revija Društva za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije DOPPS ORNITOLOŠKI IZLETI Zadrževalnik Medvedce Borut Rubinič Velikost: 155 ha Opis območja V preteklosti so se vode s Pohorja zlivale na Dravsko polje, zalo je bil nižinski svet tega dela Slovenije vlažen in večinoma porasel z nižinskim poplavnim gozdom. Kasneje so večji del gozda posekali in te površine začeli uporabljati kot pašnike in travnike. Nekoč z gozdom porasla pokrajina se je spremenila v obsežne vlažne travnike in pašnike ter ekstenzivne njive s prepredajočimi živimi mejami in grmovnatimi ter drevesnimi sestoji. Ekstenzivno obdelani močvirni svet je bil znan kot »¿Tete«. Še do nedavnega so bile erete povsem običajen pojav na večjem delu Dravskega polja, lina takih čret je bila tudi v bližini vasi Medvedce blizu Pragerskega. Proti koncu 20. stoletja so večino sveta okoli te male štajerske vasice v okviru ogromnega gospodarskega projekta spremenili v izjemno obsežne kmetijske površine, ki jih v naravovarstvenem žargonu radi označujemo kot kmetijske monokulturne stepe ali puščave. Kot po naključju so pri tem izpustili vlažne travnike v bližini vasice. Te so obdali z nasipom in jih večidel preplavili z. vodo - naredili so zadrževalnik, ki naj bi akumuliral narasle vode s Pohorja, v primeru suše pa naj bi se uporabljal kot rezervoar vode za namakanje. Zadrževalniku zaradi prepletene mreže izsuševalnih kanalov na okoliških poljih nikoli ni bilo treba služiti svojemu namenu. Sčasoma se je spremenil v ribogojnico, najprej s precej visokim vodnim staležem. kije sedaj omejen le na del prejšnje površine, tako daje velik del ozemlja vsaj delno suh. Večino zadrževalnika prebadajo posušena debla nekdaj tu rastočih jelš, precejšnje dele prerašča trsje. ohranjenih je tudi še nekaj močvirnih travnikov in grmišč. Okolica zadrževalnika je intenzivno obdelana, kljub temu pa je predvsem v selitvenem času zanimiva, saj se tam ustavljajo številne ujede, čaplje in pobrežniki. foco: Damijan Uenac Zadrževalnik Medvedce levem ovinku zavijemo desno. Ozki asfaltirani cesti sledimo mimo smetišča na levi in tik za mostičkom čez majhen potok zavijemo levo. Po prašni cesti nadaljujemo še približno dva kilometra in znašli se bomo na severnem delu nasipa zadrževalnika. Ob deževnem vremenu je cesta zelo blatna, zato svetujemo, da se takrat po njej odpravite peš. Druga pot je primernejša, saj je dostop z avtomobilom lažji. V tem primeru se peljemo skozi Pragersko v smeri proti Ptuju in približno 150 m za koncem naselja na ostrem levem ovinku zavijemo po drugi izmed dveh blizu ležečih cest na levo. Cesta je asfaltirana. Nadaljujemo do vasi Scstrže. v križišču zavijemo desno, peljemo skozi vas in kmalu za zadnjimi hišami zavijemo po ozki prašni cesti desno. Na levi strani ceste je gozd. na desni so njive. Peljemo ob gozdičku in avto pustimo ob cesti na koncu gozdiča. Od tod kratko pot do le nekaj deset metrov oddaljenega južnega roba zadrževalnika nadaljujemo peš. Čez jarek vodi brv ob lovski opazovalnici. V Pragersko lahko pridemo z rednimi voznimi linijami na relaciji Ljubl jana - Maribor oziroma Ljubljana-Ptuj tako z vlakom kot tudi z avtobusom. Dostop Do zadrževalnika lahko pridemo na dva načina. V obeh primerih je naše izhodišče Pragersko. vas, ki leži ob cesti Slovenska Bistrica - Ptuj. V prvem primeru prečkamo železniško progo v smeri proti Ptuju in na prvem ostrem 20 ZADRŽEVALNIK MmVfDCE Gnezditev Medvedce so bile znane kot edino potrjeno gnezdišče travniške cipe Anlhiis pratensis v Sloveniji. Tu je zadnjič gnezdila leta 1996. potem so se razmere zaradi ribogojstva