. »Pilule sreče« omogočajo, da človek »sliši hrup barv«.7 Današnji človek, ki živi v visoko industrializirani družbi, na eni strani uživa »blagodati« družbenega razvoja, na drugi strani pa se čedalje teže prilagaja vedno novim družbenim razmeram in zahtevam »moderne« družbe. Pri tem pa se čedalje bolj odtujuje »od svojega generičnega bistva«,8 izgublja človeške vrednote, poglablja se njegovo razosebljenje (alienacija), čedalje manj so vredne njegove človeške vrednote. Čedalje manj je srečen, več in več napetosti doživlja. Človek opravlja delo, ki ne zahteva ali celo ne dovoljuje človeških emocij, z delom ne uresničuje svoje osebnosti in čedalje manj doživlja uspehe svojega dela. Življenje postaja v določenem smislu »hazard«,9 nenehno preizkušanje samega sebe in drugih. Človek je nemočen, da bi pristno komuniciral z drugimi in tako presegel svojo osamljenost. »Zavest o sebi kot o delnem bitju, zavest o omejenem času lastnega življenja, o dejstvu, da je človek rojen brez lastne volje in da bo brez lastne volje umrl..zavest o osamljenosti in odtrganosti, o nemoči proti naravnim in družbenim silnicam — vse to ustvarja iz njegove odtrgane, odtujene eksistence občutja nezadržnega zapora« .. .10 Ljudje smo različno odporni proti življenjskim neuspehom. Nekateri smo »frustracijsko tolerantnejši«, drugi pa so frustracijsko manj tolerantni.11 »Človekovo doživljanje in vedenje sta strogo determinirana in je zato smiselno in potrebno iskati jima razumljivo psihološko ozadje.«12 Na človeka delujejo različni socialni pritiski. Čeprav ti delujejo na množico ljudi, pa delujejo selektivno, saj reagira na te pritiske z deviantnim vedenjem relativno majhen in izbran del populacije. Posebno mlad človek « L. H. C. Hulsman: »Toksikomanija i kriminalna politika«; Jugoslovenska revija za krimi-nologiju i krivično pravo, št. 2/1972, str. 223. (V nadaljevanju bomo za navedeno revijo uporabljali kratico JRKK.) ' J. Graven: »Le ,mal de la drogue' des jeunes«; RICPT, 5t. 3/1971-72, str. 175. 8 L. Bavcon: »Kriminološka spoznanja in perspektive našega kazenskega prava«; Revija za kriminalistiko in kriminologijo, št. 4/1969, str. 221. 8 F. Brine: »Igre na sreču kao društveno negativna pojava i mogučnosti njihovog sprečavanja kod omladine«; JRKK, št. 3/1974, str. 445—455. " E. Fromm: »Umiječe Ijubavi«, Matica Hrvatska, Zagreb 1965, str. 29 in 130; cit. po članku K. Vodopivec: »Sodobne sociološke teorije o socialno patoloških pojavih«, Revija za kriminalistiko in kriminologijo, št. 3/1972, str. 145. (V nadaljevanju bo za navedeno revijo uporabljena kratica RKK.) 11 N. Rot: »Psihologija osebnosti«; Cankarjeva založba, Ljubljana 1968, str. 168. " L. Milčinski: »Osebnost in raziskovanje socialne patologije«; RKK, št. 4/1969, str. 247. se pogosto rešuje iz svojih stisk z drogo, ki deluje na človeški organizem tako, da »začasno omili bolečine ali izzove prijetna psihična stanja.«13 Med mladino se pojavlja narkomanija kot nova oblika socialne patologije. Svetovna zdravstvena organizacija je leta 1950 postavila naslednjo definicijo narkomanije: »Narkomanija (toksikomanija) je stanje občasne ali kronične zastrupitve, ki škoduje posamezniku in družbi in ki nastane s ponavljajočim uživanjem droge (naravne ali sintetične). Njene značilnosti so tele: nepremagljiva želja ali potreba nadaljevati uživanje droge in pridobiti si jo za vsako ceno; tendenca po zvišanju doze; psihična in včasih fizična odvisnost od droge.«14 Učinek droge ni odvisen le od njenih psihofarmakoloških lastnosti, od doze ali načina uporabe, temveč tudi od individualnih reakcij, psihične strukture posameznika, njegove sprejemljivosti, zdravstvenega stanja ter okolja, v katerem živi. Vsaka droga ni enako nevarna in ne vodi enako hitro ali pa sploh ne vodi v trajno zasvojenost. »Zasvojenost pomeni tisto stanje, ko človek zaradi svojega početja (npr. uživanja drog), ki ima zanj značaj prisile in se ga samo z lastno voljo ne more znebiti, zaide na pot zdravstvenega in družbenega propadanja.«15 Zato je treba razlikovati »narkomansko bolezen, narko-mansko izkušnjo in občasno uživanje droge, ki ne povzroči duševne patologije««.16 Zato je Svetovna zdravstvena organizacija že pred leti predlagala spremembo besede »narkomanija« v »stanje odvisnosti od droge (drug dependence)«,17 kar pomeni, da je treba v vsakem posameznem primeru označiti drogo in tip odvisnosti, ker se pri posameznikih kažejo različno vedenje in različni simptomi. Zato je treba biti previden pri »lepljenju« naziva narkoman, predvsem kadar gre za mlade ljudi. »Določene škodljive posledice za posameznika se lahko izrazijo prej v obsodbi in žigosanju družbe kot v samem delovanju snovi kot take«.18 V sedanjih družbenih razmerah je treba biti »zelo previden pri ocenjevanju negativnosti uporabe posameznih drog, to tembolj, ker ta ocena ne temelji na trdnih znanstvenih dognanjih... ker je nevarno, da se primarna deviacija spremeni v sekundarno in s tem samim ustvari globok prepad med različnimi deli družbe«.19 Narkomanija, taka, kot jo lahko dojemamo danes, brez dvoma sodi med družbeno negativne pojave. Vendar vsakdo, ki poskusi drogo še ni narkoman. Zato pri mladih ». . . v številnih primerih ... raje govorimo " Ž. L. Aleksič: »Zloupotreba droga u Jugoslaviji«; JRKK, št. 1/1970, str. 82. " Comitž d'experts des drogues susceptibles d'engendrer la toxicomanie; L'Organisation Mondiale de la Santč, marec 1950. ls L. Milčinski: »Psihiatrični pogledi na narkomanijo«; RKK, št. 3/1972, str. 151. " H. Solms: delo, cit. pod 5, str. 167. « Eddy: »Drug dependence: its significance and characteristics«; Bulletin de 1'Organisation Mondiale de la Santč, št. 32/1965, str. 711. 58 Hulsman: delo, cit. pod 6, str. 223. " Hulsman: delo, cit. pod 6, str. 224. o ,uživalcih drog', čeprav to uživanje v posameznih primerih prehaja tudi v prave narkomanije«.20 Vprašanje, na katero do danes še ni dokončnega odgovora, je: »Zakaj nekdo poskuša drogo in postane narkoman, drug pripadnik iste kulture pa poskuša in preneha ali sploh ne želi poskusiti?«21 Zato morajo imeti poleg obstoja same droge pomembno vlogo še struktura osebnosti, individualna predispozicija, družinski in socialno-kulturni faktorji. Povsod po svetu so danes predvsem mladi izpostavljeni učinku drog. Družba je zaskrbljena, ker je na mladih prihodnost, namesto tega pa jih droge spreminjajo v »razvaline življenja«.22 Pri tem pa mlad človek posega po drogah zaradi drugačnih motivov kot starejše osebe, mladi uživajo drogo večinoma v skupinah, mladi poskušajo hkrati ali zaporedoma celo vrsto drog.23 Narkomanijo danes povsod po svetu uvrščajo med družbeno negativne pojave. Ta negativnost se kaže v več smereh: narkoman moralno, socialno in materialno, končno pa tudi zdravstveno propade; narkoman nalezljivo deluje na okolico, tako da tudi drugi poskušajo droge in postajajo zasvojeni;24 narkomana je lahko pridobiti ali prisiliti da izda različne skrivnosti; zaradi narkomanov se razvija tihotapstvo z drogami; narkomani postajajo izgubljeni za družino, za delo in za družbo, skratka, postanejo nesocialni. 2. Razširjenost narkomanije Človek je bitje z duševnostjo, bitje, ki čuti, trpi ali se veseli, zato so že stari narodi poznali opojna sredstva različnih rastlin, ki so jim omogočila, da so pozabili svoje skrbi ali da so postali bojevitejši. Po nekaterih virih Evropa ni vedela za večino opojnih sredstev vse do 13. stoletja, ko so jih prinesli iz Bližnjega vzhoda križarji in so se nato hitro razširila na evropski trg.25 Pričela se je trgovina z drogami, ki še danes prinaša velike dobičke in ki še vedno daje narkomaniji značaj skrivnosti. Drog se je kasneje »polastila« farmacevtska industrija, ki danes čedalje več prispeva k temu, da milijoni ljudi po svetu »goltajo pilule sreče, pilule sna in iščejo v njih svoj izgubljeni duševni mir«.26 Še nekaj let nazaj so bili pri nas tako kot v drugih deželah le posamezni primeri narkomanije. Danes M L. Milčinski: »Droge: današnja scena«; Zdravstveni vestnik, št. 42/1973, str. 423. " Antonijevič idr.: delo, cit. pod 1, str. 19. " J. Graven: delo, cit. pod 7, str. 176. " Glej vež o tem Milčinski: delo, cit. pod 20. !l Wilkis je z anketo ugotovil, da 95 °/o mladih narkomanov »vpelje« v narkomanijo prijatelj. Od 100 tistih, ki so poskusili heroin, jih bo 90 zanesljivo postalo od njega odvisnih, postali bodo narkomani. Glej J. H. Wilkis: »Scientific basis of drug dependence«; London 1969, str. 301 (cit. po R. Jovanovič: »Omladina i toksikomanije:, Beograd 1971, str. 35). O tem problemu glej tudi dnevnik »DELO«, 12. marca 1974, članek: »Odkod mamila?« »Preiskovalci so ugotovili, da je Borut svojo mladenko ,cepil' z narkotiki«. «■ Glej več o tem v knjigi Despotovič idr.: delo, cit. pod št. 3, predgovor dr. Stojilkoviča. " Antonijevič idr.: delo cit. pod št. 3, str. 47. pa se ta širi med mladino, predvsem v mestnih središčih, kar povzroča zaskrbljenost družbe. Tudi pri nas ne moremo več imeti narkomanije le za prehodno »modo« mladih, čeprav zajema mlade in se širi med njimi na podoben način kot druge »mode«. Danes se mladi občasno ali redno drogirajo z različnimi alkoholnimi opoji, s koktejli zdravil, s kajenjem hašiša ali marihuane, z raznimi opijati, sedativi ali stimulansi, vse zaradi spremembe doživljanja. Mladi se pogosto ne zavedajo, da že enkratno poskušanje droge lahko zbudi v njih željo po ponovnem jemanju, kar pripelje do navade ali tolikšne odvisnosti, da brez nje ne bodo mogli živeti. Na to, da se je pri mladini povečalo zanimanje za droge, je verjetno vplivalo tudi naše nagnjenje k senzacionalizmu in dramatizaciji pojava narkomanije, razni novinarski feljtoni, povečevanje nekaterih pojavov in slikanje ter poveličevanje narkomana kot negativnega junaka. Sredstva javnega obveščanja s svojim »pretiravanjem in alarmantnostjo v poročanju lahko pogosto bolj škodujejo kot koristijo«.27 O povečanem številu mladih uživalcev drog poročajo iz vseh držav šele dobrih deset let. Tako poročajo iz Švice, da se je pričela narkomanija naglo širiti med mladimi po letu 1964,28 enako poročajo iz Zahodne Nemčije in Velike Britanije. V ZDA so konec leta 1969 našteli 68.800 narkomanov, med njimi nekaj starih komaj 12 let. V obdobju 1960—1967 se je delež uporabe drog povečal za 800 %.29 Na Švedskem se je pričela narkomanija hitro širiti leta 1965. Zaradi tega so Švedi leta 1968 razglasili narkomanijo za »nacionalno nevarnost in največje zlo za posameznika in družbo«.30 S problemom narkomanije se že dolga leta aktivno ukvarja komisija za mamila pri OZN. Na zasedanju v Ženevi januarja 1969. leta je ugotovila »večjo uporabo heroina v Evropi ter večjo uporabo barbituratov in drugih snovi kot dodatek klasičnim drogam, pa tudi večjo uporabo modernih drog tipa LSD«.31 Na drugem sestanku mednarodnega združenja za varstvo otrok aprila 1974 v Amersfoortu na Holandskem so ugotovili, da povsod narašča tudi alkoholizem med mladino in se razvija politoksikomanija. Strokovnjaki so ugotovili, da mladim ni mogoče prepovedati uporabe mamil, zato pa je treba mlade »naučiti živeti z mamili, " K- Vodopivec: »Uloga društvene kontrole i represije u sprečavanju uživanja opojnih droga«; JRKK, št. 3/1970, str. 482. Vodopivčeva navaja tam: »Pretirana protinarkomanska propaganda v ZDA je izzvala radovednost pri določenih kategorijah oseb, tako da je bil rezultat obraten, namesto zmanjšanja se je povečalo število narkomanov.