o ra ra/j\raraz*\ra I Letnik: XLI, april ’96, številka 1, poštnina plačana pri Poštni enoti Celje gaSl KNJIŽNICA iz. KARDzLJA MUZEJSKI iRS iA Celje - skladišče D-Per 59/1996 3000 C iz L J Sz 5000023112,1 COBISS o K * 1 | I I _ 'pRAZNIK MFSTNF ORČINE V ^ELJE •iS ■*' | C -i 1 j-riii // I «-• 4 k ■ k ■ K • rt -i< !< H I' j J *■». 4 ’ ' P' f . u i ■ f»'la »mmmm m , Na ! I Ob celjskem občinskem prazniku je generalni direktor prejel priznanje ; i M ZA ČASNI REZULTA TI LASTNINJENJA UGOTOVITVE MERITEV NA SULFACID NAPRAVI Emisija S02 zmanjšana za 150 kg na uro Izdelujemo nova kakovostna gnojila HUMOVIT OG, HUMOVIT Z SELITEV PROIZVODNJE RASTNIH SUBSTRA TOV ZA TRAVNIKOM načrtovano suho odlaganje Lani zaradi nesreč izgubili 4.223 delovnih dni ZAŽIVELA JE PLANINSKA SEKCIJA AKTUALNO ZLATI CELJSKI GRB ZA ŽIVLJENJSKO DELO Generalni direktor prejel najvišje občinsko priznapje Mestni svet občine Celje je na predlog celjskega župana Jožeta Zimška odločil, da se zlati celjski grb podeli dipl. ing. Marjanu Prelcu, generalnemu direktorju Cinkarne za njegovo življenjsko delo. Najvišje občinsko odličje sta mu izročila Jože Zimšek in Lojze Oset na slovesni seji občinskega sveta ob letošnjem prazniku Mestne občine Celje. Priznanje je dipl. ing. Marjan Prelec prejel na slovesni Dipl. ing. Marjan Prelec med nagrajenci v Narodnem domu. seji občinskega sveta. Žal moramo omeniti, daje bilo okrog podelitve na seji in v medijih veliko nasprotovanj dodelitvi tega priznanja dipl. ing. Marjanu Prelcu s strani Janeza Črneja, predsednika društva za varstvo okolja Celje in hkrati člana Mestnega sveta. Ta nasprotovanja so bila zlonamerna, v utemeljitvah nasprotovanj pa je bilo veliko netočnosti, ki so javnost zavajale. S takšnim priokusom je bilo dipl. ing. Marjanu Prelcu vendarle izročeno najvišje občinsko priznanje, ki ga utemeljuje ne le sedanje uspešno vodenje Cinkarne, temveč tudi zasluge iz njegovih preteklih let, ko je na železnici in kasneje v GIP Ingradu veliko storil za Celje in Slovenijo. Tako se je lanskoletnemu dobitniku najvišjega priznanja Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke pridružilo še letošnje najvišje občinsko priznanje. Dipl. ing. Marjan Prelec je zlati grb prejel v navzočnosti najvidnejših občinskih in vladnih predstavnikov ter v krogu najboljših gospodarstvenikov iz celjskega. Priznanje zlati celjski grb so prejeli tudi člani celjskega plesnega orkestra Žabe, srebrni celjski grb je prejela dekanijska organizacija karitas Celje, bronasti celjski grb pa Miloš Mi- keln, pisatelj in celjski rojak. Kratek delovni oris dipl. ing. Marjana Prelca Dipl. ing. Marjan Prelec, rojen 14. julija 1928 v Ljubljani je svoje, več kot štiridesetletno poklicno življenje posvetil strokovnemu in managerskemu delu, saj je že kmalu po zaključnem študiju imel odgovorne funkcije na različnih področjih gospodarstva in od te svoje bogate delovne zgodovine je preko 30 let posvetil Celju. Diplomiral je leta 1955 na Tehniški fakulteti gradbene smeri v Ljubljani. Že na fakulteti je izstopal kot študent in delal na zahtevnih projektih ter bil tudi asistent. Prvo službo je nastopil pri železnici, kjer je najprej delal v operativi, nato je sodeloval in vodil dela pri modernizaciji slovenskih železnic na področju izgradnje in vzdrževanja. Začel je pri podjetju vzdrževanje prog Ljubljana kot glavni inženir. Leta 1963 je bil premeščen v Celje na delovno mesto šefa Sekcije za vzdrževanje prog Celje, kjer je vodil modernizacijo glavne železniške proge Zidani most - Šentilj in vseh stranskih prog (tehnološka posodobitev, reorganizacija in racionalizacija). Po odhodu z železnice je bil 1974 imenovan za glavnega direktorja GIP Ingrad Celje ter opravljal to delo dve polni mandatni obdobji do 1982. Podjetje, ki je štelo 5500 zaposlenih in gradilo objekte na širšem celjskem območju, je moderniziral z najsodobnejšo opremo za gradnjo na vseh področjih od mostov do stanovanj. Firma se je razvila v eno najboljših slovenskih gradbenih podjetij ter dosegla visoko stopnjo zaupanja poslovnih pratnerjev. 1982 leta je na pobudo Izvršnega sveta Slovenije za dobo treh let prevzel posle direktorja vseh projektov Slovenija ceste - tehnike v Iraku, kjer je uspešno vodil delo s preko 7500 zaposlenimi. Deloval je v zborničnih organih v Republiki Sloveniji in na nivoju bivše federacije za panogo gradbeništva. Bilje predsednik upravnega odbora ŽZTP Ljubljana. Obdobno je deloval tudi v vodstvih športnih in kulturnoumetni-ških organizacij. Kjerkoli je služboval, si je s svojo strokovnostjo in delovnosto pridobil nedeljeno spoštovanje. Tako je tudi v CINKARNI, ki jo uspešno vodi že deseto leto. Čestitamo! M.G. 1 OSREDNJA knjižnica CELJE LASTNINJENJE Potek lastninjenja Cinkarne V mesecu febrruatju je naše podjetje prejelo še zadnja soglasja, ki so potrebna za izvedbo vseh načinov lastninskega preoblikovanja iz Programa lastninjenja, to pa so: — interna razdelitev delnic za certifikate in potrdila o neizplačanih plačah, — notranji odkup delnic za presežek certifikatov in potrdil iz interne razdelitve ter za gotovino, — javna prodaja delnic za certifikate in gotovino. Vpisovanje in vplačevanje delnic za vse tri načine lastninjenja je bilo razpisano z objavo na oglasnih deskah ter v časopisih Delo, Večer, in Novi tednik in je potekalo v času od 1. 3. 1996 do 31. 3. 1996. Kontrola obdelanih podatkov o vpisanih delnicah, ki je natančno predpisana s strani Agencije za plačilni promet, že poteka na Ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj. Prvo vsklajevanje z njimi pa pričakujemo v teh dneh. Šele na podlagi vsklajenih podatkov bodo znani dokončni rezultati posameznih načinov lastninjenja, na podlagi katerih bomo nadaljevali s postopkom prehoda v delniško družbo. Trenutni - začasni rezultati, s katerimi razpolagamo v tem trenutku pa kažejo, da poteka lastninjenje tako, kot smo predvidevali s Programom lastninjenja in sicer: a) v celoti so bile razdeljene delnice v interni razdelitvi; b) v notranjem odkupu delnic podjetja, ki hkrati predstavlja I. obrok razpisanih delnic smo dosegli visok rezultat, saj bo za odkup v naslednjih štirih letih ostalo le nekaj več kot 2 % osnovnega kapitala. V interno razdelitev in notranji odkup seje skupaj vključilo 1745 upravičencev, od tega jih je 1304 zaposlenih, 349 upokojenih in 92 bivših zaposlenih, ki bodo v 1. letu upravljali z nekaj več kot 30% osnovnega kapitala, v končni strukturi pa z nekaj več kot 32 % osnovnega kapitala; c) v javni prodaji je povpraševanje po razpisanih delnicah doseglo 130 %, kar pomeni, da je bilo vpisano celotno število razpisanih delnic, vendar pa seje njihova prodajna cena povečala za 30 % tako, da so delnice za certifikate vredne 10.356 SIT. Doseženi rezultati pomenijo, da bodo vnovčeni vsi certifikati fizičnih oseb, pri čemer bo na certifikatnem računu posameznika ostal le manjši znesek zaradi razlik, ki nastanejo pri zaokrožitvi na celo število pripadajočih delnic. Vjavno prodajo se je vključilo 1609 ožjih družinskih članov ter 1189 ostalih upravičencev. Med njimi so fizične osebe kot tudi nekateri investicijski skladi. Upravičenci iz javne prodaje bodo upravljali z nekaj več kot 13 % vseh delnic Cinkarne. Skupno število vseh delničarjev Cinkarne bo, po dosedanjih podatkih, doseglo število 4.543. Uradna ugotovitev rezultatov za posamezne načine lastninjenja je v pristojnosti Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, ki bo v sodelovanju z Agencijo za plačilni promet tudi zagotovila porabo sredstev iz certifikatnih računov posameznih upravičencev. S tem bo prižgana zelena luč za nadaljnje aktivnosti pri lastninskem preoblikovanju, ki si bodo sledile v naslednjem vrstnem redu: — objava uradnih rezultatov v internih glasilih in dnevnem časopisju, — prenosi začasnic na sklade (Pokojninski sklad, Odškodninski sklad, Sklad za razvoj), — sprejem pravil notranjega odkupa med udeleženci notranjega odkupa, — sklenitev pogodbe o odkupu delnic za notranji odkup s Škladom za razvoj, — sprejem A kta o lastninskem preoblikovanju in Statuta ter imenovanje začasnih organov delniške družbe (začasni nadzorni svet in začasna uprava), — predložitev dokumentacije in vloge za 2. soglasje k Programu lastninjenja, ki jo izda Agencija za prestrukturiranje in privatizacijo, — vpis delniške družbe v sodni register, ki se izvede na osnovi 2. soglasja, — priprava in sklic ustanovne skupščine delniške družbe, ki se izvede v roku 60 dni od vpisa v sodni register. Vse udeležence lastninjenja Cinkarne obveščamo, da bodo tako kot doslej, tudi v nadaljnjem poteku