spremenile in travniška cipa od takrat tu ne gnezdi več. letnik 6, Številka 3, september 2000 ORNITOLOŠKI IZLETI i_i___i__i 0 1 1 i 1 km Kljub temu jo je kot gnezdilko pričakovati v prihodnosti, saj se ekološke razmere v zadnjih letih spet približujejo stanju, kakršno je bilo pred letom 1996. Nekoč je bila kotgnezdilka tega območja znana tudi kožica Gallinagogallinago. ki zaradi sprememb v okolju prav tako ne gnezdi več v Mcdvcdcah, vendar lahko pričakujemo, da se bo v prihodnosti tja vrnila. Velika skrivnost zadrževalnika so obsežna trstišča, ki skrivajo tako potrjene gnezdilce. kakršni so kobiličarji Locusiella naevia in bičje trstnice Acrocephalus schoenobaenus. kot tudi pričakovane, a še ne potrjene gnezdilke, med katere prav gotovo lahko štejemo rjavo čapljo/l/v/m purpurea in rjavega lunja Circus aeroginosus. Obe vrsti redno videvamo v gnezditvenem času. pogosto so v pognezditvenem času opazovani mladi osebki, glede na primernost habitata sta obe pričakovani kot gnezdilki. V zadrževalniku gnezdijo ludi običajnejše vodne vrste, med njimi npr. mali Tachybaptus rujkollis in čopasti ponirek Podiceps eristatus. liska Fulica atra. mlakarica Anasplatvrhvneiios in čopasta črnica Avthva Jiiligiila. Prezimovanje in selitev Čas prezimovanja in selitve je za območje zadrževalnika pri Vledvedcah morda najzanimivejši z. vidika pestrosti in števila vrst ter osebkov. Na vodnih površinah lahko v spomladanskem in jesenskem pa tudi že v poznopolelnem času opazujemo na tisoče lisk in rac. predvsem listih iz rodov Anas in Avthva. Pogosti so tudi čopasti Podiceps eristatus in črnovrati ponirki Podiceps nigricollis. med galebi so številni rečni Larus ridibundus in rumenonogi galebi l.arus cachinnans. večkrat lahko opazujemo tudi male galebe Larus minutus. Na selitvi se tu ustavljajo tudi številni pobrežniki. Spomladi so pogosti in številni togotniki Philomachuspugna.\ in različni martinci, najpogostejši med njimi je močvirski martinec Tringa glareola, ki je zelo številen ludi v pozno poletnem času. Spomladi in tudi jeseni se tu redno ustavljajo črne prosenke Pluvialisšquatarola in mali Numenius phaeopus ter veliki škurhi Numenius an/uala, vsi tudi v več desetglavih jatah. Na poljih v okolici in v samem zadrževalniku se v pognezditvenem in spomladanskem času redno hranijo črne štorklje Ciconia nigra. ki gnezdijo na bližnjem Pohorju. Spomladi in jeseni lahko občudujemo selitev ujed, med katerimi so najštevilnejše vse tri vrste lunjev in ribji orel Pandion haliaetus. Tudi zimski čas nas na Medvedcah ne bo razočaral. Tu lahko skozi vse leto opazujemo sive Ardea einerea in velike bele čaplje Egretta alba. Njihovo število je največje pozimi, ko doseže neverjetne stotine. Medvedce niso znane le po velikem številu preletnih in prezimujočih populacij rac in čapelj, marveč tudi po razmeroma visokem številu za Slovenijo redkih in neobičajnih vrst, kakršne so rožnati pelikan Pelecanus onoeroialus, plamenec Phopenieopterus ruber. veliki klinkač Aquila elanga. rdeča lastovka Hirundo daurica in druge. Zadrževalnik je torej pravi magnet za zanimive in neobičajne vrste in tako vreden ogleda ob prav vsaki priložnosti. Druge zanimive živali Poleg prej opisane ornitološke in botanične pestrosti, ki se je na tem mestu ne bomo dotaknili, so Medvedce zanimive tudi po pestrosti dvoživk, ki jih je tukaj kar deset vrst. Najzanimivejša je plavček Rana arvalis, tu najdemo tudi vse redkejšo zeleno krastačo Bufo riridis. Med plazilci srečamo martinčka Laeerta agilis. Od sesalcev se tu pojavlja tudi vidra Lutra lutra. ■ ■ ■ foto: Borut Rubinih Pobrežniki SVET PTIC 21