« Enako ugotavlja Kaiser, »... da naraščajoče razprave v javnih občilih mladoletnike le spodbujajo k uživanju drog«. G. Kaiser: »Kriminologie«, Verlag C. F. Muller, Karlsruhe 1971. !S P. C. Weber: »Jeunesse et drogue: aspects juridiques 1939 1973 Delavci 33,5 60,3 Uslužbenci 16,7 21,0 Kolhozni kmetje in zadružni obrtniki 47,2 18,7 Zasebni kmetje in zasebni obrtniki 2,6 0,0 Pozornost zbuja predvsem to, da je pravzaprav povsem izginila drobna proizvodnja, ki je še v letu 1939 nekaj pomenila (na ozemlju, ki je bilo priključeno SZ šele po popisu leta 1939, je tudi v letih 1939—1940 na vasi prevladovala drobna proizvodnja), in da so hkrati z njo zginili tudi zasebni kmetovalci, obrtniki in rokodelci. Od dveh kategorij prebivalstva — kolhoznikov in zadružnih obrtnikov, katerih delo je temeljilo na kooperativni lastnini, zadnje kategorije tudi ni več, ker se je kooperativna industrija vključila v družbeno industrijo. Iz navedenih podatkov neposredno izhaja, da se je bistveno spremenil kvantitativni odnos med delavci, kolhozniki in uslužbenci. V vsaki izmed teh kategorij delovnega prebivalstva je prišlo tudi do globokih kvalitativnih sprememb. Nagel porast številčnosti delavskega razreda je najpomembnejša značilnost družbenih sprememb v socialističnem razvoju SZ. Delavski razred, ki je obsegal, če upoštevamo tudi družinske člane, leta 1939 tretjino vsega prebivalstva, je leta 1960 obsegal že polovico, leta 1973 pa več kot 60 % prebivalstva. Približno enak je tudi odstotek delavstva pri aktivnem (zaposlenem) delu prebivalstva. To, da se je absolutno število delavcev v času petintridesetih let kar za približno 3,5-krat povečalo, je povezano z razvojem industrije, tran- 1 »Narodnoe hozjajstvo SSSR v 1972 g.«, Moskva 1973, str. 42. športa, trgovine in z urbanizacijo dežele. Položaj delavskega razreda v strukturi socialistične družbe pa ne določa samo to, da je delavski razred številčno najmočnejši razred, ampak tudi to, da je ta razred bil in tudi je temeljna družbena produktivna sila in da ga odlikujejo revolucionarnost, discipliniranost, organiziranost, kolektivizem. Te tradicionalne značilnosti delavskega razreda se v socializmu, ko je delavski razred uveljavil svojo vodilno vlogo na vseh področjih družbenega življenja, še naprej razvijajo zaradi nenehnega vzpona njegove izobrazbe, kulture, kvalifikacije. Leta 1939, pred drugo svetovno vojno, je samo 8 % delavcev imelo izobrazbo, ki je ustrezala obsegu znanja od nepopolne srednje šole (takrat 7 let šolanja) navzgor, leta 1959 (7—8 let šolanja) je imelo to izobrazbo 38,6 °/o, danes imata tako izobrazbo že več kot dve tretjini vsega delavstva. Kar se pa tiče mlade generacije sovjetskega delavskega razreda, lahko rečemo, da ima ta v sedemdesetih letih praviloma popolno srednješolsko izobrazbo (10 do 11 razredov). V skladu s stopnjo rasti znanstveno-tehničnega napredka se je spreminjala tudi profesionalno-kvalifikacijska struktura delavskega razreda v SZ: z ročnim delom, ki ni navezano na stroje in mehanizacijo, se je v industriji, transportu in gradbeništvu leta 1948 ukvarjalo 46,4 %, leta 1969 pa 33 % vseh delavcev. Odstotek ročnih delavcev je tako tudi danes še vedno velik. Kar najhitrejša odprava polkvalificiranega in predvsem vsega težaškega ročnega dela je zato najvažnejša ekonomska in socialna naloga v prihodnjih 15—20 letih. Porast izobrazbe pri mladem prihajajočem delavskem kadru namreč ne prispeva samo svojega deleža k hitrejšemu obvladovanju tehnike in kvalificiranih oblik dela, ampak hkrati tudi zahteva, da naredimo vse potrebno, da čimprej odpravimo nekvalificirano, socialno neprivlačno delo, ki je zanj vedno težje zagotoviti potrebno število delavcev. Kolhozni kmetje, ki jih je bilo pred vojno skoraj polovica prebivalstva, danes štejejo manj kot eno petino vsega prebivalstva. To je povezano predvsem z naglim razvojem mest in industrije proti koncu petdesetih let, v manjši meri tudi s preusmeritvijo dela kolhozov v nekaterih predelih dežele v sovhoze. Pri kolhoznih kmetih so se v tem času zgodile tudi globoke kvalitativne spremembe. Kmetje so v prvih letih po opravljeni kolektivizaciji še vedno ohranili mnoge značilnosti, podedovane iz preteklosti, tako v ekonomskem položaju kot v psihologiji. V kolhozih je prevladovalo ročno fizično delo, pretežna večina kolhoznikov ni imela kvalifikacije. Višina plačila za delovni dan se je bistveno spreminjala iz leta v leto, plačilo pa so poravnali v pretežni meri z naturalijami. Kolhozi so bili majhni (leta 1940 je eno kolhozno gospodarstvo poprečno obsegalo 79 kmetij), tehnična sredstva so bila v glavnem v državni posesti in so bila zbrana v strojno-traktorskih postajah (MTS). Leta 1939 je samo 6,3 % zaposlenega kmečkega prebivalstva imelo sedemletno (in višjo) izobrazbo. Ker so v to kategorijo prištevali tudi podeželske učitelje, zdravnike in osebje strojno-traktorskih postaj, lahko z gotovostjo trdimo, da je med kolhoz-niki manj kot 5 % imelo nepopolno srednješolsko izobrazbo. Danes so kolhozi velika mehanizirana in elektrificirana gospodarstva (leta 1971 poprečno 439 kmetij). Tehnična opremljenost poljedelstva in živinoreje se je popolnoma spremnila in je kvalitativno drugačna od tiste pred vojno. Ročnega in težaškega dela v kolhozih ni več; med kolhozno mladino so v večini mehaniki, popravljalci, elektrikarji, kvalificirani živinorejci. Po podatkih popisa iz leta 1970 ima 50 % zaposlenih na podeželju nepopolno srednjo (in višjo) izobrazbo; med kolhozniki je bilo takih 39 %>.2 Prehod na mesečno denarno nagrajevanje dela, zagotovljene minimalne plače, uvedba pokojninskega in drugega socialnega zavarovanja so precej izenačili položaj kolhoznikov s položajem delavcev in uslužbencev v sovhozih. Vse to je veliko naredilo za odpravo bistvenih razlik med obema oblikama socialistične lastnine in obema poglavitnima razredoma delovnega ljudstva v SZ. Kaj kmalu se bodo te razlike iz bistvenih spremenile v nebistvene. Daljše zgodovinsko obdobje pa bo najbrž potrebno za premagovanje bistvenih razlik med mestom in vasjo, razlik, ki se le deloma ujemajo z razlikami med obema glavnima družbenima razredoma. Res je sicer, da so bili pred vojno med podeželskim prebivalstvom v večini kolhozniki in da je v našem času od vsega prebivalstva že manj kot polovica prebivalcev vasi; v mnogih rajonih, kjer prevladuje sovhozna proizvodnja, pa je v kolhozih zaposlen razmeroma majhen del vaškega prebivalstva, toda tudi v teh pokrajinah obstaja problem, kako premagati družbene razlike med mestom in vasjo. Ta problem ne more rešiti urbanizacija dežele, tj. povečanje števila mest in mestnega prebivalstva. Odstotek mestnega prebivalstva v SZ se je povečal od 33 «/0 v letu 1940 na 59 °/o v letu 1973 in še naprej raste. Vendar to še nikakor ne pomeni, da bo v procesu nadaljnje urbanizacije dežele vas »likvidirana«. Vas moramo temeljito spremeniti, toda vas bo ostala in v njej ne bodo živeli samo tisti, ki se bodo ukvarjali s kmetijstvom, ampak bodo v njej tudi mnoge druge kategorije prebivalstva, zaposlene v agrokombinatih, v kulturnih ustanovah, v pro-sveti in zdravstvu. Družbena razlika med mestom in vasjo se danes kaže v tem, da vas zaostaja za mestom v tehnični opremljenosti in produktivnosti dela, v rasti življenjske in kulturne ravni. Eden od momentov te razlike je, da se prav na vasi osredotoča skupinska lastnina, ki povzroča ločenost delovnih kolektivov. Drugi važni moment te razlike je zasebna dodatna gospodarska dejavnost pri kolhoznikih, delavcih in uslužbencih, ki živijo na vasi. To je nasploh značilnost vasi in ne mesta, čeprav se del družin, ki živi na vasi, z dodatno zasebno dejavnostjo ne ukvarja, posvečajo pa se ji mnoge družine iz predmestij in delavskih naselij. Govor ni o vrtičkarstvu, marveč o zasebni dodatni gospodarski dejavnosti v tistih oblikah, ki so se ! »Itogi vsesojuznoj perepisi naselenija 1970. g.«, Moskva 1973, T. V, str. 66—67. izoblikovale v času kolektivizacije. Velika večina vaškega prebivalstva je danes izrabila pravico do obdelave ohišnic (površina vseh ohišnic znaša 8 milijonov hektarjev) in do reje določenega števila živine. O pomenu te oblike gospodarjenja nam govori to, da so leta 1940 zunaj kolhozov in sovhozov proizvedli 72 % vsega mesa, 77 % mleka in polovico živinorejskih produktov za trg. Privatna dodatna gospodarska dejavnost se je ohranila tudi danes; v mejah, ki jih določa zakon, je ta dejavnost celo deležna spodbude, ker je za vaščane dodaten vir zaslužka in jim pomaga pri preskrbi z zelenjavo, krompirjem, mlekom in mesom. Toda družbena vloga te dejavnosti se je že povsem spremenila. V okviru te dejavnosti so leta 1972 proizvedli 34 "/o mleka in 32 % mesa, delež produkcije živinorejskih pridelkov za trg pa se je zmanjšal na 15 %.3 Tako ima dodatna gospodarska dejavnost tudi v sodobnih razmerah neko pozitivno vlogo pri oskrbovanju mestnega prebivalstva s prehrambenimi proizvodi. Vendar pa je hkrati lahko tudi vir špekulacij in dohodkov, ki niso prisluženi z delom; zato mora biti pod širokim nadzorstvom kolhozov in državnih organov. Približevanje vasi mestu glede na raven tehnične opremljenosti in osebnih dohodkov, zbliževanje obeh oblik družbene lastnine in zmanjšanje vloge privatne sekundarne gospodarske dejavnosti, preseljevanje ljudi iz manjših vaških zaselkov v velika naselja, množična zidava sodobnih stanovanjskih stavb in kulturnih ustanov, razširitev cestne mreže in zboljšanje prometnih zvez — vse to so dolgotrajni dejavniki, in njihov vpliv je že prispeval k pomembnemu zbližanju mesta in vasi, vendar se bo to na še višji stopnji pokazalo v prihodnjih 15—20 letih. Do bistvenih sprememb je v preteklih treh desetletjih in pol prišlo tudi na področju umskega dela. Število uslužbencev (uslužbenci so za sovjetsko statistiko navadno vsi umski delavci, razen članov kolhozov, tj. vsi ne-delavci in ne-kolhozniki) je v tem času naraslo tako absolutno kot pro-centualno. Toda če natančneje analiziramo in upoštevamo družbene razlike v armadi umstvenih delavcev, lahko opazimo, da zelo naglo raste število specialistov z višjo in srednjo specialno izobrazbo (inteligenca v pravem pomenu besede), skupina uslužbencev nespecialistov (pisarniška dela, deloma trgovina itd.) pa je razmeroma stabilna. Ta del umstvenih delavcev sociološka literatura navadno obravnava posebej in ga loči od specialistov-uslužbencev, vendar v drugem pomenu kot v statistiki. Da bi lahko ločili oba pomena tega pojma, bi bilo smotrno, če uslužbence v zadnjem pomenu besede imenujemo uslužbenci-nespecialisti. To, da se je med vsemi socialnimi skupinami najhitreje povečalo število inteligence, nazorno izraža zahteve znanstveno-tehničnega napredka. V triintridesetih letih, od 1941 do konca 1972, se je skupno število specialistov, zaposlenih v nacionalnem gospodarstvu SZ, povečalo od 2,4 ' »Narodnoe hozjajstvo SSSR v 1972 g.«, Moskva 1973, str. 297. milijona ljudi na 19 milijonov, tj. skoraj osemkrat; najhitreje se je to število povečalo v vejah materialne produkcije.4 Bistvo razlik med fizičnimi delavci in umskimi delavci (pri teh še diferenciacije med inteligenco [specialisti] in uslužbenci-nespecialisti) je v socializmu nekoliko drugačno, kot je bistvo razlik med delavskim razredom in kolhoznimi kmeti. Posebno obravnavo zahteva status specialistov in uslužbencev, ki so vključeni v kolhoze in katerih družbeni položaj združuje v sebi dva različna znaka: leta 1970 je bilo zaposleno v kolhozih 0,4 milijona specialistov. Upoštevati moramo tudi to, da je v SZ manj številna skupina ljudi s svobodnimi poklici (pisatelji, umetniki itd.), ki opravljajo posebne naloge. Velika večina umskih delavcev se ne loči od delavskega razreda, kar zadeva odnos do proizvajalnih sredstev, ker temelji njihovo delo na družbeni lastnini. Toda iz tega ne izhaja, da so umski delavci postali že del delavskega razreda in da so bistvene razlike med pretežno fizičnimi delavci in pretežno umskimi delavci čisto odpravljene. Socialno-razredne razlike namreč niso omejene samo na razlike, ki zadevajo lastnino. V skladu z Leninovo mislijo se razredi v vsakem sistemu družbene proizvodnje razlikujejo glede na odnos (največkrat fiksiran in pravno oblikovan v zakonikih) do proizvajalnih sredstev, glede na vlogo, ki jo imajo v družbeni organizaciji dela, in seveda tudi glede na načine pridobivanja in velikost tistega dela družbenega bogastva, ki z njim razpolagajo.5 Tu so poudarjene tri značilnosti, ki so v skladu s tremi temeljnimi prvinami sistema ekonomskih odnosov: z obliko lastnine proizvajalnih sredstev, z vlogo v družbeni organizaciji dela in s tem tudi z menjavo med dejavnostmi ter z oblikami delitve. Zaradi vsega tega je proces premagovanja razrednih razlik dolgotrajen zgodovinski proces. Rešitev te velikanske naloge ne zahteva samo najglobljih sprememb glede oblik lastnine proizvajalnih sredstev, ampak tudi spremembe glede organizacije družbenega dela in načel delitve proizvodov. Smer in hitrost teh sprememb določata rast družbenih proizvajalnih sil in uporaba dosežkov znanstveno-tehničnega napredka v razmerah socializma. V. I. Lenin se je tega dobro zavedal: »Jasno je, da za popolno odpravo razredov ni dovolj, da se otresemo jarma izkoriščevalcev, veleposestnikov in kapitalistov, da samo odpravimo njihovo lastnino, treba je tudi odpraviti vsakršno lastnino proizvajalnih sredstev, treba je odpraviti razlike tako med mestom in vasjo kot med fizičnim in umskim delom. To zahteva zelo veliko časa.