lastninjenja, prejemali obvestila in napotke za posamezne aktivnosti po pošti na svoj naslov. Odziv na posamezna povabila pa bo izredno pomemben za zagotavljanje in uveljavljanje vseh glasov na osnovi pridobljenih delnic na bodočih organih delniške družbe. Ti02 UGOTOVITVE MERITEV Emisije sulfacid naprave V poročilu o izvršenih meritvah emisije po prvem dosipanju katalizatorja in povečanju zmogljivosti razžvepljevanja na Sulfacid odžvepljevalni napravi koncem januarja, je izvajalec meritev RACI d.o.o. iz Ljubljane ugotovil, da naprava zmanjšuje vsebnost žveplovega dioksida za predvidenih 150 kg Spogledovanje z Združenjem proizvajalcev titanovega dioksida Češka družba Precheza iz Prerova je sredi marca v Pragi gostila tehnični in ekološki komite Združenja proizvajalcev Ti02 (TDMA), ki je organizirano kot sektorska grupa Sveta evropske kemične industrije (CE-FIC). Zaradi dolgoletnega poznanstva ter sorodnih interesov je s soglasjem CEFIC-a dobila vabilo predsednika poslovodnega odbora Precheze tudi Cinkarna in sicer na neformalni del omenjenega posveta v Pragi. Vabilu se je odzvala in srečanja sta se udeležila GD dipl. ing. Prelec ter njegov namestnik. Baje so bili povabljeni tudi Poljaki in Ukrajinci, vendar jih v Prago žal ni bilo. TDMA je evropsko združenje, ki ima poleg tehničnega in ekološkega še marketinški komite. Ti dve delovni telesi se običajno sestajata dvakrat letno. Osnovno poslanstvo združenja je usklajevanje stališč članic pri načrtovanju razvoja te industrijske panoge, še zlasti pa pri oblikovanju direktiv Evropske skupnosti za varovanje okolja. Zaradi tega je članstvo v TDMA interesantno tudi za Cinkarno Celje. Predpogoj znanj pa je včlanjenost nacionalnega združenja kemične industrije v CEFIC. Slovensko združenje za kemično in gumarsko industrijo se že približno dve leti trudi, da bi se vključilo v to ugledno združbo evropskih kemijskih proizvajalcev. Po številnih preverjanjih, razgovorih, dopisovanju ipd. smo po izjavi g. S. Trajbariča, sekretarja združenja zdaj končno tako daleč, da nas bodo - če ne bo prišlo do kakega nepredvidenega zapetljaja - sprejeli v svoj krog predvidoma na generalni skupščini, ki bo letošnjegajunijavAmsterdamu. Ko bo tako daleč, bo tudi Cinkarna Celje uradno zaprosila za članstvo v TDMA. V. Raznožnik S02/h. Za toliko je tudi zmanjšana celokupna emisija S02 iz Cinkarne, po katastru emisije. Celokupna emisija S02 iz Cinkarne tudi več ne prekoračuje zadanega limita 145 kg S02/h že od leta 1994, v skladu s Sanacijskim programom za varstvo zraka občine Celje in v skladu s Sanacijskim programom za zrak Cinkarne Celje. Povečanje zmogljivosti odžvepljevanja tudi zagotavlja, da emisije S02 ne prekoračujejo dovoljenih mejnih emisijskih vrednosti po Uredbi o emisiji snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja. Naprava je v okviru meritev dosegala povprečno 97 % stopnjo razžvepljevanja oziroma relativno učinkovitost. Količina in kvaliteta razredčene žveplove kisline (H2S04), to je ostanka razžvepljevanja, tudi potrjujeta doseganje povečanega učinka razžvepljevanja. Vsa količina razredčene kisline od razžvepljevanja se vrača in koristno porabi, brez ostanka, v reduktivni obdelavi, osnovne proizvodnje Ti02. Tudi druge emisijske vrednosti so v skladu z Uredbo o emisijah snovi v zrak iz nepremičnih virov onesnaževanja, kar je razvidno iz tabele. Rekapitulacija emisije na izpustu odvodnika v zrak iz Sulfacid naprave MERJENA VELIČINA ENOTA MERE (MEV) MEJNA EMISIJSKA VREDNOST POVPREČNA VREDNOST KOLIČINA žveplovi oskidi izraženi kot S02 mg/m3 500 75 3,01 kg/h stopnja razžvepljevanja % - 97 150 kg/h dušikovi oksidi izraženi kot N02 mg/m3 500 217 8,70 kg/h skupni prah mg/m3 50 37 1,48 kg/h vsebnost kisika 02 vol. % 17 17,7 - vsebnost ogljikov, monoksida CO mg/m3 - 350 14,04 kg/h vsebnost ogljikov, dioksida CO? vol. % - 1,8 1,427 kg/h hlapni kloridi HCI mg/m3 30 1 53 g/h hlapni fluoridi HF mg/m3 5 1 34 g/h težke kovine mg/m3 1-5 0,1 - 0,3 0,1 - 5,3 g/h Za pridobitev obratovalnega dovoljenja in za zaključek podaljšanega poskusnega obratovanja smo posredovali vlogo za izdajo obratovalnega dovoljenja Upravni enoti RS v Celju, katero bomo še utemeljili s predložitvijo vseh potrebnih poročil, ki so v zaklučni izdelavi. Dani Podpečan NOVO NOVOSTI V PROIZVODNJI IN NA TRGU Izdelujemo nova kakovostna gnojila Prispevek Cinkarne k izboljšanju tal NARAVNO ORGANSKO GNOJILO HUMOVIT Z OZNAKO OG To je čudovito sredstvo, ki omogoča, da nam ni potrebno vsako jesen ali pomladi oziroma vsako drugo leto presajati sobnih lončnic ali rastlin v koritih. Namesto presajanja, v lončnico enostavno dosujemo Humovit OG 0,5 do 1 cm globoko plast in rastlina bo zadovoljno rasla naprej. Humovit OG ima namreč lastnost, da dognojuje in izboljšuje osiromašeno zemljo. Vsebuje namreč mikroorganizme za oživljanje zemlje. Njegova prednost je v počasnem sproščanju hranil in enakomerni oskrbi rastlin s hranili. Humovit OG je visoko kakovostno organsko gnojilo živalsko-rastlinskega izvora in zato namenjen izboljšanju fizikalno-kemij-skih lastnosti izčrpanih tal in substratov. Novo organsko gnojilo Humovit OG so v PE Kemija Celje začeli izdelovati v začetku letošnjega leta. Kot nov proizvod so ga predstavili že na sejmu Flora, kjer pa zaradi manj učinkovite reklame ni imel odziva. Gnojilo je prevzelo ime Humovit, ker se je to ime še najbolje prijelo in se navezuje na ostale izpeljanke Humovitov. V dosedanji predstavitvi in prodaji so se naši pospeševalci povezali s trgovskim podjetjem, nekdanjo Agrotehniko, sedaj po imenu Andora. Oskrbeli smo jih s prospekti, ki jih bodo razdelili po svoji trgovski mreži. Po besedah Jurija Strenčana, vodje agro programa pa bodo poskušali tudi sami pospeševati končne kupce. Obiskati nameravajo vse večje vrtnarske centre v Sloveniji in jih založiti z novim proizvodom. Promovirati pa si želijo tudi preko radijskih in televizijskih medijev. Kot pravi Jurij Strenčan je najbolj potrebno prepričati vrtnarje, da bodo prenehali uživati manj kakovostne, dostikrat nede-klarirane substrate in kupovati naše izdelke, ki so zares kakovostni. Omogočiti jim je potrebno, da se sami prepričajo o kakovosti naših humovitov. V agro programu nameravajo ponuditi trgovcem, da bi na prodajnih mestih postavili stojalo z našim prospektnim gradivom. Nov prodajni prijem pa prav gotovo predstavlja tudi nova embalaža - kartonasta škatla, ki jo ni potrebno posebej postavljati na police ampak jo lahko postavijo kar na tla, ker sama predstavlja polico. Dobaviteljem pa dostavljamo palete kartonskih škatel, dvojno ovite v polivinil, da jim padavine ne morejo več do živega. DEKORATIVNI IN GNOJILNI SUBSTRAT HUMOVIT Z Zakaj prav Z? Ker je to zastirka, ki zastira nelep pogled na korita z lončnica- Nova embalaža je razbremenila skrbi trgovcem, kam postaviti Humovite. mi, okrasne grede, parke, sadno in okrasno drevje, brežine in podobno. Humovit Z je sestavljeno iz granuliranega lubja iglavcev, bogat z naravnimi organskimi gnojili. Vlaknavine lubja so namreč skompostirane z gnojem domačih živali. Po površini potresemo 5 centimetersko plast substrata in zaradi organske narave dodatno gnojenje ni potrebno. Preprečuje tudi rast plevela, v tleh ohranja vlago in enakomerno temperaturo, torej se hitro ne izsuši. Organska gnojila imajo pred mineralnimi še eno dobro lastnost, njihova vsebnost je manjša, hkrati pa je njihova hranilna vrednost enaka, izkoristek pa večji. To pomeni, da jih padavine ne izperejo in ne gredo v podtalnico. Vežejo se namreč v tleh in so na tak način rastlinam dostopna. Zato je njihov čas delovanja daljši. TEKOČE GNOJILO BIOMIN Tudi to gnojilo uporabljamo za dognojevanje, zafoliarno gnojenje in namakanje v vrtnarstvu, sadjarstvu, poljedelstvu in za okrasne rastline, pravzaprav kar z zalivanjem. Uporabno je zlasti za večje kmetijske površine, kjer se rastlinam dodaja večkrat v sezoni v manjših odmerkih. Bio-min je organsko gnojilo z devetnajstimi aminokislinami. Sezona za to gnojilo se bo pričela čez dva, tri mesece. Gnojilo Biomin ni nastalo na našem zelniku, ampak je to proizvod podjetja Bio-krog iz Ljubljane, ki bo to gnojilo prodajalo preko naše prodajne mreže in bo vključno v ponudbo našega agro programa. Priznanja za nove proizvode Predstavljeni novi proizvodi so nastali na podlagi partnerskega odnosa med Cinkarno in zasebnim podjetjem Bio-krog iz Vrhnike. Biokrog in njegov direktor Zoran Simič je za te izdelke že prejel vrsto priznanj, med njimi po izboru MZT, GZ in Zveze inovatorjev Slovenije nagrado za tehnologijo leta 1995, zlato medaljo na