«6 Poudariti je treba, da je za V. I. Lenina odprava razlik med mestom in vasjo, med fizičnim in umskim delom ena najvažnejših nalog »popolne odprave razredov«. In nadalje, vrstni red, ki v njem Lenin našteva naloge, ki jih je treba opraviti, tudi ni naključen. Premagovanje razlik med fizičnim in umskim delom zahteva zelo ' Prav tam, str. 524. 1 Gl. V. I. Lenin, Poln. sobr. so£., t. 39, str. 15. * Prav tam. dolga zgodovinska obdobja, brez rešitve teh problemov ne moremo govoriti o izgradnji brezrazredne družbe, ki je značilna za drugo fazo komunistične formacije — za popolni komunizem. Vlogo, ki jo ima neka družbena skupina v družbeni organizaciji dela, opredeljuje narava dela, ki ga neka družbena skupina opravlja. Razlike, ki izvirajo iz narave dela v sodobnih razmerah, so temeljno merilo za razlikovanje med delavskim razredom, uslužbenci in specialisti. Pa ne samo med temi skupinami, ampak tudi med socialnimi sloji v teh skupinah. Pri delavskem razredu SZ navadno razlikujemo tri glavne sloje: nekvalificirane in polkvalificirane delavce, delavce s srednjo kvalifikacijo in visokokvalificirane delavce. Nadalje bomo govorili o mejnem sloju delavcev-inteligentov, ki jih moramo obravnavati kot sloj delavskega razreda. Med kolhozniki, če pustimo ob strani specialiste in uslužbence, ki so vključeni v kolhoze, ločimo tiste brez poklicev in kvalifikacij (delavci) in tiste s kvalifikacijami in poklici (mehanik, molznice itd.). Med usluž-benci-nespecialisti so te razlike manj izrazite, vendar lahko tudi tu razlikujemo dva sloja: polkvalificirane umske delavce in ljudi s srednjo kvalifikacijo. Pri inteligenci, razen t.i. »praktikov« (tako navadno imenujemo ljudi, ki so na specialističnih mestih brez ustrezne diplome), lahko razlikujemo: sloj tehnikov in podobnih specialistov s srednjo izobrazbo, sloj specialistov z višjo izobrazbo in nazadnje sicer relativno maloštevilni, vendar zelo pomembni sloj kvalificiranih specialistov v znanosti (kandidati in doktorji znanosti), v tehniki, v umetnosti, na upravnem področju, skratka sloj vseh tistih, v delu katerih se najbolj jasno kaže ustvarjalnost. Razen tega moramo pri inteligenci ločiti, tu že po drugem merilu delitve, tisti del, ki je stalno zaposlen z organizacijskim delom. To so voditelji podjetij in ustanov, njihovi namestniki, voditelji strukturnih pododdelkov, tj. tovarniških oddelkov, laboratorijev, pisarn, višješolskih ka-tedr itd. Ta sloj sestavlja približno eno petino vseh specialistov, vendar pa mu pripada posebna vloga v družbeni organizaciji dela. Večina inteligence so kvalificirani izobraženci: zdravniki, predavatelji po šolah in visokih šolah (VUZ), konstruktorji in laboranti, ustvarjalci duhovnih vrednot v znanosti in umetnosti. Toda funkcije organizatorjev proizvodnje in vsega družbenega življenja ne moremo pripisati samo temu sloju. Po eni strani ljudje, ki sodijo k organizatorjem, povečini združujejo organi-zatorsko dejavnost v izvršilno. Npr., primarij bolnice ne vodi samo dela osebja, ampak tudi zdravi bolnike in je že po pravilu tudi najuglednejši specialist. Podobno bi lahko rekli tudi o voditeljih konstrukcijskih birojev, o predstojnikih visokošolskih katedr itd. Po drugi strani pa je treba upoštevati, da organizatorska dejavnost v socialistični družbi nikakor ni monopol tistih ljudi, ki upravljajo v imenu in pod nadzorstvom družbe. Organizatorsko delo opravljajo po družbenih načelih milijoni delavcev, kolhoznikov, uslužbencev, specialistov, ki se sicer ukvarjajo z izvajalskim delom. Sekretarji in člani partijskih in kom- somolskih birojev, krajevnih sindikalnih komitejev, poslanci sovjetov vseh stopenj, aktivisti vseh prostovoljnih organizacij itd. so prava armada organizatorjev, brez katerih ne bi moglo biti socialistične družbe. Že danes organizatorska dejavnost v veliki meri poteka na družbenih načelih in v prihodnosti bo vloga množic pri upravljanju vse bolj pomembna. Prav zaradi vsega tega so poskusi, da bi obravnavali organizatorje kot posebno družbeno skupino ali celo kot »nov razred«, kot »protirazred« ipd. neprepričljivi. Razlike med oblikami in višino dohodkov določajo tako razlike med oblikami lastnine kot razlike, ki izhajajo iz narave dela. Skupinska oblika lastnine dovoljuje občutna nihanja pri nagrajevanju po delu. V ekonomsko slabih kolhozih je zaslužek kolhoznikov nižji od tistega, ki ga dobijo delavci ustreznih kategorij v sovhozih, v močnih pa je višji, ker se del diferencialne rente spremeni v dohodek kolhoznikov. Razlike pri nagrajevanju po delu v kolhozih so velike tudi med posameznimi geografskimi območji. Zasebna dodatna gospodarska dejavnost je še vedno pomemben vir dohodka za večino delavcev na vasi; ta dejavnost prispeva k temu, da se dohodki na podeželju izravnavajo z dohodki mestnega prebivalstva. Nagrajevanje po delu, ki je odvisno od zapletenosti dela, od kvalificira-nosti delavcev, od težavnosti delovnih razmer in od odgovornosti pri delu, uresničuje temeljno načelo socializma, v sodobnih razmerah poraja nekatere razlike v dohodku med socialnimi skupinami in še posebno med sloji teh skupin. Takšna je v grobih obrisih socialno-razredna struktura sovjetske družbe v sodobnih razmerah, ko je sovjetska družba stopila v obdobje zrelega socializma. Zdaj bomo prešli na obravnavo teženj v njenem razvoju, posebno pozornost bomo posvetili integracijskim procesom in pojasnjevanju, kako so ti integracijski procesi povezani s procesi diferenciacije na področju dela. Glavna smer, v kateri se razvija in izpopolnjuje struktura socialistične družbe v SZ, načrtuje zbližanje vseh razredov in socialnih skupin, postopno premagovanje bistvenih razlik, odpravo medsebojnih mej. Vse večje zbliževanje naznanja zmanjševanje obstoječih razlik, zasnovanih na objektivnih merilih, in hkrati odseva v zavesti ljudi, ki bolj ali manj točno dojemajo svoj družbeni položaj kot položaj »delavcev«, »kolhoznikov«, »uslužbencev«, »inženirjev in tehnikov« itd. Poleg izraza zbliževanje se pri karakterizaciji teženj v razvoju socialne strukture pogosto uporablja tudi izraz spojitev. Po našem mnenju ta dva strokovna izraza nista so-značna. Družbene skupine se bodo spojile v prihodnosti, ko bodo odpravljene vse razlike med njimi. Spojitev nastopi kot rezultat procesa zbliževanja in kot njegova imanentna težnja. Danes bi bilo prezgodaj govoriti o spojitvi razredov in socialnih skupin v SZ, čeprav se že kažejo prva znamenja take spojitve, ki še posebej jasno izstopajo v položaju mejnih družbenih slojev. Drugo vprašanje splošne narave je vprašanje odnosa med zbliževanjem razredov in družbenih skupin ter med vzajemnim spreminjanjem teh. V omejenem obsegu so se ti res spreminjali, npr. takrat, ko so del kolhozov spremenili v sovhoze, ali pa takrat, ko so obrtniške zadruge postale državna podjetja. V drugačni obliki do takih sprememb prihaja vsak dan, ko delavci in njihovi otroci spreminjajo svoj družbeni položaj in prehajajo v druge razrede in socialne skupine. Razsežnost teh prehodov, družbenih premeščanj,7 je zelo velika, ker se razmerja v družbeni strukturi spreminjajo in se bodo spreminjala. Še naprej se bodo množile vrste delavskega razreda, raslo bo število specialistov, sestava mladega kadra specialistov pa nam bo pri tem vedno bolj točno nakazovala strukturo družbe. Družbena premeščanja po eni strani olajšujejo zbliževanje socialnih skupin — čim manjše so razlike, tem lažji je prehod — po drugi strani pa pomagajo pri zbliževanju, saj ga pospešujejo. Ti procesi ne potekajo samo v eno smer, ampak potekajo v obe smeri, pri čemer pa prevladujejo prehodi, ki jih povzroča družbena nujnost. Npr., prehodi iz mesta v vas, dopolnjevanje vrst delavskega razreda z otroki, ki so zrasli v družinah specialistov, vse to je pri teh procesih kar precej pomembno, toda pokrivajo jih glavni tokovi premeščanj, ki potekajo v nasprotno smer. Kljub pomenu, ki ga imajo prej omenjeni procesi, pa razvoja socialistične družbe nikakor ne moremo obravnavati kot spreminjanje enih družbenih skupin v druge, npr. da bi vsi državljani prešli v delavski razred ali v inteligenco. Prihodnja brezrazredna družba, ki bodo v njej vsi za delo sposobni člani družbe delavci in hkrati tudi izobraženi ljudje, se pravi inteligenti, nikakor ne bo družba »enega razreda« ali »ene družbene skupine«. Najboljše poteze sodobnih delavcev, kolhoznikov in inteligen-tov se bodo združile v delavcu prihodnosti. Obča zakonitost razvoja socialne strukture socialistične družbe, usmerjene k družbeni enotnosti, se izraža v treh poglavitnih težnjah. Prvič je to nadaljnje zbliianje vseh razredov in skupin delavcev glede na njihov odnos do proizvajalnih sredstev. Ta težnja se kaže predvsem v progresivnem zbliževanju splošne ljudske in skupinske lastnine. Prej smo že povedali, da se razlike med obema oblikama socialistične lastnine postopoma zmanjšujejo. Osnovna proizvajalna sredstva se pri odhodu delavcev iz kolhozih in sovhozih ne delijo. Povečanje kolhozov, širjenje zvez med kolhozi in državnimi podjetji, razvoj medkolhoznih, kolhozno-sovhoznih in drugih mešanih podjetij, vse boljša tehnična opremljenost kmetijstva — vse to premaguje izoliranost kooperacij, povišuje delovno storilnost in višino dohodka v kolhozih in s tem zbližuje kolhoznike z delavskim razredom, predvsem z delavci iz sovhozov, ki so po delovnih razmerah in načinu življenja najbližji odred delavskega razreda. ' Vpeljali smo termin »socialno premeščanje«, zdi se nam bolj točen kot »socialna mobilnost« (gl. M. N. Rutkevič, F. P. Filippov, Social"nye peremeščenija), »Mysl>, Moskva 1970. K temu, da se vsi delavci zbližujejo glede na odnos do proizvajalnih sredstev, sodi tudi postopno zmanjševanje obsega in tržne vloge ohišnic; do tega prihaja zaradi hitrega razvoja družbenega gospodarstva in naraščanja dohodkov, ki ga to gospodarstvo daje kolhoznikom in sovhoznim delavcem. V prihodnosti bo vse delo delavcev iz mest in vasi temeljilo na družbeni lastnini in vsi bodo prejemali dohodke samo od družbenega gospodarstva. Proces stopnjevanja socialne enakosti glede na odnos do proizvajalnih sredstev se dogaja tudi v splošnem ljudskem sektorju gospodarstva. Vsako državno podjetje, ki je člen v verigi vsega gospodarskega sistema, je hkrati tudi do neke mere samostojno, relativno samostojno. Kolektiv v podjetju ni lastnik proizvajalnih sredstev. Toda to, kakšni so ti fondi (po količini in kakovosti), je odločilnega pomena za kvalifikacijo delavcev, uslužbencev, inženirjev in tehnikov in za njihov zaslužek. Danes so razlike glede na vrednost osnovnih fondov, vzete poprečno na enega delavca, zelo velike tako v različnih panogah gospodarstva kot v podjetjih znotraj teh panog. Znanstveno-tehnični napredek v razmerah socializma izrecno zahteva, da se odpravi nekvalificirano in polkvalificirano delo v vseh podjetjih s tem, da se vpeljuje novo in najnovejšo tehniko, zboljšuje organizacijo dela in proizvodnje. Proizvodnja se koncentrira, v ospredje stopajo velika gospodarska združenja, ki omogočajo specializacijo proizvodnje v podjetjih in pospešujejo naraščanje delovne storilnosti. Ti ekonomski procesi imajo globoko družbeno vsebino, ker pospešujejo izravnavo tehnične opremljenosti in preskrbljenosti s fondi delovnih kolektivov, s tem pa pospešujejo tudi njihovo stvarno udeležbo pri uporabi splošne ljudske lastnine. V tej smeri deluje tudi tako pomemben družbeni dejavnik, kot je naraščanje vloge delavstva pri upravljanju podjetij in združenj, pri upravljanju, ki poteka prek vsega sistema družbenih organizacij (partijskih