Radgonskem kmetijskem sejmu in nagrado IENA '95 na sejmu inovacij v Nuernbergu. EKOLOŠKI NAČRTI ZA TRAVNIKOM Suho odlaganje nevtralizata Proizvodnja titanovega dioksida po sul-fatnem postopku je enako „zelena”, kakor po kloridnem postopku, pri katerem nastaja „manj odpadkov”, ker lahko sulfatne ostanke proizvodnje ovrednotimo. Poleg tržnega tekočega ogljikovega dioksida in železovega sulfata je vedno več izgledov za koristno uporabo titanove bele sadre v industriji gradbenih materialov in nevtralizata ali rdeče sadre v nizkih gradnjah. O tem smo v Cinkarnarju že pisali. V primerjavi s kloridnim postopkom, sulfatni postopek porabi tudi manj energije. V okviru projektov ravnanja z ostanki iz proizvodnje Ti02 seje vodstvo podjetja odločilo za spremembo odlagališča sadre „Za travnikom” iz mokrega na suho odlaganje (kratko: suho odlaganje), za nadaljno povečanje sprejemljivosti obstoječe proizvodnje za okolje. Poleg primerjave vplivov na okolje med kloridnim napram sulfatnemu postopku proizvodnje Ti02, ki jo kupci že preverjajo, sta na tržišču obe kvaliteti pigmenta enako konkurenčni in iskani. Vsaka za posebne ali iste namene uporabe, ob enakem doseganju cen. S tem je podan razlog za nadaljnji obstoj in razvoj obeh. Zato si vsi proizvajalci Ti02 po sulfatnem postopku prizadevajo negovati svoje obstoječe zmogljivosti. To izvajajo z uvajanjem avtomatizacije, odpravljanjem ozkih grl, intenziviranjem proizvodnje in preusmeritvijo na cenovno atraktivnejše kvalitete ter skušajo biti predvsem čimbolj sprejemljivi za lastno okolje. Proizvajalci po kloridnem postopku pa gradijo vedno nove zmogljivosti. Dovoljene vplive obeh postopkov na okolje predpisuje enotna bran-žna regulativa Evropske unije, ki bo tudi v Sloveniji harmonizirana. Ta onemogoča proizvajalcem priviligiran položaj na račun okolja in enako za vse omejuje obremenjevanje okolja iz te proizvodnje. Vodstvo podjetja je sprejelo odločitev za suho odlaganje in sanacijo mokrega odlagališča nevtralizata Za travnikom s cilji zadostitve evropskim predpisom, večje stabilnosti odloženega nevtralizata, povečanja zmogljivosti odlaganja in predvsem s okolje. Suho odlagališče bo namreč po končanem odlaganju rekultivirano in krajinsko vključeno nazaj v naravno okolje. Projektni skupini za vodenje in nadzor predhodnih ter pripravljalnih del, za izdelavo investicijskega programa in tehnične dokumentacije ter za strokovno nadzorstvo nad izgradnjo suhega odlaganja že pripravljata program aktivnosti. V letošnjem letu bomo izvedli vse potrebne preiskave za pripravo izvedbene dokumentacije. Na odlagališču Za travnikom bo v poletnih mesecih obratovala izposojena membranska filterska stiskalnica nemškega proizvajalca Rittershaus & Blecher. Z njo bomo pripravili 1.200 m3 pogače, ki jo bomo suho vgradili v poskusna polja za presojo in kontrolo stabilnosti, različne na- Nasutje stabilizata v TEŠ pred transportom in vgradnjo na odlagališče ciljem povečane sprejemljivosti za naravno Jemanje vzorca odloženega stabilizata po 28. dneh na odlagališču TEŠ čine vgradnje, spremljajoče odvodnje voda ter druge uporabe pogače.Vzporedno bomo opravili preizkave vplivov suhe pogače na vode in prašenja na okolico, ob- stijnosti pogače na vremenske vplive in pridobili vse potrebne podatke za izbor in dimenzioniranje opreme itd. Izdelavo glavnega projekta za spremembo odlagališča bo prevzel Vodnogospodarski inštitut skupaj z Zavodom za gradbeništvo ZRMK iz Ljubljane. Tehnično dokumentacijo za filtracijo oziroma pripravo pogače pa bomo izdelali sami, kakor tudi investicijski program. Preizkuse filtracije bomo izvedli s svežim nevtralizatom, z že odloženim nevtralizatom in z mešanico obeh, ki bo omogočila kasnejšo sanacijo mokrega odlagališča tudi v zimskem obdobju. Za črpanje odloženega nevtralizata bomo uporabili izposojeno potopno črpalko, nameščeno na plavajočem pontonu. Izvajanje zemeljskih del, filtracije in vgradnje pogače v suha polja bo izvajalo podjetje Hu-dourik d.o.o. iz Štor, ki je že prisotno na vzdrževalnih delih odlagališča Za travnikom. V sklopu pripravljalnih del bomo pripravili dovod električne energije in dovod vode ter izvedli ojačitve dovozne ceste, potrebne za kasnejšo izgradnjo in redno obratovanje. Vse drugo, kar bomo rabili pri poskusni filtraciji in pripravi poskusnih polj, bomo po končanih poskusih odstranili, razen polj vgrajene pogače. Tam se bo po začetku obratovanja velikih filterskih naprav nadaljevalo suho odlaganje. Pripravljen bo svež geodetski posnetek obstoječega stanja, program opazovanja, progam priprave upravnega postopka, vključno z dopolnitvami upravnih aktov in prostorskega plana ter možnosti kreditiranja ekološke naložbe, kar tudi predstavlja projekt suhega odlaganja. Za suho odlaganje je iz naslova odobritve dolgoročne rezervacije za varstvo okolja v okviru lastninskega preoblikovanja podjetja rezervirano 13 miljonov DEM tolarske protivrednosti. V letu 1996 pa bomo predvideno potrebovali 1 milijon DEM tolarske protivrednosti, za polovico katere je možen najem kredita. Pri načrtovanju filtracije in suhega odlaganja pogače titanovega nevtralizata bomo uporabili izkušnje, ki jih ima TKI Hrastnik z odlaganjem fosforjeve sadre, TE Šoštanj z odlaganjem stabilizata, ki je mešanica iz energetske sadre in pepela ter Thann et Mulhouse Le Havre z odlaganjem nevtralizata 23 % odpadne žveplove kisline iz proizvodnje Ti02. Dani Podpečan AKTUALNO POSEL Gumiranje za TKI Hrastnik Prvega marca so v Tovarni kemičnih izdelkov v Hrastniku slovesno otvorili nov obrat klo-ralkalne elektrolize, katero smo pomagali dograjevati tudi v Cinkarni. Gumarji PE Veflon so gumirali sedem posod skupne površine 300 kvadratnih metrov. Od tega so šest posod gumirali v Cinkarni, eno pa na mestu samem. Za hrastniško naložbo je PE Veflon dobavila tudi nekaj ventilov, tefloniranih delov in PTFE tesnil. Šlo je za posel, ki je vreden okrog 130.000 nemških mark. Pred novim poslopjem vTKI stoji posoda za slanico, ki so jo gumarji gumirali na mestu samem, za njo pa topilnik soli. NALOŽBA Dekantersko pranje I V sklopu projekta izpopolnitve končne predelave titanovega dioksida se nadaljuje delo na dekanterskem pranju ena. Delavci Hidromontaže dokončujejo montažo dvoetažnega dekanterja. Dela bodo predvidoma končana do junija. Prednosti, ki jih bo prinesla ta naložba pa so: lažje delo, izboljšana ekonomika, izboljšan vpliv na okolje in zmanjšanje stroškov. Diplomske naloge pri nas zaželjene V preteklem letu smo tehnologi v oddelku RPT PE Titanov dioksid opravljali več raziskovalnih nalog pri spoznavanju kemijskih dogajanj v proizvodnji Ti02. Med ostalimi je bila zastavljena naloga Izboljšanje tehnologije priprave rutili-zacijskih kali v proizvodnji titanovega dioksida po sulfatnem postopku, ki jo rešujemo v sodelovanju z zasebnim raziskovalcem Janezom Bitencem, poleg tega sodelovanja pa smo v reševanje naloge vključili tudi posebno obliko dela, ki se kaže zelo ugodna in zanimiva, tako za nas kot za izvajalca naloge. Mateja Močnik, absolventka Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologio Univerze v Mariboru je namreč želela v naši tovarni opravljati diplomsko nalogo. Pri omenjeni nalogi je sodelovala z raziskovanjem karakterizacije rutilizacij-skih kali, k sodelovanju pa je pritegnila tudi svojega mentorja prof. dr. Miho Drofenika, ki je zaposlen na IJS - Odseku za keramiko. V sodelovanju z omenjenimi je v naših laboratorijih nastalo diplomsko delo, katerega vsebina in predstavitev sta bili na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo odlično ocenjeni. Dognanja diplomske naloge imajo uporabno vrednost v proizvodnji in so podlaga za nadaljnja raziskovanja (razvila je metodo ocene velikosti nastalih kali z rentgensko praškovno difrakcijo). Takšna oblika dela mladih strokovnjakov je pri našem delu zelo zanimiva, saj diplomant sam fizično izvaja načrtovane poskuse in sicer tudi v času, ko aparature normalno stojijo (v popoldanskem času) ; poleg tega je spoznavanje kvalitet posameznika pri opravljanju takšnega dela zelo nedvoumno in omogoča ustreznejše kadrovanje in več vedenja o morebitnem kandidatu za službo. Izdelano diplomo smo skupaj z ostalimi rezultati naloge izboljšanje tehnologije priprave rutilizacijskih kali... predstavili na internem predavanju v šolskem centru Cinkarne Celje. Mateja Močnik bo z raziskovanji pri nas zaenkrat nadaljevala v okviru pripravniške naloge in sicer bo poskušala dognati vplive posameznih dodatkov (pigmentacijske soli, rutilizacijske kali) pred kalcinacijo na končni pigment. Trenutno naša največja naložba Boža Šuk-Lubej SEJMAR . Flora ’96 Na novem sejmu Flora smo na ogled postavili naše proizvode. POD ČRTO ZAVEDATI SE TEŽAV, PA VENDAR ZAUPATI V PRIHODNOST Kdor se zaveda svojega cilja in ve, katere poti vodijo do njega, ne more propasti. Tržno komuniciranje pri nas in v Evropi Letos je Celjski sejem prvič organiziral sejem, ki je namenjen vrtnarjem in cvetličarjem. Videli smo vse kar je povezano s to dejavnostjo: cvetličarske in vrtnarske potrebščine, rastlinjake, plas-tenjake, rastlinjake, tople grede, zimske vrtove, ograjne sisteme, robnike, senčila, bazene, ribnike, skratka vse na enem mestu še pred pomladjo. To je bila tudi priložnost za cinkar-niški agro program in program titanovega dioksida, ki je številnim obiskovalcem pokazal svojo ponudbo. Zelo uspešno je izdelke agro programa predstavila tudi Kovinotehna, ki je imela svoj razstavni prostor tik ob našem sejemskem prostoru. Poslovne informacije SLOVENSKI SEJMI V APRILU: V Celju se bo 20. aprila začel Glasbeni sejem. V Gornji Radgoni bomo 16. aprila nastopali tudi mi z agro programom, v Kranju bo v začetku aprila Slovenski sejem kmetijstva in gozdarstva, v Ljubljani pa sejem kulinarike in prehrane, nato pa še sejem gospodarskih vozil. Nastopi slovenskega gospodarstva v tujini Urad za gosp idarsko promocijo in tuje naložbe bo v sodelovanju z Gospodarsko zbornico in vladnim uradom za informiranje letos pripravil pet večjih predstavitrev slovenskega gospodarstva: — maja dve samostojni predstavitvi v Moskvi in St. Petersburgu, - od 23. do 28. septembra nastop v okviru velesejma v Plovdivu, Bolgarija — od 7. do 12. oktobra nastop v okviru velesejma v Bukarešti — oktobra sodelovanje Slovenije na prestižni japonski prireditvi Jetro v Tokiu. Slovensko gospodarstvo naj bi sodelovalo še na štirih prireditvah: - aprila v okviru razstave 13 držav Srednje in Vzhodne Evrope na Dunaju — aprila sodelovanje na industrijskem sejmu v Hannovru - junija Habitat v Istanbulu - od januarja do avgusta Slovenske hiše v Atlanti. Slovenski oglaševalski trg postaja vsako leto preglednejši in vsako leto lažje primerljiv z ostalimi tržno urejenimi državami. Tudi vrednost oglaševalskega denarja je v Sloveniji iz leta v leto višja. Tako je v letu 1995 oglaševalski »kolač« v primerjavi z letom 1994 narasel za 29.7 procentov. Skupna vrednost kolača je bila v letu 1995 skoraj 14 milijard tolarjev oz. 123 milijonov dolarjev oglaševalskega denarja na prebivalca. Zanimiva je primerjava porabe oglaševalskega denarja v Sloveniji z nekaterimi državami v Evropi. Med sosednjimi državami vodi na lestvici oglaševanja Avstrija, ki za oglaševanje letno porabi kar 189.4 dolarje na prebivalca, sledi Italija z 92.4 dolarji, na Madžarskem so v letu 1995 porabili 32.9, na Češkem 29.5 in v Slovaški 9.1 dolar na prebivalca. Primerjava podatkov iz leta 1995 s podatki iz leta poprej nam pokaže, da se je povečal delež televizije in zunanjih medijev, medtem, ko je dnevnikom, radiu in ostalim tiskanim medijem procent v kolaču oglaševanja nekoliko padel. Pri dnevnikih je po oglasnem prihodku najvišje uvrščeno Delo, sledita pa mu Večer in Dnevnik. Med časopisi in revijami vodi Nedeljski dnevnik, ki je bil na prvem mestu tudi leto prej. Druga je Jana, sledijo pa Primorske novice, Gorenjski glas in Mladina. Za nas je zanimiv podatek, da je na šestem mestu med časopisi in revijami Kmečki glas, v katerem tudi Cinkarna objavlja oglase za agro prodajni program. To je le delna slika, kako je razporejen oglaševalski denar v Sloveniji. Premalo je še namreč podatkov, kam oglaševalci razporejajo tisti del denarja, ki ne gre v medije, koliko gre za druge oblike promocij in predstavitev, koliko gre za direktno trženje, sejme... Tržna priprava ZANIMIVOSTI POGOVOR Predstavljamo vam mladega strokovnjaka V Cinkarno so nas pripeljale različne poti. Vsaka zgodba je po svoje zanimiva. Tokrat vam predstavljamo našega novega mladega sodelavca. Zanima ga strojništvo ,.Danes je težko za službo, zlasti pa za delo v stroki, za katero se zanimaš”, razmišlja devetindvajsetletni Jože Ulaga, dipl. ing. strojništva. Po študiju na mariborski strojni fakulteti leta 1992 je dve leti služboval v Emu kot projektant orodij. Sedaj pa opravlja dela samostojnega tehnologa strojnega vzdrževanja. Delovna mesta sta si precej različna. Pri prvem je bilo več čistega strojništva in ozko specializirano, delal je na preoblikovanju pločevine, pri sedanjem delu pa je kot nek člen v verigi. To delo je namreč mnogo širše in zahteva veliko znanja, tudi iz drugih področij, naprimer kemije. V Cinkarni, kjer dela od novembra 1994 leta je vključen v velike projekte. Pravzaprav bi lahko rekli, da opravlja dela investicijskega vzdrževanja. Konstruira vitalne dele projektov. Njegova prva naloga je bila pripraviti vakuum za potrebe sušenja na površinski obdelavi II. Opravil jo je uspešno, saj naprava že nekaj mesecev dobro deluje. Sedaj pa pripravlja že nov idejni projekt, imenovan Priprava mešanice rude v črnem mletju proizvodnje titanovega dioksida. Uspeh te naloge je zelo pomemben za kakovost titanovega dioksida, saj je le-ta zelo odvisna od pravilnega razmerja potrebnih surovin. To nalogo opravlja Jože v tesnem sodelovanju z dipl. ing. Igorjem Du-šakom, mladim strokovnjakom, ki smo ga predstavili v eni od prejšnjih številk Cinkarnarja. Pri delu je Jože spoznal že kar veliko cinkarnarjev, vendar pravi, da škoda, da jih ni spoznal že prej, saj bi prvo delovno nalogo hitreje opravil, ker bi do potrebnih informacij prišel dosti prej. Sicer pa je po njegovem mnenju mnogo izzivov, veliko je še dela na izboljšanju, avtomati-ziranju proizvodnje in izboljšanju delovnih razmer. Tudi njemu so se delovni pogoji pred kratkim izboljšali. Skupaj s sodelavcem Staričem sta dobila svoj prostor, kjer lahko lažje delata. Imata tudi vsak svoj računalnik, na katerega Jože že projektira in si želi, da bi tudi drugi pristopili k boljšemu izkoriščanju računalniških programov. Zaradi izzivov, ki jih cinkarniška proizvodnja daje iz dneva v dan, ni zaskrbljen za prihodnost, vendar pa je kanček strahu, kaj bo po lastninjenju, le prisoten. „Vedno smo v dilemi, ali so številke črne ali rdeče,” pravi. Rad pove kar misli, zato ni imel nič proti, če zapišemo, da cinkarniški strokovnjaki po njegovem mnenju niso dobro plačani. Pogreša tudi bolj odprt odnos vodstva do mladih strokovnjakov. Sicer pa je Teharčan, rad pleše, hodi v hribe in se rekreira v različnih športnih panogah. Mira Gorenšek Agro program v industrijski maloprodaji V industrijski prodajalni pripravljajo poseben prodajni prostor za prodajo izdelkov iz programa agro. Poseben prostor je potrebno urediti zaradi predpisov, ki dovoljujejo prodajo teh izdelkov le v zaprtem, prezračevanem prostoru z merjeno temperaturo in vlago, s pralnimi policami, vodotoki, ki ne smejo biti povezani s kanalizacijo. V agro programu Marketinga načrtujejo, da bi kupcem ob določenih urah ponudili tudi svetovanje agronoma. Izboljšale voznega parka Cinkarniški vozni park počasi obnavljamo, vendar zamenjujemo le najnujnejše. V lanskem letu je vozni park spričo zamenjave dveh vozil in petih viličarjev posodobljen, vendar so potrebe po vozilih še vedno velike. Tehnična nabava se je opremila z dvema novima voziloma, ki sta zamenjala stare. Le-te sedaj uporabljajo v servisni službi Titanovega dioksida in v Službi kakovosti. Kot nadomestilo za dotrajane smo kupili tudi pet novih viličarjev za potrebe v valjarni, gradbenem oddelku, marketingu, vzdrževanju in PE Kemija Mozirje. Dodatno pa bi jih potrebovali še najmanj sedem. Tečejo pa že tudi pogovori za zamenjavo nakladalnika za obrat Humovita v PE Kemija. S POTI PO BIH Vtisi Porušena in požgana vas na poti iz Tuzle v Zenico. Tržišča v BiH se po mirovnih prizadevanjih počasi odpirajo. Eden od naših sodelavcev, Tomo Gorenšek, vodja prodaje PE Veflon je to področje že obiskal in vprašali smo ga po poslovnih in siceršnjih vtisih. Takole nam je odgovoril: „Za BiH delamo vseskozi preko humanitarnih organizacij, zlasti za kisikarne. Ostala industrija, s katero pa smo delali pred vojno pa se bo, po razgovorih, če bo šlo z mirovnimi prizadevanji po pričakovanjih, začela oživljati v drugi polovici leta, ker jim primanjkuje zagonskih sredstev. Sicer pa tisto kar vidiš na televiziji niti približno ni tako ampak moraš to doživeti. Peljali smo se mimo mnogih vasi, ki so bile popolnoma porušene in požgane. Tudi infrastruktura je precej uničena. Premikanje po cestah je zelo otežkočeno zaradi poškodovanega cestišča, velikega števila vojaških vozil in kontrol". NASVETI IN