komitejev, ki imajo pravico, da nadzorujejo administracijo, sindikalnih komitejev, organov ljudske kontrole, stalno delujočih proizvodnih posvetovanj itd.). Druga pomembnejša težnja v razvoju socialne strukture socialistične družbe je zbliževanje vseh razredov, skupin in slojev delavcev glede narave dela. Znanstveno-tehnični napredek nujno zahteva intelektualizacijo dela na področju proizvodnje. Znanost se z vključevanjem tehnike in tehnologije spreminja v neposredno produkcijsko silo. To se kaže po eni strani v povečanju absolutnega in relativnega (delnega) števila umskih delavcev v družbi nasploh in na področju proizvodnje posebej, po drugi strani pa v intelektualizaciji fizičnega dela. Znanstveno-tehnični napredek spreminja naravo dela neposrednih proizvajalcev, nova tehnika zahteva od večine delavcev večje obče in posebno znanje. V tistih podjetjih in gospodarskih vejah, kjer je razvoj naj- hitrejši, se v največji meri uveljavlja proces prežemanja fizičnega dela z intelektualnimi funkcijami. V vrste sovjetskega delavskega razreda se vključujejo vedno nove in nove profesionalne skupine delavcev, ki upravljajo z zapletenimi tehničnimi sredstvi. Njihovo delo je že danes delo pretežno fizične narave z zelo velikim deležem umskih prizadevanj ali pa že delo pretežno umske narave, ker morajo ti delavci upravljati z zapletenimi agregati, pretežno tehnično in znanstveno vednost pa zahtevajo tudi montaža, uravnava in popravilo sodobne opreme. To znanje tudi določa praktične navade. To pa seveda ne pomeni, da so razlike med delavci in inteligenco zginile. Toda definicija delavskega razreda v socializmu kot »skupnosti ljudi, ki se ukvarjajo s fizičnim delom«, je po našem mnenju nezadovoljiva, ker ne upošteva novih pojavov. Pojem »pretežno fizično delo«, ki se je že udomačil, v glavnem pravilno nakazuje materialno in neposredno naravo delavčevega vpliva na proizvajalna sredstva. Vendar samo v glavnih potezah. Izračunano je, da znaša odstotek umskih naporov pri jeklarju ob električnem plavžu 70 %, pri delavcu ob avtomatičnem traku pa do 95 %. Tako prvi kot drugi materialno vplivata na proizvajalna sredstva; oba proizvajata materialne dobrine. Definicija delavčevega dela kot »pretežno fizičnega« je danes resnična za veliko večino delavcev. Toda ta definicija ne upošteva dovolj tega, da funkcije pri nadzoru avtomatike, pri upravljanju agregatov s pomočjo aparatur postajajo za celo vrsto delavcev glavno opravilo. V njihovem delu se kvalificirano umsko delo združuje z nič manj kvalificiranim fizičnim delom. Proces zbliževanja fizičnega in umskega dela je v njihovi dejavnosti dosegel tako stopnjo, da lahko v tem primeru govorimo o organskem združenju. Ta del delavskega razreda je v sovjetski sociološki literaturi že pred desetimi leti dobil ime delavci-inteligenti.8 Tukaj velja podčrtati, da zahteva napredek tehnike že danes od velikega dela delavcev izobrazbo na ravni srednje tehnične šole ali pa že kar na ravni visoke šole. V industriji SZ je leta 1970 25,7 % vseh tistih, ki so končali srednjo tehnično šolo, delalo na delovnem mestu delavca. Absolutno število ljudi z srednjo specialno, nedokončano visoko in visoko izobrazbo, ki so bili zaposleni na delovnih mestih delavcev, tj. tistih, ki jih je popis prebivalstva registriral kot delavce, je leta 1970 znašalo približno 2,5 milijona ljudi.9 Upoštevati seveda moramo, da so velik del teh ljudi študentje (izredni študentje in slušatelji večernih kurzov) in da mnogi diplomanti ne opravljajo svojega poklica ipd. Toda tiste, ki upravljajo zapleteno tehniko in ki uporabljajo diplomo v skladu z njenim namenom, lahko upoštevamo kot poseben del delavskega razreda. Po izobrazbi se sicer ne razlikujejo od tehnikov, ki opravljajo službo mojstra, vodje odsekov in oddelkov, laborantov, toda v sebi združujejo lastnosti delavca z lastnostmi specia- » Gl. »Pod'em kul'turno-tehničeskogo urovnja sovetskogo rabočego klassa«, »Mysl'«, Moskva, 1961 idr. ■ Gl. »Itogi Vsesojuznoj perepisi naselenija 1970. g.«, T. V, str. 26 do 27, 66. 703 Teorija in praksa, let. 12, št. 6—7, Ljubljana 1975 lista, inteligenta. Vendar so pri tem odločilne prve lastnosti. Mejna skupina, kakršna so delavci-inteligenti, ni skupina, ki naj bi »visela« nekje med delavskim razredom in inteligenco, to je sloj sovjetskega delavskega razreda, njegov najbolj perspektiven sloj. Po drugi strani pa prihaja do tehnizacije umskega dela pri mnogih skupinah inteligence in uslužbencev. To je opaziti predvsem na proizvodnem področju znanosti, v eksperimentalni proizvodnji, v tehničnih znan-stveno-raziskovalnih inštitutih. Vpeljevanje nove zapletene tehnike vpliva na povečanje deleža kvalificiranega fizičnega dela tako v dejavnosti učiteljev (programirani pouk, laboratorij), zdravnikov (kirurgov, rentgenologov itd.), ekonomistov in mnogih drugih kategorij specialistov kot v delu trgovskih uslužbencev in uradnikov; delo zadnjih se tehnizira z vpeljevanjem organizacijske tehnike na področju upravljanja. Tako znanstveno-tehnični napredek določa dvostransko naravo procesa zbliževanja delavcev, inženirjev in tehnikov in vseh fizičnih in umskih delavcev. V tem procesu so danes že elementi spojitve, k njej ta proces tudi pelje. Toda to je dolgotrajen proces. V. I. Lenin je dobro vedel, da bo inteligenca »ostala poseben sloj prav do najvišje stopnje razvoja komunistične družbe«.10 Tretja pomembna težnja je tesno povezana s prvim dvema — to je zbliževanje vseh družbenih skupin sovjetske družbe in slojev v teh skupinah na področju delitve. Razlike med kolhozniki in drugimi družbenimi skupinami sovjetske družbe obstajajo v načinu pridobivanja dohodka, ker je v kooperativnem gospodarstvu nagrajevanje po delu veliko bolj odvisno od rezultatov letine in odločitev zbora kolhoznikov kot pa v državnih kmetijskih posestvih. Zagotovljena minimalna mesečna plača in socialno zavarovanje sta bila za kolhoze odločilnega pomena pri zbliževanju kolhoznikov s sov-hoznimi delavci glede nagrajevanja po delu. Drugi moment, ki vpliva na razlike, je v poprečju nižja raven dohodkov v kolhozih in na vasi nasploh v primerjavi z mestom, kar je posledica nižje kvalifikacije delavcev na vasi. Te razlike počasi izginjajo. Težnja, da bi dohodki na vasi hitreje naraščali, je zelo trdna. Leta 1970 so bili v primerjavi s predvojnim letom 1940 stvarni dohodki delavcev in uslužbencev večji za trikrat, kolhoznikov pa za 4,8 krat. Primerjanje družbenih skupin, zaposlenih v splošnem ljudskem gospodarstvu, glede na dohodek je težavno zaradi tega, ker so delovne razmere v gospodarskih panogah med seboj zelo različne, od delovnih razmer pa je v veliki meri odvisno nagrajevanje. Toda primerjava v okvirih samih gospodarskih panog nam daje predstavo o bistvu potekajočih procesov. Če označimo poprečni zaslužek industrijskih delavcev z indeksom 100, bo zaslužek uslužbencev, inženirjev in tehnikov (tj. glavne kategorije specialistov v industriji) videti takole: » V. I. Lenin, Poln. sobr. soč., izd. 5-oe, t. 44, str. 351. Družbene skupine 1940 1960 1970 Delavci 100 100 100 Uslužbenci 111 82 85 Inženirji in tehniki 215 151 136 Vir: Razpredelnico je sestavil avtor po podatkih Osrednjega statističnega urada SZ. Gl. »Narodnoe hozjajstvo SSSR 1922—1972 gg.«, Moskva, 1973, str. 350. Zaslužek uslužbencev, ki je bil pred vojno v poprečju višji kot zaslužek delavcev, je danes nižji. To lahko pojasnimo s tem, da se je poprečna raven kvalifikacije delavcev precej dvignila, višja kvalifikacija pa prinaša delavcu višje dohodke, ker tako delo zahteva večji napor. Kar zadeva zaslužek inženirjev in tehnikov, moramo reči, da je bil pred vojno dvakrat tolikšen, kot je bil zaslužek delavca, danes je samo za 1/3 večji. Tudi to potrjuje, da je kvalificiranih delavcev vedno več. Tu pa so potrebni nekateri popravki. Zbliževanje zaslužka tehnika (in inženirja) z zaslužkom kvalificiranega delavca je doseglo tisto stopnjo, ko se nemalokdaj pojavljajo tudi negativne posledice: nekateri delavci, ki so si pridobili diplomo tehnika ali inženirja, ne da bi se ločili od proizvodnega procesa, zaradi materialnih razlogov nočejo prevzeti ustreznih dolžnosti. V našem, pa tudi v mnogih drugih primerih, pa popravki, ki uravnavajo diferenciacijo zaslužkov pri različnih kategorijah delavcev, ne spreminjajo bistva glavnega procesa, nenehnega zbliževanja delavcev glede višine dohodka. Razlike med družbenimi skupinami, ki izvirajo iz višine dohodka, so danes precej manj pomembne od razlik, ki nastajajo v samih družbenih skupinah. Pri minimalnem zaslužku 70 rubljev na mesec dobivajo najbolj kvalificirane kategorije delavcev in kolhoznikov dohodke, ki so nekajkrat večji. Razlika med začetno plačo specialista, ki je dokončal visoko šolo, in višino nagrade visokokvalificiranega specialista (doktor znanosti v visokih šolah in znanstvenih ustanovah) je tudi v razmerju 4:1 ali 5 : 1 (vse je odvisno od gospodarske panoge in področja kulture). Tako velik razpon pri nagrajevanju po delu delavcev je posledica socialne raznovrstnosti dela in nujnosti, da družba materialno stimulira delavčevo prizadevanje, da bi dobil višjo kvalifikacijo. Upoštevati moramo, da so stvarne razlike pri oskrbi državljanov manjše, kot pa so razlike med zaslužki, ker deluje v socializmu tako pomemben dejavnik socialne integracije na področju delitve, kot je pospešena rast fondov družbene porabe. Ti fondi dejansko popolnoma pokrivajo izdatke za izobraževanje in zdravstveno zavarovanje, za stanovanjsko izgradnjo in kulturne potrebe, pomagajo pri vzdrževanju otrok, posebno družinam z več otroki itd. Če se je stvarni dohodek na enega prebivalca od leta 1960 do leta 1970 povečal za 59 %, pa so se izplačila in olajšave iz fondov družbene porabe več kot podvojila.11 11 »Narodnoe hozjajstvo SSSR v 1922—1972 gg.«, Moskva 1973, str. 363. V prihodnjih 15—20 letih bo naraščanje sredstev v fondih družbene porabe relativno prehitevalo povečanje zaslužkov. Po nekaterih izračunih se bodo zaslužki povečali dvakrat, skladi družbene porabe pa štirikrat. Če ob tem upoštevamo tudi dosledno izvajanje politike zviševanja minimalnih zaslužkov, lahko rečemo, da bo vse to skupaj veliko prispevalo k socialni enakosti na področju porabe. Tako se na vseh treh glavnih področjih socialno-ekonomskih odnosov kaže kot temeljna razvojna smer naraščanje socialne enotnosti, kar izvira iz tega, da se družbene skupine zbližujejo, da zginjajo meje med njimi in to bo v prihodnosti pripeljalo do tega, da se bodo spojile. prikazi, recenzije adolf bibic Posvetovanje o sodobnem marksizmu Kljub mnogim problemom in protislovjem, stagnacijam in celo nazadovanjem, s katerimi se je miselni tok, ki nosi ime »marksizem«, v posameznih zgodovinsko-konkretnih razmerah in nosilcih srečeval, ostane neizpodbitno dejstvo, da je marksizem najbolj vitalna, najbolj vplivna teorija naše epohe, ki je po notranjih potencialih najbolj sposobna v sintetični podobi vsrkati vase zgodovinsko gibanje družb in sodobnega sveta. Poglavitni impulz, ki ga marksizem dobiva, je zgodovinska praksa, ki jo običajno imenujemo socializem kot svetovni proces. Če ne bi bilo tega procesa, ki se v različnih objektivnih in subjektivnih oblikah prebija skozi lupino časa, če ne bi bilo velikih socialističnih in antikolo-nialnih revolucij XX. stoletja, če ne bi bile socialistične sile eden od poglavitnih družbenopolitičnih faktorjev v posameznih visoko razvitih kapitalističnih deželah, če se ne bi prvine socializma uveljavljale kot objektivna zgodovinska nujnost v čedalje večjem podružbljanju proizvodnje in v potrebi po zavestnem u-smerjanju družbenih procesov, če ne bi imela socialistična teorija in praksa vpliv celo na znanost, ki subjektivno ni na marksističnih pozicijah — bi o marksizmu gotovo ne pisali toliko, kot pišejo v svetu, bi o njem ne razpravljali na pomembnih mednarodnih posvetovanjih, bi se z njim ne seznanjali po univerzah celo v kapitalističnih deželah. S svojo idejo socialne revolucije, preseganja razredne družbe, s svojim vpogledom v zgodovinsko gibanje, ki temelji na proti- slovnosti produktivnih sil in produkcijskih odnosov, s svojo vizijo skupnosti, v kateri