ANALIZE ALKOHOLIKI MED NAMI Na cesto ali zdravljenje „Neki pijanček se je po polnoči vračal iz vaške gostilne domov. Prispel je do velikega okroglega spomenika sredi trga in se z rokami oprl nanj, da bi si malo oddahnil. Ko je nekaj časa tako počival, ga je pritisnilo na vodo. Otipaval je okrogli podstavek spomenika, ga nekajkrat obšel, razočaran popustil pritisku v mehurju in zgroženo vzdihnil: „Kaj naj storim, zazidali so me!” V podjetju bi morali pri delavcu, ki zapada alkoholizmu čimprej ugotoviti te prekrške in ga disciplinsko obravnavati zaradi njih. Pri tem pa mu dati na izbiro, prekinitev delovnega razmerja ali zdravljenje z rehabilitacijo. POLOŽAJ V CINKARNI CELJE Točno število čezmernih uživalcev alkohol- Ena izmed tisočih šal o pijancih, ki se jim od srca nasmejimo, kadar jih kdo zanimivo pripoveduje. Pijanček je v njih vedno v smešnem položaju. Smešen je, čeprav gre pri njem za bolezen, imenovano alkoholizem, ki je v resnici pogosta in žalostna, čeprav se tega pogosto ne zavedamo. Opijanje človeka pri uživanju alkoholnih pijač povzroči kemična spojina etilni alkohol ali etanol (C2H5OH). Posledice, kijih povzroča alkohol pri človeku so fizične (telesne), psihične (duševne) in socialne. Fizične okvare Zaradi dolgotrajnega uživanja alkohola pride pogosto do obolenja prebavil, še posebno želodca, trebušne slinavke, srca in ožilja, jeter, ledvic, spolnih žlez in kože, z alkoholizmom pa so pogosto povezane tudi pljučne bolezni. Pri alkoholikih je zelo znano tudi vnetje živcev v rokah in nogah (posledica je tresenje), propadanje možganskih celic, kar lahko v najhujšem primeru privede do popolne bebavosti. Psihične okvare Med težjimi duševnimi motnjami je najbolj znan alkoholni bledež (delirium tre-mens), prav tako pa tudi alkoholna halu-cinoza, kjer gre za slušne privide, Korza-kova psihoza (pojavijo se spominske motnje), alkoholna ljubosumnost in epilepsija (božijast). Socialne posledice Socialne posledice uživanja alkohola se pojavijo v okolju, v katerem človek živi in dela. Prvi znaki z vsemi posledicami se pokažejo najprej v družini. ALKOHOL IN DELOVNO MESTO Delovno mesto ima poleg družine osrednji pomen v življenju slehernega človeka, saj polovico svojega življenja preživimo v službi. Alkoholiki napravijo v delovni organizaciji veliko izgube in škode, četudi so le-ti prikriti. Nihče si ne upa trditi, da lahko alkoholik dela prav tako zavzeto, natančno in uspešno, kot če ne bi bil alkoholik, da je lahko enako odgovoren za sredstva, imetje in orodje, da je lahko prav tako discipliniran in vesten, da lahko prav tako pazi na varnost pri delu ipd. Alkoholizem pri delavcu na delovnem mestu dolgo časa ni očiten. Pri alkoholiku se najprej pojavijo težave v družini, na delovnem mestu pa se še vedno trudi, da ne zbuja pozornosti in se ne izda. Zaradi tega to začetno obdobje alkoholizma imenujemo ..obdobje uničevanja družine”, med tem, ko je na delovnem mestu v tem obdobju alkoholik nasploh zelo marljiv in prizadeven delavec. Toda tudi delovno okolje nehote pospešuje alkoholizem s tem, da je navada, da se v delovnem okolju pije - proslavlja ob raznih priložnostih (rojstni dan, poroka, rojstvo otrok...). Prav tako delovno okolje ponavadi ni pozorno na skoraj neviden razvoj alkoholizma pri delavcih, zaradi velike razširjenosti pitja pa je tudi zelo strpno do alkoholikov. Vsak delavec - alkoholik povzroča družbi velikansko škodo. Večina alkoholikov, ki se pridejo zdravit so stari okoli 40 let, torej v najboljših letih, čezmerno pa pijejo že okoli 15 let. Če seštejemo vse bolniške odsotnosti, slabo kakovost dela ter povprečno 10 let krajšo delovno dobo, pridemo do ogromnih izgub. Če samo pomislimo, kako je neprijetno, če nam npr. v avtobusu sitnari pijan sprevodnik, še mnogo neprijetneje pa je, če moraš trajno delati s sodelavcem - alkoholikom, še huje pa, če je alkoholik naš nadrejeni. KAJ LAHKO STORI PODJETJE Podatki o zdravljenih alkoholikih kažejo, da se jih je skoraj polovica odočila za zdravljenje, ker je to od njih zahtevalo podjetje. Z lepo besedo in s prigovarjanjem pa se pri alkoholiku ne doseže ničesar. Kako torej ukrepati? Zakon je jasen: vinjenost in pitje alkohl-nih pijač na delovnem mestu šteje med težje kršitve delovnih dolžnosti. Poleg tega pa vsak alkoholik napravi toliko drugega, kar zakon prav tako našteva med hujšimi kršitvami delovnih dolžnosti, za katera je predvidena tudi disciplinska izključitev (npr. neizpolnjevanje ali nevestno, nepravočasno in malomarno izpolnjevanje delovnih obveznosti, neupoštevanje varstva pri delu, ustvarjanje neposrednih nevarnosti za poškodbe pri delu, povzročanje nereda, izostajanje z dela ipd.). nih pijač v našem podjetju ni znano. Zaradi tega se lahko o številu alkoholikov orientiramo na podlagi rezultatov obdobnih zdravstvenih pregledov. Alkoholizem se lahko pri delavcu potrdi na podlagi kliničnega pregleda, patoloških vrednosti nekaterih krvnih preiskav in mnenju kliničnega psihologa. V letih 1992-1995 je bilo v podjetju preventivno zdravstveno pregledanih 988 delavcev in pri 57 delavcih so bile zaznane telesne in duševne spremembe zaradi prekomernega uživanja alkohola. IN KAKO JE Z ALKOTESTI Preizkus alkoholiziranosti na delovnem mestu so v našem podjetju uvedli leta 1989. Če se pred ali med delom ugotovi, da je delavec pod vplivom alkohola ter zaradi tega ni zmožen varno opravljati svojega dela, je njegov nadrejeni dolžan sprožiti postopek ugotavljanja alkoholiziranosti, kot osnovo za prijavo kršitve delovne obveznosti. Kljub tem navodilom pa preiskus alkoholiziranosti delavca na delovnem mestu ni zaživel tako, kot so si nekateri to predstavljali. Tako so bili v letu 1995 v podjetju opravljeni le trije alkotesti. Oti Slapnik V večini primerov se alkoholik sam ne more rešiti alkohola VARNOST VARSTVO PRI DELU Kako smo zaščiteni? Največ nesreč pri delu se zgodi iz enega samega razloga, to je malomarnega odnosa do nošenja predpisanih zaščitnih sredstev. O tem pričajo vsakoletne analize, ki jih opravlja Služba za varstvo pri delu. Opozarjanja ne zaležejo dovolj, preveč je razvad, premalo strpnosti, nesreča pa nikoli ne počiva in nas prizadene tam, kjer jo najmanj pričakujemo. Lani je prišlo do 135 poškodb pri delu in na poti na ali z dela, ki so zahtevale kar 4.223 izgubljenih delovnih dni. To lahko povemo tudi drugače, to je toliko, kot da bi vsak zaposleni izgubil po tri delovne dni v letu. Zaskrbljujoč je podatek, da se število poškodb in izgubljenih dni iz leta v leto povečujeta, čeprav položaj še ni kritičen. Razveseljivo pa je, da od teh nesreč ni bila nobena hujša. Iz analize nastanka poškodb pri delu (113) po dejavnosti je razvidno: da je 37 odstotkov vseh poškodb nastalo pri proizvodnem procesu (24 odstotkov) ter vzdrževanju - remontu (13 odstotkov). Pri čiščenju, hoji in vzdrževanju reda je nastalo 27 odstotkov poškodb. Pri nakladanju in razkladanju je nastalo 15 odstotkov poškodb, pri mazanju in čiščenju strojev 6 odstotkov in v zvezi z delovnim orodjem 9 odstotkov od skupnega števila. Pri internem transportu, predvsem ročnem, je nastalo 6 odstotkov poškodb. V primerjavi s preteklim letom se je znižalo število poškodb pri vzdrževanju - remontnih za 8 odstotkov, ter povečalo pri hoji povezani z raznimi padci oseb (za 6 odstotkov). Tudi pri nakladanju in razkladanju se je povečalo število poškodb za 5 odstotkov ter znižalo pri mazanju in čiščenju strojev za 4 odstotke. Iz te analize je razvidno, da bo v bodoče potrebno tem, tako imenovanim ..stranskim” dejavnostim dela, posvetiti večjo po- Služba za varstvo pri delu bo v pomladnih mesecih pregledala najbolj kritična delovna mesta. To pobudo so izrazili predstavniki sindikatov, saj opozarjajo, da je potrebno delavcu nuditi kar najboljšo opremo in zaščito. V sindikatih zahtevajo, da se na kritičnih zornost. Iz analize nastanka poškodb pri delu po vzrokih je razvidno, da je 62 odstotkom poškodbam ..botroval” človek s svojim odnosom do dela. Visok je odstotek poškodb zaradi motenj v tehnološkem postopku (6 odstotkov) ter padcev zaposlenih (17 odstotkov). Analiza poškodb po delih telesa kaže, daje največ poškodb nastalo na nogah (31 odstotkov sledijo pa jim: prsti rok (27 odstotkov), roke (13 odstotkov), poškodbe oči 10 odstotkov in glave (11 odstotkov ter telesa 3 odstotke. Analiza poškodb po obliki kaže, da je 38 odstotkov poškodb nastalo zaradi udarca; sledijo pa jim: poškodbe mi-šic-napor (17 odstotkov), stisnjenje (1 odstotkov), urezi-ubodi (10 odstotkov), opekline-toplotne (9 odstotkov) ter opekline - kemične (5 odstotkov). Čeprav je preizkus znanja iz varstva pri delu po predhodnem izobraževanju opravila tretjina zaposlenih, pa v praksi stvari ne tečejo tako kot bi morale. Tudi preventivni zdravstveni pregledi so stalnica v podjetju, vendar so čakalne dobe zaradi reorganizacije zdravstva predolge. Lani je bilo na obdobne zdravstvene preglede napotenih 183 delavcev, 52 pa na kontrolne preglede. 