bi združeni delavci obvladovali družbene procese, z vsemi temi in mnogimi drugimi prvinami je marksizem po svojih bistvenih motivih zlasti pomemben za družbo prehodnega obdobja, ki se bolj kot prejšnje družbe sooča s potrebo, da usmerja družbeni razvoj z dialektičnim povezovanjem svobode in nujnosti. Razprava o marksizmu v naši družbi ima najgloblje korenine ravno v potrebi, da se skozi samoupravne procese in oblike uveljavi družbeni razvoj, v katerem bi se vodilna vloga delavskega razreda čim bolj neposredno izrazila in s tem, ob sodelovanju vseh delovnih slojev družbe, pospeševalo preseganje razrednih prvin prehodnega obdobja, oblikovanje novih produkcijskih odnosov in huma-nizacijo človeka in družbe sploh. Med mnogimi vprašanji, ki se ob razpravljanju o marksizmu pri nas zastavljajo, sta z določenega vidika pomembni zlasti dve: Kako povečati vpliv marksistične teorije in metodologije na družbeni razvoj sploh in na razvoj znanosti (zlasti družbene) še posebej. In kako ocenjevati tokove, ki so nekje na periferiji marksizma, ki se subjektivno zanj izrekajo, čeprav v soočenju z avtentično marksistično tradicijo kažejo nekatere očitne slabosti in enostranosti. Razprava o teh problemih je tem bolj potrebna, ker je marksizem teorija, ki je praktično relevantna in pomeni določeno pojmovanje marksizma že tudi poseganje, vsaj posredno, v praktično družbene in politične odnose. Po drugi strani pa razpravljanje o marksizmu ravno zaradi njegove praktične relevantnosti zahteva strogo spoštovanje znanstvenih metod, ki zagotavljajo, da bi se o posameznih pogledih na marksizem, v posameznih specifičnih poudarkih odkrilo in ločilo racionalno jedro od empiričnih lusk, ki jih mora kritična analiza zavreči. Posvetovanje v Stojčevcu pri Sarajevu na temo »Sodobni marksizem«, ki so ga 19. maja 1975 organizirali Marksistični center pri CK BiH, Združenje filozofov BiH in Združenje socilogov BiH, se je vključilo v potrebo po poglobitvi razprave o marksizmu, po njeni diferencirani tematizaciji in svetovnem dimenzioniranju, ki pa naj bi imelo dovolj posluha za razumevanje specifičnosti, v katerih se izražajo konkretne potrebe posameznih družb in okolij v katerih marksizem deluje. Enodnevna razprava seveda ni mogla izpolniti morebitnih pričakovanj, da bi posvetovanje v celoti obdelalo vse bistvene probleme naslovne teme, vsa odprta vprašanja in nakazane probleme. Bila je le ena od pobud, da se razprava o marksizmu odločneje premakne iz zgolj zgodovinsko-retrospektivne ali dnevnopolitične obdelave k obravnavi nekaterih bistvenih vidikov marksizma sedanje epohe. Podlaga posvetovanju so bili pismeni referati. V uvodnem prispevku, ki si je prizadeval opredeliti bistvo naslovne teme, (Sodobni marksizem: geneza, struktura, problemi), je dr. Muhamed Filipo-vič skušal v kritičnem odnosu do raznih parcialnih pojmovanj marksizma, ki poudarjajo npr. da je sodobni marksizem filozofija, znanost ali samo politična praksa, uveljaviti pogled na marksizem kot na duhovno-praktično gibanje, ki sin-tetizira celoto družbenih protislovij in razvoja (gl. tekst v tej številki Teorije in prakse). Naslovi drugih pismenih prispevkov, ki so bili predloženi posvetovanju, sami govore o svoji temeljni tematski orientaciji: dr. Branislav Djurdjev: Zgodovinski materializem izvirnega marksizma in postmaksistična filozofija zgodovine; dr. Fuad Muhič: Kritični pogled na marksistični pozitivizem XX. stoletja; dr. Besim Ibrahimpašič: Leva heterodok-sija v sodobnem marksizmu; dr. Risto Tubič: Tradicija liberalizma in marksizma; dr. Zoran Vidakovič: Kritika struk-turalistične razlage zgodovinskega mate-rializma; dr. Vojislav Simeunovič Axe-losovo vračanje Marxa na metafiziko; dr. Halim Mulaibrahimagič: Anarholibe-ralistične tendence v sodobnem marksizmu; dr. Boris Kandič: Razvojne tenden- ce sodobnega marksizma glede ustvarjalnosti. V nadaljnjem prikazu posvetovanja se želimo omejiti predvsem na nekatere probleme, ki jih je sprožila enodnevna razprava. Med vprašanji, ki odpirajo nekatere bistvene razsežnosti, je potrebno omeniti stališča do problema, ki bi ga lahko imenovali: »Marksizem« ali »marksizmi«; tj. ali obstaja en sam marksizem ali lahko govorimo in moramo govoriti o več marksizmih. Ze naslovi nekaterih referatov so se nagibali k slednjemu, pa tudi nekateri udeleženci so se izrecno pozitivno izrekli, da moremo in moramo danes govoriti o več marksizmih (npr. o »zahodnem«, »vzhodnem«, jugoslovanskem itd.) (npr. dr. Mi-livoje Petrovič); nekateri drugi pa so, dasi so se zavzemali za legitimnost razlik v pojmovanju marksizma glede na različne družbenopolitične razmere, v katerih zavestne socialistične sile delujejo, vendarle poudarjali, da je prav tako pomembno vprašanje enotnosti marksistične teorije, kolikor gre prav za marksizem, ne pa za nek drug sistem teorije in prakse. Opozorili so tudi (dr. Zoran Vidakovič) na zgodovinske tendence, ki obetajo možnosti, da se bo marksizem iz raznih parcialnosti, ki so odsev omejenosti zgodovinsko-družbene prakse (tako omejenosti »oficialnega« kot »opozicijskega« marksizma), razvijal v smeri nove sinteze. Pri tem naj bi posebno vlogo odigral marksizem, ki je najtesneje povezan z vozlišči revolucionarnega razrednega boja. Omembe vredna so nekatera opozorila (dr. Hasan Sušič in dr.), da se naše razprave o marksizmu vse preveč omejujejo na evropski prostor, na marksizem v Evropi. To je problematično ne samo glede na naravo marksizma, marveč je nedosledno tudi z gledišča temeljne usmeritve naše neuvrščene zunanje politike, ki je povezana ravno z dogajanjem v »tretjem svetu«. Posebno pozornost je zbudila razprava o razmerju med teorijo in prakso v marksizmu (dr. Davor Rodin). Problem se je zaostril okrog interpretacije Marx-ove zahteve po realizaciji filozofije in še posebej glede instrumentalnosti teorije nasproti družbeni praksi. Čeprav seveda razprava ni do kraja razčistila tega vprašanja, ki je gotovo med osrednjimi problemi marksizma, zlasti sodobnega marksizma, je ostal vtis, da bi nadaljnja obravnava tega vprašanja, o katerem je razpravljalo več udeležencev (npr. dr. Muminovič, dr. M. Filipovič idr.) — dotikali pa so se ga tudi referati, zlasti uvodni referat in referat dr. Fuada Mu-hiča — zahtevala premislek predvsem v dveh smereh: tako v kritiki pragmatistič-ne instrumentalizacije teorije kot v kritiki njene abstraktne refilozofikacije, ki se pojavlja, kot je bilo rečeno v diskusiji, tudi v socialističnih deželah. V zvezi z razpravo o razmerju med teorijo in prakso je bilo dragoceno tudi opozorilo (dr. Kasim Prohič) o potrebi navezave marksizma na probleme »vsakdanjega življenja« (problemi urbanizma itd.). Živahen odmev je imel nastop dr. Branislava Djurdjeva, ki se je edini lotil problema družbenega razvoja in zgodovinskih zakonitosti. Ne da bi se spuščali v zelo zapleteno problematiko, ki jo je sprožil, menimo, da je bila njegova intervencija koristna že zaradi tega — pa najsi je sam problem ostal sporen — ker je opozorila na vprašanje družbenoekonomskih formacij, ki bi, sodeč ne samo po Leninu, marveč tudi po sodobnih teorijah družbenega razvoja, dejansko zaslužila, da bi jo na takšnih ali podobnih posvetovanjih natančneje obravnavali. Da marksizem ne sme mimo ogromnih rezultatov razvoja sodobnih prirod-nih znanosti, je v razpravi poudarilo več udeležencev (zlasti dr. Ljubomir Berbe-rovič). Slednji je popolnoma upravičeno ugotovil, da se dialog med sodobnimi marksističnimi teoretiki pri nas in med znanstveniki naravoslovci ne razvija v potrebni meri, ker marksistična teorija premalo spremlja nova odkritja na področju eksaktnih znanosti, te pa se premalo opirajo na marksizem oziroma premalo sledijo njegovemu sodobnemu razvoju. O problemih dialektike za posvetovanje ni nihče pripravil pismenega prispevka, niti ni bilo o tem vprašanju bolj poglobljene diskusije. Vendar pa so nekateri udeleženci opozorili (med njimi dr. Adolf Bibič in Gojko Gruevski) na aktu- alnost tega vprašanja in na potrebo, da se mu v bližnji prihodnosti posveti posebna razprava. V Stojčevcu so se udeleženci, ki so se izrecno opredeljevali do tega problema, nekako razporedili na tiste, ki so poudarjali pomen dialektičnega materializma, do tistih, ki so verjetno zaradi možne identifikacije z »diama-tom« opozarjali na potrebo in pomen dialektike, do onih, ki so, kot se zdi, zavračali vsako razpravo o dialektiki, ki bi bila zunaj neke konkretne vsebinsko problemske povezave — pa do tistih, ki so menili, da je dialektika vezana na meščansko epoho, na trg kot obliko posredovanja, ki pa danes odmira in zato dialektika ni več uporabna. V razpravi je prišlo do različnih pojmovanj glede razmerja med Heglom in Marxom. Problematizirana je bila teza (ki jo je vseboval referat Halima Mula-ibrahimagiča), da imajo liberalizem, neo-liberalizem in celo anarholiberalizem svoje teoretično izhodišče pri Heglu, zlasti v njegovem postavljanju nasprotja med civilno družbo in politično državo. V nasprotju s tem so oponenti zagovarjali stališče, da je razmerje med Heglom in Marxom bistvenega pomena za pravilno razumevanje sodobnega marksizma, še posebej v problemskem sklopu politične države in civilne družbe, na katerega je navezal svojo kritiko mladi Marx. Zato tudi rekonstrukcija Marxove kritike Heglovega pojmovanja politike nikakor ni sama po sebi že drsenje na poziciji liberalizma, zlasti še zato ne, ker tudi danes, v nobeni družbi, vključno z našo, še ni zgodovinsko izčrpana dialektika med javno in zasebno sfero življenja, ki jo moramo seveda obravnavati v kontekstu razrednega pojmovanja politike. Problematiko posvetovanja so v razpravi aktualizirali tudi dr. Stojan Tomič, ki je kritično govoril o izenačevanju participacije in samoupravljanja, dr. Esad čimič, ki se je zavzemal za razlikovanje med odmiranjem države in njenim odstopanjem z določenih področij družbenega življenja, in dr. Šefko Medjedovič, ki je razpravljal o parcializaciji marksizma, kar ima po njegovem negativne posledice za pojmovanje razredne strukture prehodnega obdobja. Kot je razvidno iz tega izseka razprav, je posvetovanje ne samo v nosilnih referatih, marveč tudi v diskusiji sprožilo ali zaostrilo celo vrsto vprašanj ali ponovno postavilo nekatera vprašanja, o katerih bi bilo treba razmišljati. En dan je bil, kot rečeno, gotovo prekratek, da bi lahko številni udeleženci posvetovanja izmenjali poglede na vsa bistvena vprašanja, ki so jih sprožili pismeni prispevki ali ustne intervencije. Vendar, če je to posvetovanje — med številnimi drugimi vprašanji — problematiziralo utopi-stično in pozitivistično razumevanje marksizma, če je opozorilo na potrebo po »deevropeizaciji« marksizma, če je poudarilo potrebo, da se na novi zgodovinski ravni doseže sinteza v sodobnem marksizmu, če je opozorilo na nezdružljivost liberalizma in marksizma in na to, da je marksizmu tuje vsako reduciranje na metafiziko, če je skušalo reafirmirati marksizem kot misel in prakso, ki obvladuje našo epoho in ji določa zgodovinski horizont — potem gotovo lahko trdimo, da se na posvetovanju niso izmikali bistvenim problemom. Treba bi bilo razmisliti o tem, da rezultati tega posvetovanja ne bi ostali zgolj pri objavi pismenih prispevkov in diskusij — za kar so se organizatorji ob-vekali — marveč kako bi na novih srečanjih, ki bi bila posvečena nekaterim odprtim in sproženim vprašanjem, natančneje razpravljali npr. o takšnih problemih, kot so: pomen kategorije družbenoekonomskih formacij za anlizo sodobnega družbenega razvoja; problem materialistične dialektike; razmerje med sodobnim znanstvenim napredkom in družbenimi spremembami sploh in med marksizmom; enotnost in razlike v sodobnem marksizmu; marksizem in politična ekonomija (ta vidik je bil na posvetovanju neupravičeno dokaj v ozadju); sodobni kapitalizem in marksizem; sodobni socializem in marksizem; marksizem in dežele v razvoju; problem objektivnega in subjektivnega v marksizmu; problem zakonitosti družbenega razvoja in vloga subjektivnega faktorja; teorija in praksa v marksistični koncepciji, marksizem, ki se poraja v praksi delavskega gibanja in »akademski« marksizem itn. To, da je posvetovanje nakazalo potrebo po nadaljnjem razpravljanju o teh in drugih vprašanjih, tudi tistih iz posameznih referatov, je gotovo koristen napor, ki bi ga kazalo nadaljevati, kot smo predlagali, z novimi iniciativami. listamo po tujih revijah Theory and Society št. 1/1975 (ZDA) Kritika teze o »postindustrijski družbi« Revija »Theory and Society« le v svojem podnaslovu »Obnova in kritika v družbeni teoriji« nakazuje problemske razsežnosti in idejni predznak svojega koncepta. Med njenimi organizacijskimi in pišočimi sodelavci so ugledna imena iz tako imenovanih socialističnih, refleksivnih, kritičnih in radikalnih socioloških in politoloških krogov. Že sama evidenca nekaterih osrednjih imen avtorjev lahko najbolje izrazi idejno in delovno smer revije, ki je uspešna delovna sinteza »novolevičarskega« upora v zahodnem družboslovju in levih, naprednih političnih in teoretičnih teženj v akademskem družboslovnem svetu: Norman Birnbaum, Robin Blackburn, Paul Breines, Hans Peter Dreitzel, Umberto Eco, Steven Lukes, S. M. Miller, Paul Piccone, Irving Zeitlin; med vodilnimi dejavniki revije pa so predvsem Alvin W. Gouldner, Pierre Bourdieu, Randall Collins, Derek Philips, Paul Walton in Robert K. Merton. Osrednji oziroma nosilni esej prve letošnje številke revije je prispeval napredno usmerjeni profesor sociologije na Bostonski univerzi S. M. Miller, ki je avtor knjige z naslovom »Bodočnost neenakosti«. Njegova siceršnja delovna problematika obsega naslednje delovne sektorje: problemi družbene slojevitosti in enakosti, revščine, ekonomsko-socialna politika neokapitalističnih družb, specifikacija tipov enakosti, meje »države izobilja« in socialne tendence v neo-kapitalistični družbi. S. Michael Miller v eseju »Beležke o neokapitalizmu« teoretično razgalja nekatere vodilne meščanske teze o postindustrijski družbi, o družbi družbenih dejavnosti (Daniel Bell) oziroma novi industrijski družbi (John Kenneth Gal-braith). Družbene analize, ki poudarjajo čedalje večjo vlogo intelektualca-eksper-ta, univerze, in potrošnika se zdijo Mil-lerju več kot enostranske. Zanj je kapitalistični način družbene organizacije realnost tudi sedanje »neokapitalistične« zgradbe. »Neo« meri na določene preobrazbe, ki so nastopile v kapitalizmu od takrat, ko ga je analiziral K. Mara. Miller zavrača take družbene analize, ki vse pojasnjujejo iz ene same premise. Velike oligopolne korporacije se v »neo-kapitalistični« družbi vse bolj ekonomsko razraščajo oziroma prehajajo v obliko večnacionalnih korporacij in konglomeratov. Ob teh ekonomskih velikanih so še druge, manjše industrijske in družbene dejavnosti, ki so v bolj ali manj tesni zvezi z »velikani«. Ne nazadnje je treba omeniti še naraščajoči pomen javnega sektorja, ki vpliva na oligopolistični in sekundarni sektor preko več milijonov svojih delavcev kot davkoplačevalcev in realizatorjev storitev. Vse te tri dejavnosti so v medsebojnem učinkovanju, odvisnosti in prepletanju, tudi v boju. »Neokapitalistični« svet tedaj po Millerju ni toliko enoraz-sežnosten, kot to slikata na primer Daniel Bell in Galbraith. Profesor Miller najprej razčlenjuje dominantno dejstvo vodilne vloge velikih oligopolnih korporacij v ameriškem ekonomskem življenju; le-te in ne univerza so ključne institucije v kapitalistični družbi. Tudi finančne institucije in banke so hkrati dobivale čedalje več moči, saj so velike korporacije v posojilni politiki odvisne od njih. Po podatkih iz leta 1973, objavila jih je revija »Fortune«, je bilo 500 največjih korporacij udeleženih s 65 odstotki v prodaji vseh industrijskih korporacij. Teh 500 korporacij je dobilo tudi 79 odstotkov profi-tov vseh industrijskih sektorjev. Eden od petih ljudi, zaposlenih zunaj agrarnega sektorja, je delal v eni izmed 500 korporacij. Takšna koncentracija pa ni značilna le za ZDA, temveč tudi (če ne še bolj) za Švedsko in Japonsko. Oligopolni ali načrtovani privatni podjetniški sektor je odvisen od stabilnega, čedalje močnejšega ekonomskega okolja. Stabilnost potrebuje predvsem zaradi možnosti predvidevanja. Ekspanzija ji je potrebna za uresničevanje profitov — Galbraith zato pravilno poudarja, da je rast bistveni faktor managerske perspektive. Stabilnost in rast lahko zagotovi le ustrezna vladna oziroma državna politika (intervencija). Veliki business mora biti dovolj blizu izvoljenim političnim in državnim funkcionarjem, da bi lahko vplival na njihove odločitve. Znotraj korporacije potrebuje veliki business kvalificirano delovno silo in lojalnost zaposlenih do organizacije. Individualne ambicije in cilje korporacije je treba uskladiti, čeprav ni nujno, da bi vedno konvergirali. V sklop pozitivne korela-cije med visoko produktivnostjo in lojalnostjo organizaciji se vmešuje politika sindikalnih organizacij. Velike korporacije so življenjsko zainteresirane za cenene surovine, kar so vse do zadnjega časa brez težav dosegale glede na ugodno razmerje med cenami surovin in končnih izdelkov. Porušeno razmerje narekuje od velikih korporacij intenziviranje sodelovanja s srednjimi in manjšimi korporacijami, ki imajo neposreden dostop in cenene vire surovin. Ob teh primarnih dejstvih, ki so jih sociologi za čudo preveč puščali ob strani, je treba še enkrat poudariti veliko vlogo bančnih institucij, ki pa ne vplivajo samo na ekonomsko življenje, temveč tudi na vzorce naseljevanja v skupnostih (preko zadolžitvenih fondov) in potrošniško politiko (preko osebnih posojil). Petdeset največjih ameriških bank ima za dobro polovico več aktiv in depozitov kakor vseh 13.700 komercialnih bank v ZDA leta 1972. Podobni podatki veljajo za 10 največjih ameriških zavarovalnih družb. Wall Street ni več naklonjen združevanju korporacij tako kot v preteklosti, ker prinašajo takšni konglomerati danes večja tveganja kot včasih. Prevladuje enostavna formula, da je korporacija toliko močna, kolikor je močan njen najslabši člen in ne najmočnejši. Korporacije se zavedajo politične vloge, ki jo imajo večnacionalni ekonomski konglomerati. Najpogosteje takšne korporacije prek svojih ekonomskih in političnih manipulacij vplivajo na politiko cen in ponudbo v posameznih nacionalnih ekonomijah. Galbraith in Bell pojasnjujeta gibala v korporaciji s tako imenovano lestvico učinkovitost-racionalnost in pri tem podcenjujeta vlogo interesnih skupin, ki delujejo po logiki golega ekonomskega interesa oziroma institucionalne lastnine. Univerza in raziskovalno-intelektualni sektor zategadelj še zdaleč ne igrata tako bistvene vloge, kakor nas hočeta o tem prepričati omenjena družboslovca. Miller celo na hitro navrže tezo, da bo univerza izgubljala svoj vpliv. Sociologi morajo nadalje posvetiti potrebno pozornost neenakomernemu razvoju v »neokapitalistični« družbi, tedaj tisti neenakomernosti, ki jo je Lenin razglasil za osrednji problem oziroma antagonizem kapitalističnih družb. Tako je na prvem mestu antagonizem med urbano in ruralno ekonomijo oziroma urbanim in ruralnim prebivalstvom. Veliko ameriško mesto z nebotičniki ponazarja dom velikega businessa in finančnega sveta. Ne smemo izgubiti izpred oči podatka, da živi četrtina ameriškega prebivalstva na deželi oziroma v mestih, ki imajo manj kot 2500 prebivalcev (čeprav se vsi ne ukvarjajo s poljedelstvom in živinorejo). Tretjina jih živi v urbanih skupnostih z manj kot 50.000 prebivalci, od teh pa skoraj polovica v predmestjih. Na koncu imamo tedaj 40 odstotkov ameriškega prebivalstva na področjih zunaj businessa ali z zelo omejenimi rezidenčnimi zvezami z velikim businessom. Pomena lokalne ekonomije ne gre podcenjevati v deželi z zelo decentralizirano strukturo oblasti. Neenakomernost razvoja je nadalje mogoče odčitati v dejstvu zelo visoke koncentracije stroškov za razvoj in raziskovalno delo pri posameznih velikih korporacijah in na univerzah. Politične implikacije omenjenih neenakomernosti v razvoju so pripeljale do razklanosti ameriške družbe. Tako je na primer zelo težko, če že ne nemogoče, mobilizirati večino za podporo solidarističnim in humanističnim akcijam. Ekonomski problemi se politizirajo, vendar brez globljih in utemeljenih analiz in angažiranih političnih struktur in sil. Razklanost družbe je čedalje večja in z njo nevarnost avtoritarne desničarske soci-alnopolitične alternative, ki ponuja »dokončno rešitev«. V Millerjevi analizi ameriške »neo-kapitalistične« družbe je deležen ustrezne pozornosti (pri Bellu in Galbraithu le-te ni) tako imenovani srednji busi-ness in finančni svet. Srednje korpora-cije pokrivajo skorajda neskončno število situaciji, saj spadajo mednje vse korpora-cije, ki imajo aktivo med 1 in 250 milijoni dolarjev. V tem sektorju je zaposlenih 30 milijonov oseb, torej dva od petih zaposlenih v celotni civilni delovni sili v srednjem sektorju businessa. Opredelimo še razmerje ekonomske moči med velikim in srednjim sektorjem. Medtem ko je 1200 korporacij z aktivo nad 250 milijoni dolarjev razpolagalo (po podatkih iz leta 1970) s 57,4 odstotki vseh korporativnih čistih dohodkov, je 164.200 korporacij, ki imajo aktivo od 1 do 250 milijonov dolarjev, proizvedlo 30,9 odstotkov čistega korporativnega dohodka. Seveda pa ne gre med obema sektorjema za kakšno ekonomsko vojno in tekmovanja, temveč gre pogosto za koordinirano sodelovanje in vzajemno določevanje »lovišč«. Predsednik Eisen-hower je imel v svojem kabinetu predvsem osebnosti iz srednjega sektorja. Srednji sektor pa daje v primerjavi z velikim znatno manj sredstev za razvojno in raziskovalno delo. Prav tako ima manj učinkovito načrtovalno politiko in manj ekspertize. Večje izgube so kaj brž usodne za srednji sektor, medtem ko si jih lahko veliki lažje privoščijo brez usodnih posledic. V srednjem sektorju prihaja bolj do izraza delovanje neposrednih lastnikov, v velikih je delovanje operacije bolj v rokah managerjev. Lastniki srednjega sektorja so ponavadi mnogo bolj konservativno razpoloženi kot njihovi tovrstni funkcionarji v velikem korporativnem svetu. Razlike so tudi v plačah — ugodnejši pogoji dela in dohodki so seveda v velikih korpora-cijah, kar pelje tudi do znatnih migracij sposobnih in srednjih korporacij. Mali business sestavljajo korporacije z aktivo, ki šteje manj kot 1 milijon dolarjev. V ZDA je okoli 15 milijonov takih organizacij. V majhnih korpora-cijah je približno ena šestina ameriške delovne sile. Mali business so navadno manjše trgovine, bencinske postaje, samostojni moteli in hoteli, kinematografi, nekatere manufakturne organizacije in obrt, popravila, itd. Delavci v tem sektorju so najslabše plačani, imajo tudi majhne možnosti za napredovanje. Zaposleni v tem sektorju sestavljajo najbolj revni del delavskega razreda in neke vrste industrijsko armado, ki je funkcionalna za kapitalistični sistem. Ponavadi izvaja establishment namerno politiko nizkih izplačil za socialno pomoč, da bi tako rekrutiral potrebno število delavcev v tem sektorju. Stopnja sistematizacije in organizacije je zelo nizka, da ne govorimo posebej o uporabi znanstvenih izsledkov, ki je skorajda enaka ničli. Še tako spodbudni makroekonomski ukrepi imajo le majhen vpliv. Znotraj tega sektorja prihaja do mnogih napetosti in konfliktov, kajti zatirane manjšine, ki se osamosveščajo, so čedalje manj pripravljene opravljati za družbo umazano in nizko plačano delo. Toda avtor ne meni, da je mali sektor anahronističen pojav v »neokapi-talistični« družbi, temveč da ima perspektive v vsakršni obliki družbenega sistema. Javni sektor ima drugačen družbeni ritem kot zgoraj omenjeni trije sektorji (veliki, srednji in mali). Odločanje v javnem sektorju temelji na drugačni osnovi — narava dela je predvsem v storitvah. Javni sektor vključuje tudi privatne zdravstvene organizacije, izobraževalni kompleks, socialno pomoč (welfare). Javni sektor vključuje eno petino ameriške civilne delovne sile, v Veliki Britaniji pa že 40 odstotkov. Skoraj tretjina narodnega bruto proizvoda se prelije v javni sektor: po podatkih iz leta 1971 gre za številko 369 milijard dolarjev oziroma 1050. Toda ZDA so v tem pogledu v zaostanku v primerjavi z Dansko in Švedsko. Plače managerjev in drugih poklicev zaostajajo za dohodki v velikem in srednjem sektorju. Le na