20 odstotkov od teh je dobilo izvide, po katerih imajo omeitev pri delu. Najpogostejše omejitve so vezane na okvare sluha (zaščita sluha v ropotu nad 80 dbA) in omejitev za delo na višini. Iz analize je razvidno, da je več kot polovici nesreč pri delu botroval človek. Zlasti pa so pri tem težave pri internih premestitvah, ko pride delavec v okolje, katerega ni navajen oziroma največkrat premalo pozna preteče nevarnosti. Razveseljivo pa je, da služba vse bolj sodeluje pri investicijskih delih in lahko že v naprej vpliva na odpravo varstvenih pomanjkljivosti. delovnih mestih opredeli izpostavljenost večji nevarnosti, da se takšna delovna mesta maksimalno zaščitijo in da se delavce opremi z ustreznimi in kakovostnimi zaščitnimi sredstvi. Poleg tega zahtevajo, da se tudi natančno označijo mesta, kjer velja prepoved gi- banja. Za vse te ukrepe pravzaprav ni potrebno veliko sredstev, temveč veliko volje in razumnih odločitev. Dejstvo je, da se zaradi malomarnega obnašanja premalo zavedamo, da lahko do nesreče hitro pride. Tako pa nas šele, ko se zgodijo, opozorijo na to, da nismo dovolj zgodaj mislili na to možnost. ..Delavec je del tekme za rezultati: več, boljše, ceneje in bolj kakovostno”, pravijo v sindikatih, ..največkrat pa to tekmo ne odigramo do konca in ne nudimo delavcu najboljšo opremo in zaščito.” Tekmo pa moramo dobiti tudi v miselnosti, da ne bomo ravnali po predpisih zgolj zaradi predpisov ampak zaradi nas, našega zdravja in varnosti. Prva pomoč v tovarniški ambulanti Ambulanta prve pomoči zaradi kadrovskih sprememb od 1. junija letos v Cinkarni ne bo več delovala. Nudenje prve pomoči v slučaju poškodbe pa bo prevzela gasilska služba, ki bo za to zudi strokovno usposobljena. Požarna varnost je boljša Tudi položaj te dejavnosti je precej negotov. Kljub čedalje večji porabi gorljivih in lahko vnetljivih snovi v proizvodnji so bili lani le štirje začetni požari in dve tehnični intervenciji. To pa je za en začetni požar manj kot leto prej in več kot enkrat manj kot leta 1993, čeprav je bila gasilska služba, ki se po številu zaposlenih tudi zmanjšuje, nenehno v pripravljenosti. Mira Gorenšek Pregled kritičnih delovnih mest UPOKOJENCI Na zadnji delovni dan Anton STROSGLAVEC je v Cinkarno prišel leta 1967. Poskusil je že pet let prej, pa ga v topilnico zaradi astme niso hoteli vzeti. Leta 1967 so ga vendarle vzeli v topilnico, kjer je delal zadnji dve leti pred zaprtjem. Nato je delal tudi v obratu minija, nekega dne pa je stopil v natrijevo lužino, ker ni bilo podesta in se ponesrečil. Prestavili so ga v obrat rastnih substratov, kjer je delal do invalidske upokojitve. Pot ga je iz Kasteligrada v Hrvaški zanesla v Ljubljano že kot petnajstletnega fanta. Nekaj časa je delal v gradbenem podjetju v Ljubljani, nato pa je delal tudi v sosednjih državah Avstriji, Nemčiji, Franciji in Nizozemski, dokler se v Celju ni ustalil. Topilnica je bila namreč kar vabljiva, saj so delavci imeli takrat zelo dobre plače. V upo-koju, pravi, da se dolgočasi, a prav gotovo si bo našel kakšen konjiček, da mu bo čas hitreje minil. Hermina ČATER, rojena leta 1943 se je upokojila predčasno. Po petih letih zaposlenosti v Elegantu, se je leta 1974 zaposlila v Cinkarni v tedanjem tozdu Grafika. Zadnjih pet let delovne dobe pa je službovala v Finančni službi. Precej dobro se spominja pestrega dela v razvoju Grafike, kjer seje nenehno kaj dogajalo. Ko pa je bila prestavljena med menice v likvidaturo, se je malo bala, a prišla je zopet med prijazne sodelavke. ”Če je človek navajen delati, ni nikjer težko,” pravi. Doma ima majhno hišo, vnuke, pa tudi mož Karli, ki je že dolgo v upokoju, bo vesel, ko bo doma. Sicer pa hči Bernarda nadaljuje tam, kjer je ona končala. Prijaznim sodelavkam je hvaležna, da so jo ob odhodu razveselile z lepirtudarilom. Ladislav ZIMŠEK, rojen leta 1939 je izpolnil polna štiri desetletja delovne dobe. V Cinkarno je prišel že kot petnajstletni deček leta 1954, takoj po poplavi, tako da je še pomagal čistiti. Vmes je seveda odslužil vojaški rok, nato pa prišel v valjarno na dela valjača. Potem je leta 1972 zaprosil za premestitev v Titanov dioksid in tam je delal na hidrolizi polnih šest let. Po letu 1978 pa seje zaposlil v obratu barv v Grafiki. Tu seje počutil že malo odveč in si je upokojitev že prav želel, najbolj sposobnega se je namreč počutil v valjarni. Sedaj je težko delo za njim. Tudi hoje se je utrudil, saj je včasih prišel kar peš iz Pečovnika. Doma je namreč na mali hribovski kmetiji, kjer še vedno kmetuje. Ljubi naravo in tišino v njej, tako da bo še naprej zadovoljen. Spomnil pa se bo sodelavcev, ki so ga ob slovesu zelo lepo obdarili. Karel ČEH, rojen 1938 se je v Cinkarni Jože BRULC Stanislav PEVEC zaposlil leta 1962, v času, ko je bil njegov oče tu direktor. Kot rudarski tehnikje služboval v investicijah kot tehnični risar. Nato pa je prišel v Cinkarno in deset let delal v obratu Modri baker kot vodja proizvodnje. Kot vodja sekundarne proizvodnje je bil nato 23 let v stari valjarni. Tako mu je preteklo33 let delovne dobe v Metalurgiji. Ker ima hišo v Sladki gori, se je od tam vsak dan vozil v službo. Na Cinkarno bo imel vedno lepe spomine, pre- dvsem pa na sodelavce, katerim želi, da bi še naprej delali uspešno. M. G. Jože BRULC seje rodil v Ljubljani 2. junija 1938. Po dokončani osnovni šoli se je šel učit za strojnega ključavničarja v Rudnik Laško, kjer je ostal do decembra 1963. »Ko sem se zaposlil v Cinkarni, sem moral takoj dokazati svoje praktično znanje, narediti sem moral cevna klešča. Najprej sem bil razporejen h gospodu Dankotu, nato pa sem devetnajst let delal na skobel-nem stroju, nekaj časa sem potem opravljal delo končnega kontrolorja, invalidsko upokojitev pa sem dočakal v Veflonu. Na podjetje mi je ostalo veliko spominov takih in drugačnih. Najbolj prijetno je bilo v starih prostorih vzdrževanja«. Jože pravi, da mu v pokoju ne bo dolgčas, če mu ne bo zdravje nagajalo, saj ima več hobijev: ribištvo, gobarjenje, rad hodi v hribe, poleg tega se pa ukvarja s čebelarstvom. »Sodelavcem želim veliko zdravja, uspehov, veselja in predvsem medsebojnega razumevanja«. Stanislav PEVEC je bil rojen v številni družini 15 aprila 1938 / v Grobelcah pri Svetem Štefanu. »Imel sem grenko mladost. Po osnovni šoli sem se zaposlil v Celju pri gradbenem podjetju Stavbenik. Vstajati sem moral ob polštirih zjutraj, da sem prišel pravočasno na delo. Ko so mi po štirih mesecih povedali, da nimajo več dela zame, sem se zaposlil v tovarni EMO. Delal sem pri velikih stiskalnicah. Po desetih letih sem odšel k PTT, kjer sem pet let opravljal delo pismonoše. Leta 1979 sem se zaposlil v Cinkarni v Energetiki. Nekaj časa sem bil pomočnik kurjača, nato pa strojnik kompresorja. Od rane mladosti sem se zanimal za radioamaterstvo, zato sem se v EMU včlanil v radioamaterski krožek. Temu konjičku sem ostal zvest do današnjih dni. Ob slovesu želim sodelavcem veliko složnosti, medsebojnega razumevanja in zdravja«. Z. Š. UPOKOJENCI sodelavce, ki radi malo zaplešejo, se je želja po dobrem druženju uresničila. Po pozdravnem govoru Vilibalda Raznožnika, namestnika generalnega direktorja, je prisotnim zapel nekaj lepih slovenskih pesmi ženski pevski zbor, vokalna skupina Cvet iz Celja, ki ustvarjajo pod vodstvom glasbene pedagoginje Vide Buko-vac. Skupina deluje že drugo leto in je bila ustanovljena pri Društvu medicinskih sester in zdravstvenih teh-nikovvCelju. Spremljala jih je tudi citrarka Anita Brežnik, na harmoniki pa je nastopila tudi Tanja Čretnik, ki ima za sabo že vrsto uspehov. V prireditvi je sodelovala tudi naša upokojenka Martina Ahtik, ki je prispevala bogato razstavo svojih likovnih del. Najveselejši udeleženci pa so po kosilu ob zvokih domače glasbe ansambla Celjskih pet, zaplesali. Takšna srečanja so po eni strani zelo lepa, upokojenci so nam, zaposlenim, zelo hvaležni. Vsem pa žal ne moremo ustreči, saj se jih od skupnega števila upokojencev takih sre- ŠESTO SREČANJE Med znanimi obrazi Vodstvo se je tudi lani odločilo, da povabi vse naše upokojence na že tradicionalno srečanje. Vreme je nekatere zadržalo doma, zunaj je bilo pravo zimsko neurje, vendar je prireditev ponovno lepo uspela. Tistim, ki