nižji in srednji lestvici so dohodki v javnem sektorju višji od dohodkov v privatnem sektorju. Toda tudi znotraj tega sektorja so drastične razlike, na primer dohodki manj kvalificiranega zdravstvenega osebja v bolnicah in visoki dohodki privatnih zdravnikov (le-te Miller šteje v javni sektor?). Miller meni, da bi se protislovja v kapitalizmu močno zaostrila, če ne bi država v kapitalizmu prevzela večje pobude (Keynes). V tem smislu je potrebno sprejeti tezo angleškega naprednega politologa Ralpha Milibanda o sestavljeni in relativno samostojni zvezi države in družbe. Zadnji je na primer konflikt Nixonove skupine z velikim bu-sinessom in federalno birokracijo. Zelo groba delitev ameriške delovne sile je takšnale: Število Sektor (v milij.) %> Veliki business 17,5 21,7 Srednji business 30,0 37,3 Mali business 15,4 19,2 Javni sektor 17,5 21,7 80,4 100,0 Nadaljnji trije milijoni so v kmetijskem sektorju, v glavnem srednji in mali business; skoraj dva milijona delavcev je zaposlenih v privatnem sektorju na podlagi pogodb z vojsko; nadaljnja dva milijona sta v oboroženih silah. Gornji podatki dokazujejo, da je srednji business največji zaposlovalec, javni sektor je nekoliko večji od velikega businessa in mali business je skorajda tako velik kot veliki business. Vlogo srednjega businessa oziroma korporacij, še posebej na lokalnih ravninah, so ameriški ekonomisti, politologi in sociologi očitno premalo analizirali. Miller ni mogel opozoriti na nobeno tendenco, ki bi govorila v prid (Bell in drugi) tezi silovitega povečanja družbenih dejavnosti, to se lahko zgodi le s pomočjo politike ali s spremenjeno politiko javnosti do revnih, davkov in večjega zaposlovanja. V tej luči je treba omeniti še oceno, da se produktivnost v kmetijstvu ne bo več tako hitro zviševala kot v preteklosti. Tisti, ki poveličujejo rast družbenih služb, zanemarjajo realno dejstvo, da le-te izgubljajo privlačnost zaradi velikega povečanja cen storitev. To je še posebej očitno za storitve na področju izobraževanja in zdravstva. Tu in tam postajajo v sindikalnih krogih privlačne ideje, ki zahtevajo manjšo zaposlenost, toda večje plače. Uresničitev takšnih idej bi prav gotovo šla na račun družbenih služb. Vpis na univerze, še posebej na podiplomskih študijih, se zmanjšuje, in tedaj že lahko govorimo o realnih trendih. Težko si je zamišljati v obstoječem sistemu kakšno drugo perspektivo, to toliko bolj, ker se ljudje odločno in večkrat učinkovito upirajo nadaljnjemu obdavčenju. Teza o postindustrijski družbi pripoveduje o centralnosti znanja in njegovi sistematični produkciji v ameriški družbi. Toda teza po Millerjevem mnenju meša rast dejavnosti »belih ovratnikov« z rastjo centralne vloge znanja. Goli statistični podatki kažejo, da se je v letih 1969 in 1973 število »plavih ovratnikov« bolj povečalo kakor število znanstveno-tehničnih delavcev, čeprav bi tudi nasprotni podatki še ne pomenili, da se je bistveno povečala družbena vloga znanstvenega dela. Ali konkretneje, Bellov podatek, da sta dve tretjini ameriške delovne sile zaposleni na področju družbenih služb, zavaja, kajti tisti, ki niso v proizvodnji, niso tudi nujno že v družbenih službah; dalje, del »belih ovratnikov« dela v industrijski proizvodnji. Galbraith in Bell dajeta prevelik poudarek velikemu businessu. Tako ima na primer Daniel Bell, ko piše o socialni strukturi, pred očmi zgolj sektor velikega businessa oziroma velike korpo-racije. Postavlja se vprašanje, ali je v času, ko smo priče pomanjkanja energije, inflacijske spirale cen hrani in ekološkim problemom, še mogoče vzdržati s tezo, ki jo je zapisal Bell: »Socialno strukturo danes obvladuje ekonomska racionalnost, kot tudi učinkovitost in alokacija resursov; kulturo nasploh obvladuje antinomičen antiintelektuali-zem.« Tudi tukaj Bell pretirava glede družbene vloge protikulturnega gibanja. Miller poleg protikulture enakopravno uvršča še liberalno in progresivno etiko »new deala«. Teza o koncu ideologije se lahko kvečjemu nanaša na liberalno kulturo in ne na marksizem, apokaliptične in utopične ideje. Ideja postindustrijske družbe je imela raison in odziv v šestdesetih letih, v sedemdesetih letih že zaudarja po ana-hronizmu. Teza spominja na Kennedy-jeve besede leta 1962 na univerzi Yale o tem, da so ekonomski problemi rasti le še tehnični problemi. Danes je bolj ali manj vsem ekonomistom jasno, da ne morejo razrešiti težavnih ekonomskih problemov. Tedaj ni nič presenetljivega, če privrženci postindustrijske teze ne analizirajo ozroma sploh ne vidijo kakšnih posebnih ekononiskih problemov v postindustrijski družbi. Teoretiki postindustrijske teze proučujejo zgolj strukturo (pa še to le delno) in ne procesa, prav tako opazujejo predvsem trende in ne protislovij in konfliktov oziroma ekonomsko učinkovitost in racionalnost in ne težavnih razmer, neustrezne politike, politične rezistence in podobnega. Za Bella je glavni problem postindustrijske družbe organizacija znanosti in primar-nost univerze in raziskovalnih institutov. Miller postavlja nasproti tej tezi kot glavni problem boj za bolj zadovoljujoč družbeni red, tako v ekonomskem kot v kulturnem pomenu; znanost ima tukaj le eno mesto med mnogimi elementi. Prav tako si je zelo težko zamišljati, kaj si Bell predstavlja s tem, ko pravi, da je »univerza primarna institucija«, še posebej v času izobraževalne in akademske depresije. Ali bolj konkretno vprašanje: kaj je bolj pomembno, vir idej ali pa strukture in institucije, ki inspiri-rajo proces odločanja in izbirajo alternative? Institucije businessa in njegove vrednote so v kapitalistični družbi pomembnejše od univerz. Postindustrijska družba ni bistveno preobrazila svojih družbenih relacij in relacije moči — bistvena oblika kapitalizma, to je privatna lastnina, je še vedno tukaj. Rast korporacij v konglome-ratnovečnacionalni obliki je mnogo pomembnejša od tehnološkega prehoda k uporabi računalniško utemeljene tehnologije. Ideja družbe družbenih služb je bolj politična platforma za usmerjanje družbe kot pa izraz realnih trendov v strukturni dinamiki ameriške družbe. Zagovorniki postindustrijske družbe širijo mit o vlogi univerze in izobraževanja. Toda mnoge študije (vzemimo na primer dela Jencksa in Husena), da izobrazba ni glavni kriterij pri ugotavljanju dohodkovnih razlik, pomembnejši je na primer socialni izvor določenega posameznika. Širjenje izobraževalnega kompleksa v ZDA v šestdesetih letih je imelo za cilj vzpostaviti konsenzno družbo ali družbo brez konfliktov (»vse je mogoče rešiti na tehnični način«). Toda namen se ni mogel uresničiti, ker ga ne more uresničiti nobena institucija v neokapitalistični družbi. Zal »postindu-strialisti« ne odgovorijo izrecno na neko temeljnejše vprašanje: za kakšen, čigav in kateri um gre, ki da (naj) obvladuje ameriško družbo? Za čigave cilje? V čigavem javnem interesu? (Prevod in priredba R. Rizman) med novimi knjigami JOŽE POTRČ, O socialistični etiki in morali. Založba Obzorja, Maribor 1974 (II. izdaja), 584 str. Delo vsebuje obsežen izbor iz avtorjevega opusa. O aktualnosti problematike govore sami naslovi poglavij, ki se nanašajo na: temeljne značilnosti socialistične etike in morale; zdravniško etiko in skrb za zdravo življenje; družino in vzgojo; humanizem in etiko v mednarodnih odnosih in v svetovnem delavskem gibanju; marksistične temelje socialistične politike. Poleg tega vsebuje knjiga še avtorjeve spomine na soborce, srečanja drugih z ložetom Potrčem, opombe urednikov ter bibliografijo Potrčevih del. Knjigo so uredili: Bogdan Osolnik (predsednik uredniškega odbora) Marica Dekleva, France Kimovec-Ziga, Ivan Kreft, Janko Liška (odgovorni urednik), prof. dr. Janez Milčinski, Lev Modic, Brane Vesel, dr. Slavko Zore. BRANKO PRIBIČEVIČ, Uvod u teoriju savremenog socijalizma, Izdavačko informativni centar studenata, Beograd 1974, 368 str. Poleg uvodnih razmišljanj, v katerih obravnava položaj sodobnega socializma v sistemu družbenih ved, temeljne pojme in metode raziskovanja, govori avtor še o temeljnih fazah zgodovinskega procesa socializma, o organiziranih socialističnih silah — subjektih socializma. Nato obravnava temeljne probleme sodobnega socializma: temeljne značilnosti in probleme sodobnega socializma; socialistično revolucijo in poti v socializem; razmerje med socialističnimi silami; nacionalno vprašanje in ideje napredne delavske demokracije ter sodelovanje delavcev pri upravljanju podjetij. SRDAN VRCAN: Društvene nejedna-kosti i moderno društvo. Školska knjiga, Zagreb 1974, 184 str. Avtor najprej razpravlja o bistvu problema neenakosti med ljudmi. Sledita poglavji, v katerem obranava neenakost v meščanski družbi in meščansko misel o družbi in družbeni neenakosti. V zadnjih dveh poglavjih pisec govori o Marxovih pogledih na družbeno neenakost ter o sodobnem svetu in družbeni neenakosti. Delo sklene s sklepom o usodi neenakosti v modernem svetu in v sodobnosti. GL1GORIJE ZAJEČARANOVIČ, Filozofija marksizma, Uvodjenje u marksizam (III. razširjena in dopolnjena izdaja). Gradina 1975, 210 str. Knjigo je avtor razdelil na naslednja poglavja: problemi interpretacije marksizma; nastanek in razvoj marksizma; leninizem; razvoj marksizma v jugoslovanskih deželah; filozofija in svetovni nazor; filozofske teorije in metode; stvarnost, praksa in spoznanje; determi-nizem, svoboda in ustvarjalnost; bistvene značilnosti marksistične filozofije. bibliografija knjig in člankov (Iz dokumentacije Inftituta za sociologijo in filozofijo v Ljubljani) A. ČLANKI IN KNJJIGE IZ SFRJ X. MARKSIZEM CENGLE Franc: Maniovo shvatanje slobode. Problem »socijalnog posredovanja« čovje-kovog odnosa prema prirodi. Sarajevo, Svjetlost 1974. 308 str. — sign. 13.532. DEBENJAK Božidar: Materialistična dialektika kot metoda. Naši razgledi, Lj., 23. 5. 1975, št. 10. KAVČIČ Bogdan: Samoupravljanje in klasiki marksizma. Organizacija in kadri, Kranj, 1975, št. 2, str. 87—99. MALIC Josip: Marksistična idejna usmeritev učbenika. Vzgoja in izobraževanje, Lj., 1975, št. 2, str. 4-10. —: NASTAVA marksizma na univerzitetu. Diskusija. Gledišta, Beograd, 1975, št. 2, str. 117—148. ZIHERL Boris: Nastanek in razvoj dialektičnega materializma. 1. del. Vzgoja in izobraževanje, Lj., 1975, št. 2, str. 20—28. ZIHERL Boris: Včeraj in danes. Izbor člankov in razprav iz let 1934—1974. Ljubljana, DZS 1974. VIII+486 str. — sign. 1/2945. II. FILOZOFIJA —: FILOZOFSKE študije 1974. Zbornik rado-va V. Beograd, Filozofsko društvo Srbije 1974. — sign. II/13.242-V. JERMAN Frane: David Hume, njegovo delo in pomen. Problemi, Lj., 1974, št. 8 (140), str. 59—72. MUNI5IČ Zdravko: Teorijski antihumanizam Luja Altisera. Ideje, Beograd, 1974, št. 4—5, str. 5—45. ULE Andrej: Problem spoznanja pri Platonu. Problemi, Lj., 1974, št. 8 (140), str. 39—57. URBANČIČ Ivo: Filozofija filozofije ili učenje o pogledima na svet Wilhelma Diltheya. V: Filozofske študije V, 1974, str. 225—262. III. SOCIOLOGIJA GNAMUS Olga: Jezik in socialni položaj. Sodobna pedagogika, Lj., 1975, št. 1/2, str. 1—35. GOATI Vladimir: Grupe pritiska u savreme-nom društvu. Pregled, Sarajevo, 1975, št. 3, str. 275—289. GORICAR Jože: O jeziku v slovenski sociologiji. Naši razgledi, Lj., 6. jun. 1975, št. 11. ILJENKOV E. V.: O idolima i idealima (Ob Idolah i idealah.) Prev. M. Popovič, R. Venturin. Zagreb, Skolska knjiga 1975. 210 str. (Suvremena misao, I. kolo, 482.) — sign. 13.346-1/482. KULJIČ Todor: Kritika formalno socioloških objašnjenja totalitarizma. Gledišta, Beograd, 1975, št. 2, str. 177—191. MARINKOVIC Josip: Institucionalni model mišljenja. Naše teme, Zagreb, 1975, št. 2, str. 256—265. PEROVIC Sreten: Estetika i sociologija. Uvod u savremenu sociologiju umetnosti. Beograd, (»Ideje« 1975.) 322 str. (Velika edicija »Ideja«, 7.) — sign. II/12.972-7. 