imajo radi družbo, ki radi vidijo svoje nekdanje čanj udeležuje le polovica. Druga polovica ima različne razloge za neudeležbo, tudi zaradi bolezni. Čestokrat so razlogi v nezadovoljstvu ob zaključku dela ali pa jim ni všeč družba, med katerimi je rad kdo malo bolj vesel. Organizatorji poskrbimo, da srečanje poteka mirno in se navadno razidemo že kmalu po osmi uri zvečer. Navadno odidejo sami, tiste pa, ki radi malo preveč pogledajo v kozarec, pa pridejo domači iskat bolj zgodaj. Upamo, da se prihodnje leto ponovno srečamo! V SPOMIN Aleksandru Rojniku Prvega marca smo se tiho poslovili od Aleksandra Roj-nika, dolgoletnega finančnega direktorja našega podjetja. Finance so bile zanj izziv in življenjsko delo, ki ga je spremljalo že od stare Kemične tovarne, ki seje kasneje pripojila Cinkarni, pa tistih osem let, ko je nabiral izkušnje v Steklarni B. K. v Rogaški Slatini. Od leta 1959 je bil neprekinjeno do upokojitve leta 1989 odgovoren za gospodarjenje z denarjem podjetja. Ljudje hitro pozabimo na posameznika, ne pozabimo pa tistih, ki opazno zaznamujejo čas, v katerem so živeli in delali. Eden takih je bil Aleksander Rojnik. Obdobje njegovega dela je zajemalo čas razvoja financ, v katerem je poiskal in vpeljal poti za uspešno in učinkovito izvajanje finančne funkcije, v letih razvoja, izgradnje in posodabljanja podjetja. Bil je eden izmed redkih vodilnih ljudi z neprekinjenim delom na finančnem področju v slabih in dobrih časih, saj ga imajo še danes v finančnih krogih v spominu kot sinonim za Cinkarno. Natančnost in iznajdljivost, vrline, ki jih v svetu financ še kako občudujejo, potrebujejo in cenijo, so bile njemu pristne. Tih in miren je bil kot sodelavec in tak je cin-karnarjem vedno želel dovolj denarja in uspeha v razvoju, kateremu je tudi on botroval. Tudi ves svoj prosti čas je žrtvoval za tovarno in njene cilje ter se iskreno veselil vsakega najmanjšega uspeha. Takega bomo sodelavci ohranili v trajnem spominu. Generalni direktor Marjan Prelec KULTURA Predstavitev poeta Petriča Obglazbi kitare smo v Levstikovi sobi osrednje knjižnice v Celju poslušali ustvarjalski miselni in čustveni svet v besedilih treh celjskih literator Ivane Djesnič, Marine Nine Kocen in našega sodelavca Karla Petriča. Karl Petrič (v sredini) na predstavitvi svoje poezije IZ LIKOVNIH RAZSTAV Male grafike na ogledu V marcu se nam je s svojimi deli predstavil Jože Žlaus iz Globoč pri Vojniku. Povedal nam je, da je že med šolanjem rad risal, vendar se je na likovno pot podal šele pri svojih tridesetih letih. Svojo ustvarjalno pot je začel v Švici in se najprej lotil pirografi-ke, potem pa grafike in pero-rizb. Vmes je imel obdobja, ko ga je impresionirala tudi oljna tehnika. Najbolj ga privlačijo motivi naše kulturne dediščine. Uspešno je že izdelal cikel grafik Žičke kartuzije, katerega je odkupila Konjiška občina in cikel Ci-gunc v Ljubečni, katerega postopoma odkupuje Opekarna. Pravkar izdeluje cikel Slovenski biseri od Prekmurja do Primorja. Ko bo končan, bo cikel imel sto grafik, nekatere od teh pa smo videli tudi pri nas. V Dobrni pa je nedavno otvoril tudi razstavo belokranjskih pirhov. IZ LIKOVNIH RAZSTAV Ponovil se je Petrovič Ob 8. februarju smo na ogled v Cinkarno dobili zopet izbrana dela slikarja Staneta Petroviča Čončija, ki nas je presenetil z motivi pustovanja in pokrajin. Povejmo še, da je v tem času umetnik praznoval tudi svoj življenjski jubilej in 25 letnico dela na slikarskem področju. S svojimi najnovejšimi deli se je predstavil tudi v Dobrni. Jože Žlaus ob svojih grafikah POD ČRTO Stara navada je res železna srajca, a polagoma bo prišel čas, da jo odložimo in zamenjamo ter se prilagodimo novim razmeram. Kulturni praznik DOBITNICA BRONASTE PLAKETE ZKO -MIRA GORENŠEK V glavni jedilnici smo ob slovenskem kulturnem prazniku pripravili kratko slovesnost. Ob otvoritvi nove razstave slikarja Staneta Petroviča, smo poslušali na flauti učenca glazbene šole iz Celja Luka Železnika. Mladi mojster je s svojo virtuoznostjo napovedal, da velja v prihodnosti nanj resno računati. Pri nadaljnjem glasbenem razvoju pa mu bosta v veliko pomoč njegova starša oče Matjaž in mama Barbara, ki oba slovita kot izvrstna pedagoga. Ob ponovnem srečanju sedaj že mednarodo priznanim slikarjem ter jubilantom g. Stanetom Petrovičem, ki se bo letos v mesecu maju srečal z »Abra- hamom« je bila za vse nas ta priložnost dvojno pomembno slavje ter dogodek. Ob tej priložnosti je naša kulturna delavka, novinar in urednik glasila Cinkarnar g. Mira Gorenšek prejela iz rok tajnika gospoda Žvi-žeja bronasto plaketo ZKO občine Celje za dol- goletno, vsestransko delovanje na kulturnem področju za dosežke na posameznih ustvarjalnih področjih. K temu visokemu priznanju, dobitnici od srca iskreno čestitamo. Prepričani smo, da ji bo to odličje še dalo novih moči. V jedilnici pa še bodo razstave, z njimi številne druge prireditve. Lenart Horvatič Luka Železnik s flauto ŠPORT Program športnih sekcij Cinkarne za leto 1996 Športna dejavnost v letu 1995 Leto 1995 je bilo za športnike Cinkarne povprečno, saj smo se oddaljili od lanskoletnih rezultatov, ko smo zasedali mesta pri vrhu raspre-delnice. Tekmovali smo v naslednjih disciplinah: Košarka (moški): Zasedli smo 4. mesto med 6 ekipami. Med letom sta odstopili ekipi Zlatarne in Cetisa. 1. RC PLAN, IZLETNIK, GRADIS, CINKARNA, TERME DOBRNA, KOVINOTEHNA. Šah: Zasedli smo 3. mesto med 4 ekipami. Med letom sta odstopili 2 ekipi. Odbojka (ženske): VI. ligi je nastopilo 9 ekip, mi pa smo zasedli 6. mesto. 1. KAMEN, BANKA CELJE, KOVINOTEHNA, TERME DOBRNA, TRIGLAV, CINKARNA VITKA, KLIMA, CID. Mali nogomet: VII. ligi je nastopilo 12 ekip, ekipa Veflona je zasedla 3. mesto, ekipa Cinkarne pa 10. 1. LBM, IGM, VEFLON, SELMAR BULS, CETIS, TELSMIM, RISTO, TRIGLAV, PETRIČEK, CINKARNA, PRIMA (izstopila je ekipa ESKIMO). Veteranska liga je bila razdeljena v 2 skupini po 8 ekip. CINKARNA je zasedla 5. mesto. PENAL, AŠKERČEVA, KOVINOTEHNA, ŠIPAD, CINKARNA, ŠKORPIONI, MEGEL, PTT. Namizni tenis (moški): Nastopilo je sedem ekip. Cinkarna je zasedla 6. zadnje mesto. Med letom je odstopila ekipa Grafike. CETIS, OBRTNIKI A, KOVINOTEHNa, OBRTNIK B, PUV, CINKARNA. Tenis (moški): V dokaj slabih pogojih je ekipa Cinkarne zasedla 6. mesto. PINK ŠPORT, LJUDSKA BANKA, KLIMA - A, POV-A, PELIKANI, CINKARNA CELJE, SIM, PIL 90. Planinska sekcija: Prav tako je planinska sekcija aktivna skozi celo leto. Članki iz tradicionalnih pohodov in izletov pa so bili sproti objavljeni v našem glasilu. Zastavljeni program smo v celoti realizirali, vendar bomo v letu 1996 vztrajali pri tem, da sodelujemo z ekipami in člani, ki so aktivni skozi celo leto ter imajo možnosti za uspehe. Finančni program je bil pravilno zastavljen, saj ga nismo presegali, smo pa v letu 1996 primorani le-tega povečati, da končno kupimo dve garnituri dresov, žoge in ostalo opremo, ki jo nujno potrebujemo. Hvala vodstvu Svobodnega sindikata in zaupnikom za sodelovanje ter finančno podporo, katero pričakujemo tudi v letošnjem letu. Za šport in rekreacijo Mirko Poklšek V letu 1996 bodo aktivne tiste sekcije, ki nam zagotavljajo celoletno udeležbo in s tem možnosti za uspeh. V ŠPORTNIH IGRAH CELJA bodo nastopale naslednje sekcije: 1. Odbojkarska sekcija (ženske) 2. Nogometna sekcija (moški) - II. liga, veter, liga 3. Namiznoteniška sekcija 4. Tenis sekcija (moški) 5. Planinska sekcija Glede na to, da smo ugotovili kje in zakaj nastaja problem okoli strelišča, bomo to uredili v letu 1996. Prav tako bomo nadaljevali z množičnostjo pri rekreaciji nami- znega tenisa in planinskimi pohodi ter izleti. Nujno moramo kupiti 2 garnituri dresov za odbojko (ženske) in košarko (moške), žogo za košarko, odbojko, nogomet ter nekaj drobne športne nujno potrebne opreme za izvajanje aktivnosti. Sredstva, ki jih potrebujemo znašajo približno 240.000 SIT, kar je približno toliko kot lani. Ker pa vemo, da športniki ne predstavljajo sindikat, ampak so samo njegovi člani, predstavljajo pa CINKARNO kot podjetje upamo, da bo vodstvu sindikata uspelo najti tudi kakšna sredstva v okviru podjetja za prezentacijo navzven. Mirko Poklšek PRAVILNIK ŠPORTNIH IGER CELJA 1996 (v nadaljevanju Š I C) PROPOZICIJE: 1. Pravico nastopa imajo ekipe in posamezniki, ki se v roku prijavijo in vplačajo prijavnino. Višina prijavnine se objavi ob razpisu. Vse ekipe, ki ne vplačajo prijavnine do roka se ne upoštevajo v razporedu. 