5UŠNJIČ Duro: Društvena i umetnička stvarnost. (Mogučnosti i granice sociologije umjetnosti). Naše teme, Zagreb, 1975, št. 2, str. 267—286. V. ZNANOST — KULTURA — PROSVETA SOLSTVO ČERNETIČ Metod: Svobodna menjava dela na področju izobraževanja. Organizacija in kadri, Kranj, 1975, št. 2, str. 115—122. INGARDEN Roman: O fenomenološkoj esteti-ci. Gledišta, Beograd, 1975, št. 3, str. 289—309. KANDIČ Boris: Kultura meduljudskih komunikacija i naučna politika. Pregled, Sarajevo, 1975, št. 3, str. 333—355. LESNIK Rudi: Samostojna osebnost — dober učitelj. Dialogi, Maribor, 1974, št. 5, str. 352—358. LIPU2IČ Boris: Preobrazba vzgojno izobraževalnega sistema. Delo, Lj., 24. maja 1975. LUKIČ Sveta: Umetnost na mostu. Rasprave. (Beograd, »Ideje« 1975.) 276 str. (Mala edicija »Ideja«, 6.) — sign. 1/2756-6. MARCUS Solomon: Matematička poetika. (Poetica matematica). Prev. B. Krstič, D. Stojanovič. Beograd, Nolit 1974. 373 str. — sign. 13.518. MATVEJEVIČ Predrag: O angažiranosti: zanjo in proti njej. Sodobnost, Lj., 1975, št. 5, str. 410—425. MEDVES Zdenko—Helena Novak: Prosti čas v šoli ali šola v prostem času. V: Kultura mladih i slobodno vrijeme, 1975, str. 227—231. —: POLITIKA medunacionalnih odnosa u kulturi. (Avt.): Stipe Suvar, Prvoslav Ralič, Varga Laslo, Koča Jončič. Subotica, Rad-nički univerzitet 1973 . 73 + 73 str. (tekst srbohrv. in madžar.) (Samoupravljanje u teoriji i praksi, 4.) — sign. 13.548-4. —: PRIROČNIK za dopolnilno izobraževanje. (Ljubljana), Delo 1975. 659+(I) str. (Gospodarska založba, 4.) — sign. 13.515-4. SUVAR Stipe: Socijalno-klasna odredenost obrezovanja. Marksizam u svetu, Beograd, 1975, št. 1, str. 15—21. SUVAR Stipe: Marksistički pristup kulturi i problemi nacionalnih kultura. V: Politika medunacionalnih odnosa u kulturi 1973, str. 7—25. VIDMAR Josip: Odprto pismo gospodoma H. Bollu in J. G. Reissmiillerju. Delo, Lj., 7. jun. 1975. VI. POLITIČNE VEDE 1. Splošna dela: DORDEVIC Jovan: Elementi političke teorije i društveno-politički sistem samoupravnog socijalizma. (Beograd, Izdavačko-informa-tivni centar studenata 1975.) 159 str. — sign. 11/13.680. DORDEVIC Jovan: Prilog teoriji avangarde. Pregled, Sarajevo, 1975, št. 4, str. 405—427. GOATI Vladimir: Birokratija i savremeno društvo. Ideje, Beograd, 1974, 5t. 4—5, str. 79—88. 2. Družbenopolitični sistem SFRJ: BERKOPEC Gregor: Planiranje v krajevni skupnosti. (Ljubljana, Republiška konferenca SZDL, Rep. svet ZSS, Zveza delavskih univerz Slovenije 1975.) 49+(V) str. (Delegat v samoupravni družbi, 4.) — sign. 13.374-4. DOLANC Stane: Se več odgovornosti in več discipline. Delo, Lj., 27. maja 1975. IKIC Desanka: Mesto žene u udruženom radu. Pregled, Sarajevo, 1975, št. 3, str. 311—321. KRAIGHER Sergej: Izbojevali smo revolucijo, ves čas smo bili gospodarji svoje usode, to smo tudi zdaj in taki bomo ostali. Delo, Lj., 3. maja 1975. KRAIGHER Sergej: Vsakomur, kdor hoče slišati, daje odgovor naše neugnano življenje, naš razvoj. Delo, Lj., 10. maja 1975. MAJER Boris: Med svobodo in odgovornostjo. Delo, Lj., 19. aprila 1975. MARINC Andrej: Imamo, kar marsikje nimajo — fronto politično osveščenih delovnih ljudi. Delo, Lj., 5. maja 1975. MARKIC Boštjan: Samoupravljanje kot pro-titehnokratska alternativa. Naši razgledi, Lj., 6. jun. 1975, št. 11. —: NALOGE v boju proti kršenju zakonskih in družbenih norm. Sklepi predsedstva CK ZKJ . . . Delo, Lj., 27. maja 1975. POPIT Franc: Ob naši 30-letnici. Delo, Lj., 10. maja 1975. PUSIC Eugen: Razvedenost i povezanost. Teoretski problemi samoupravnog modela. (Zagreb, Institut za filozofiju znanosti i mir JAZU i Jugoslovenska pagvaška kon-ferencija 1974.) 252+(V) str. (Bibliotheca encyclopaediae modernae, 2.) — sign. 13.357-2. RIBIČIČ Mitja: Smo na izredno pomembni prelomnici. Delo, Lj., 10. maja 1975. ROŽIC Marjan: Sindikati kao značajni faktor konstituisanja SSRN. Teze. Socijalizam, Beograd, 1974, št. 10, str. 1029—1035. —: SINDIKATI i radnička klasa. Tema broja. Socijalizam, Beograd, 1974, št. 10. ŠETINC Franc: Naš odgovor na pritiske je tudi danes tak kakršen je bil vselej v zgodovini: dostojanstven, prežet s ponosom. Delo, Lj., 19. aprila 1975. SUVAR Stipe: Samoupravljanje po novi ustavi. I—X. Delo, Lj., 22. aprila—5. maja 1975. 4. Delavska in progresivna gibanja: BRITOVSEK Marijan: Delavsko gibanje in oblikovanje znanstvenega socializma. (:Iz-brana poglavja:). Ljubljana, Zavod SRS za šolstvo 1975 . 56+(V) str. (Novi vidiki, 2.) — sign. 13.491-2. CEPUDER Bogdan: Epohalna zmaga. Zapis o Vietnamu. Naši razgledi, Lj., 23. maja 1975, št. 10. LONGO Luigi — Carlo Salinari: Izmedu reakcije i revolucije. (Tra reazione e rivolu-zione. Prev. M. Jankovič.) Beograd, Komunist 1974. 281+(II) str. — sign. 13.545. VII. POLITIČNA EKONOMIJA IN GOSPODARSTVO BUNC Mirko: Marketing in socializem. Naši razgledi, Lj., 6. jun. 1975, št. 11. MERHAR Viljem: Ekonomska teorija marksizma. Ljubljana, Zavod SRS za šolstvo 1975. 62+(II) str. (Novi vidiki, 3.) 13.491-3. ZUPANOV Josip: Pogledi gospodarstvenikov na minulo delo. Organizacija in kadri, Kranj, 1975, št. 2, str. 101—114. VIII. SREDSTVA MNOŽIČNEGA OBVEŠČANJA IN JAVNO MNENJE FLORJANCIC Jože: Informiranost delavcev. Organizacija in kadri, Kranj, 1975, št. 2, str. 151—155. ŠETINC Lenart: Vloga in delovanje informativno dokumentacijskih centrov v občinah. Občan, Lj., 1975, št. 7, str. 4-7. avtorski sinopsisi UDC 330.187:331.152.1(497.1) TOŠ, Peter: Technocracy and Selfmanagement Teorija in praksa, Ljubljana 1975, Vol. 12, No. 6—7, p. 550—561 After defining the essence of the ideology of technocracy in the developed capitalist world the author tnes to determine some characteristics and forms of technocracy in our system of socialist self-management. As the first special feature of technocracy in our conditions he mentions lts anonymity, its hiding behind the self-management structure, behind its new mstitutions and prmciples of the constitution. He furtheron maintains that technocracy springs up in ali those »gaps« where the subjects of self-management have not yet succeded in carrying out their roles as self-managers and that it is related to prominent individuals in political organizations and socio-political communities, drawing on their authority; it takes adventage of ali deficiencies in the forming of class consciousness of workers. The author sees the objective base for the growing of technocratic ideology primarily in the stili strong hierarcmal relations between those »who set up the tasks« and those >who carry them out« in the hierarchic nature of ali levels of self-management system, in the relations between basic organizations of associated labour and administrative services which often express the sub-ordmating position of workers in production in respect to former administration of enterprises in the instances of group-property treating of social property, in »gloryfiing« technologv where the man is a mere attachment of the machine. UDC 328:331.152.1(497.12) MARKIČ, Boštjan: Some Problems Concerning the Implementation of Delegate-Relations Teorija in praksa, Ljubljana 1975, Vol. 12, No. 6—7, p. 587—595 The delegate system has radically changed the possibilities of influence and decision-making by the citiziens and working people in working and other primary self-managing communities. An analysis of the delegate system in the past year has knovvn that hundreds of thousands of citizens participate in different delegations as delegates. Hovvever, it is necessary to pass from quantitative estimation of the number of delegates in various delegations to qualitative evaluation of their decisions and try to establish who are those who make decisions in the constitutionally asserted delegate-system, what do they decide about and what changes occur in comparison with the former indirect deputy system of representation. In those parts of Slovene society where the working class had already been the actual social driving force, its influence expressed itself in ali spheres of sociall life. In those parts, hovvever, where the influence of the working class had not asserted itself and expressed its political and economic dynamics, instead of true and complex delegate relations bare institutionalism appears; for, the democratic institution of delegate-system was not based on the existing social structure with a clearly expressed svstem or needs and interests. UDK 330.187:331.152.1(497.1) TOŠ, Peter: Tehnokratizem in samoupravljanje Teorija In praksa, Ljubljana 1975, let. 12, št. 6—7, str. 550—561 Potem ko avtor definira bistvo ideologije tehnokratizma v razvitem kapitalističnem svetu, skuša opredeliti nekatere značilnosti ter pojavne oblike tehnokratizma tudi v našem sistemu socialističnega samoupravljanja. Kot prvo posebnost tehnokratizma v naših razmerah navaja to, da je anonimen, da se skriva za samoupravno strukturo, za novimi institucijami, ustavnimi načeli; da poganja korenine v vseh tistih »praznih prostorih«, kjer novim samoupravnim subjektom še ni uspelo uresničiti svojih upravljavskih vlog; da se povezuje z odgovornimi posamezniki v političnih organizacijah in družbenopolitičnih skupnostih ter se sklicuje na njihovo avtoriteto; da dosledno izrablja vse vrzeli v zorenju razredne zavesti delavcev. Objektivno bazo za razraščanje tehnokratske miselnosti vidi avtor predvsem v še vedno močnih hierarhičnih odnosih med subjekti dela, med »nalogodajalci« in »izvrševalci«, v hierarhičnosti na vseh ravneh samoupravne organiziranosti, v odnosih med TOZD in skupnimi službami, ki marsikje izražajo podrejenost proizvodnih delavcev nekdanjim upravam podjetij, v pojavih skupinsko-lastninskega obravnavanja družbene lastnine, v poveličevanju tehnologije, kjer je človek le privesek stroja itd. UDK 328:331.152.1(497.12) MARKIC, Boštjan: Nekateri problemi pri uresničevanju delegatskih odnosov Teorija in praksa, Ljubljana 1975, let. 12, št. 6—7, str. 537—595 Delegatski sistem je radikaliziral možnost vpliva in odločanja občanov in delovnih ljudi iz delovnih in drugih primarnih samoupravnih skupnosti. Analiza delovanja delegatskega sistema v preteklem letu je pokazala, da so številni stotisoči v naši družbi zajeti v različne delegacije kot delegati. Vendar moramo zgolj od kvantitativnega merjenja števila delegatov v različnih delegacijah preiti h kvalitativnemu vrednotenju njihovih odločitev in vedno ugotavljati, kdo so tisti, ki v ustavno uveljavljenem delegatskem sistemu odločajo, o čem odločajo in kakšni so premiki v primerjavi na prejšnji poslansko posredniški predstavniški sistem. V tistih sredinah slovenske družbe, kjer je imel delavski razred dejansko največjo družbeno moč, se je njegov vpliv pokazal na vseh področjih družbenega življenja. Tam pa, kjer se vpliv delavskega razreda ni mogel uveljaviti in izraziti političnega in ekonomskega dinamizma, se je pojavljal namesto resničnih, vsebinsko polnih delegatskih odnosov goli institucionalizem — kajti za demokratičnimi institucijami delegatskega sistema ni stala realna družbena struktura z jasno artikuliranim in prodornim sistemom potreb in interesov. SPOŠTOVANI NAROČNIKI Obveščamo vas, da bo naslednja številka revije Teorija in praksa prišla iz tiska v drugi polovici meseca septembra. V tem času bodo posamični naročniki prejeli tudi položnice za poravnavo naročnine. Položnice bodo že izpolnjene, tako da bo nakazilo naročnine vsem precej olajšano. Prosimo vas, da naročnino nakažete na najbližji pošti čimprej ter s tem omogočite redno izhajanje številk do konca letnika. Za razumevanje se vam zahvaljujemo. Uredništvo in uprava revije TEORIJA IN PRAKSA TEORIJA IN PRAKSA IZ VSEBINE NASLEDNJIH ŠTEVILK Multinacionalne družbe: Uredništvo bo v naslednji številki dobršen del prostora posvetilo problematiki multinacionalnih družb. Za pisanje prispevkov je v dogovoru z vrsto avtorjev, ki bodo obravnavali naslednja področja: - Razredni boj v mednarodnih odnosih in multinacionalne družbe - Multinacionalne družbe in dežele tretjega sveta - Multinacionalne družbe in Evropski gospodarski trg - Sporne teze o »integracijskem« poslanstvu multinacionalnih družb v sodobnem svetu - Transnacionalne družbe in transfer tehnologije - Družbena in politična razsežnost multinacionalnih družb - Čile in multinacionalne družbe - Filmska in TV industrija v službi multinacionalnih družb - Multinacionalne družbe in delavsko gibanje Razen člankov domačih avtorjev bo revija natisnila tudi prevode jaudiiJiL£laDk3yJuiih avtorjev, izjave poslovnih ljudi, politikov itd.