2. Tekmovanja se odvijajo v ligah, ki so 6. oziroma več članske. Tekmovanje je dvokrožno, razen zimske lige v nogometu. Po končanem tekmovanju se iz lig v višjo ligo uvrstijo po 2 ekipi oz. izpadejo. Tekmovanje se organizira le v primeru, da vplača prijavnino najmanj 6 ekip. 3. Tekmovalne kategorije veljajo za vse panoge, razen za mali nogomet (posebne propozicije): — moški - ne glede na starost — ženske ne glede na starost — veterani - nad 40. let (izpolnjena leta) — veterani - mali nogomet nad 35. let (izpolnjena leta) Veterani lahko nastopajo za mlajše, pravtako lahko ženske nastopajo v moški kategoriji, v kolikor istočasno ne nastopajo tudi v svoji kategoriji! Vsak lahko nastopa v eni tekmovalni panogi v tekočem letu samo za eno ekipo! 4. Pravico nastopa imajo tekmovalci, ki so Starejši od 15 let in imajo slovensko državljanstvo. Dovoljuje se nastop tudi tekmovalcem, ki nimajo državljanstva Slovenije, vendar morajo imeti urejeno vizo (vpis v potnem listu). Na tekmovanjih v posamezni panogi nimajo pravice nastopa registrirani igralci l.in II. državne lige in tudi ne tekmovalci, ki nastopajo v registriranih klubih izven Slovenije. 5. Vsi tekmovalci nastopajo na lastno odgovornost! Vsem ekipam in posameznikom svetujemo, da si uredijo nezgodna zavarovanja svojih tekmovalcev pri eni izmed zavarovalnic! 6. Protestov ni, razen, če ni v propozicijah določeno drugače. V zvezi protesta se mora prvi delovni dan po tekmi oddati pismena obrazložitev na Športni zvezi. Protest vloži vodja ekipe, ki pri sodniku oz. vodji tekmovanja zahteva ugotovitev identitete posameznega tekmovalca. Ta se mora legitimirati z dokumentom (osebna, potni list, vozniško dovoljenje), v primeru, da nima s seboj nobenega dokumenta mora prvi delovni dan po tekmi le-tega dostaviti na Športno zvezo. V primeru, da tega ne stori, se protest ugodno reši za ekipo, ki ga je vložila. 7. Vsi tekmovalci, ki so izključeni do konca tekme ali prijavljeni s strani sodnika nimajo pravice nastop v naslednjem kolu. Komisija te posamezne primere obravnava in izreče disciplinski ukrep, ki je dokončen in ni možno vložiti pritožbe. Kazni so sledeče: časovna prepoved, izključitev iz tekmovanja. Kazni veljajo za vse panoge in tekmovanja v organizaciji Športne zveze Celje. 8. V vseh panogah se tekmovanja izvajajo po pravilih panožnih zvez in po pravilih ŠIC, ki so objavljene ob razpisu ali razporedu. 9. Vse ekipe, ki kržijo pravilnik ŠIC sekaznujejo z odvzemom 1. točke. V primeru ponovne kršitve se ekipa diskvalificira in izključi iz tekmovanja. Ob naslednji prijavi pa se uvrsti v najnižjo ligo. 10. Za nastope ekip veljajo tudi naslednja pravila: — ekipa mora biti na igrišču ob razpisanem času (zamud ni); — ekipa mora nastopiti v enotnih dresih; — tekmovanja na zunanjih igriščih se odvijajo v vsakem vremenu, o preložitvi odloča sodnik in predstavnikekip (dokončna je sodnikova odločitev; — če ni obeh ekip, prejmeta obe ekipi po 1 točko; — če ni sodnika odpadejo vsa pravila, ekipi se lahko dogovorita za uradno tekmo, vendar morata predstavvnika ekip pred tekmo podpisati zapisnik, da se tekma lahko odigra in rezultat je dokončen; — ekipa, ki ni kompletna, v primeru, da ni sodnika ne more izgubiti tekme in prejeti še - 1. točko; — ekipa lahko predstavi tekmo le v primeru opravičene odsotnosti, katero mora sporočiti na Športno zvezo in nasprotni ekipi najmanj 48 ur pred tekmo. 11. V ligaškem tekmovanju ekipa, ki 2 x ne nastopi izgubi pravico sodelovanja ter se izključi iz lige. 12. Razpisi za posamezne panoge in kategorije se objavijo (pošljejo) pred pričetkom tekmovanja, prijava ekipe se vedno upošteva samo za en del tekmovanja. 13. Nagrade in priznanja a) Ptbr 3 ekipe v vsaki ligi in kategoriji prejmejo pokale b) Najboljši 3 posamezniki v vsaki kategoriji prejmejo medalje c) Vse nagrade se delijo takoj po končanem tekmovanju 14. Organizacija in vodenje: Teekmovanje vodi strokovni svet za športno rekreacijo pri Športni zvezi Celje. Tekmovanja organizirajo strokovne organizacije oz. Športna zveza. 15. Tekmovalne panoge - kategorije: MOŠKI tek - kros, tenis, odbojka, košarka, mali nogomet, namizni tenis. ŽENSKE tek - kros, tenis, odbojka. VETERANI tek - kros, mali nogomet. 16. Pravila in propozicije za posamezne panoge: Športna zveza Celje TEK - KROS Strokovni delavec Kategorije: moški do 39 let, Veterani nad 40 let, ženske enotno. Bogdan POVALEJ POTOPIS Vikend v visokih turah Že nekaj časa se mi ta zapeljivec spretno izmika. Ko sva bila pred leti z Binetom dvakrat pod goro, nama je vedno zagodlo vreme. Minulo leto ali dve, ko sem bil zopet pod njo, z Marjanom sva imela namen preplezati kakšno ledeno smer v severni steni. Ko sva preplezala, do bivaka, sem izvedel, daje na ledeniku pravo razdejanje. V steni je ostal le črni led. Za nameček pa je bilo toplo, kot kje na morju. Ko je posijalo sonce v steno, pa se je pričel hudičev ples. Zapadlo kamenje in led sta padala kot za stavo. Kljub čudovitemu vremenu sva se odpeljala z dolgim nosom v domovino. Imel sem vsega dovolj, zato sem se stvari lotil povsem načrtno. Ne toliko iz razočaranja, da na tem vrhu še nisem stal (že nekajkrat), bolj iz trme, ki mi je pri nebesnem znamenju ovna ni potrebno iskati. Stabilno vreme in dobro počutje naju z Matjažem požene k temu zapeljivcu v začetku julija. Zima je bila bogata s snegom, kar nama daje še večje možnosti za uspeh. V petek se odpeljeva proti Karavanškemu predoru. Carinske in cestne formalnosti so bile hitro za nama. Peljala sva se mimo Beljaka in Špitala proti čudoviti gorski vasici HEILI-GENBLUT (1301 m). Osvetljena gotska cerkev, ki je podobna naši solčavski, naju pozdravi že nekaj kilometrov pred vasico. Tu so pokopani tudi gorniki, ki so se ponesrečili pri osvajanju Glossglocknerja. Po deseti uri pa sva se odpeljala do pokritega parkirišča pri hotelu. Nočna vožnja po tej gorski cesti nama je prihranila nekaj šilingov. Zvezde so si mežikale in naju vabile na piano. Po obilni večerji in nekajurnemu počitku v spalnih vrečah sva se napotila proti tunelu. Kakšno razočaranje, pot je bila zaprta zaradi plazov. Trma in želja, da osvojiva goro, sta naju pognale naprej v upanju, da ima noč svojo moč. Pot je bila na nekaj mestih težko prehodna, toda nekako sva le »pritelovadila« do koče, od koder sva se spustila na ledenik PASTERZO, ki je bil čudovito zalit. Takšnega nisem videl še nikoli, saj ledeniških razpok skoraj ni bilo. Namenila sva se v naj- daljšo smer, ki se pod malim GLO-KNERJEM priključi normalnemu pristopu. Pred nekaj dnevi so se bili v dolino odpeljali zadnji vozovi odvečnega snega. Razmere so bile res čudovite. Kar nenavezana hitiva po žlebovih, ki so ostali od plazov. Približno na polovici plezalne smeri se zdani in čez čas pokuka sonce na piano. Pred nama je predel črnega ledu, na srečo ga je le za dva raztežaja (80 m). Nato strmina malo popusti, pričelo pa seje grdo udiati. Gazil sem do gležnjev, nekajkrat do kolen. Sonce nama je žgalo v tilnik, smeri pa ni hotelo biti konec. Ujeta sva bila v snežnem toboganu, ko ti sonce posrka že zadnje atome moči. Avtorjev portret na osvojenem Kleku Vse manj je bilo pogovora, vse manj fotografiranja. Matjaža je kar utrudilo, saj tako dolgo še ni plezal. Verjetno bi me poslal kam daleč, če bi to pomagalo, da bi hitreje prišel na vrh oziroma do koče. Stiskal je zobe, se ustavljal, sopel in preklinjal sebe, mene in Grossgloc-kner. S Frenkom nikoli več v gore, si je verjetno mislil. Končno sva po sedmih urah le priplezala do stika s potjo, ki pelje na vrh (normalni pristop). Na tej poti je bilo precej ljudi, ki so se vzpenjali proti vrhu ali sestopali. Popila sva nekaj soka, pojedla tablico čokolade in se odpravila naprej. Pod Grossglocknerjem sva se navezala in varovala na železnih policah, ki so zabite v skalo. Promet je bil gost kot na kakšni promenadi. Ko sva priple- zala na vrh malega Gloknerja po izpostavljenem grebenu, Matjaža nisem mogel spraviti še na Velikega. Vse moje prošnje so naletele na zaprta vrata. Bil je preveč utrujen, sanjal je le še o koči, topli postelji in čaju. Odločil sem se, da na vrh spllezam sam klub meglam, ki so ovirale goro. Na vrhu je bilo precej ljudi, zato sem napravil le nekaj fotografskih posnetkov in se vrnil do kolega. Sestop do koče sva opravila dokaj hitro, ki pa je kljub temu zahteval vso pozornost. Ko si na vrhu gore, si šele na pol poti. V koči ADLERSRUHE (3450 m) sva si najprej privoščila nekaj kratkega, da sva si razkužila grlo, nato pa spila čaj, da sva pogrela telo, juha pa nam je nadoknadila izgubljeno sol! Zvečer sem se pogovarjal s Slovenci, ki so bili namenjeni naslednji dan na vrh. Matjaž seje odpravil zgodaj počivat, da bi si nabral moči za sestop. Nedeljsko jutro je bilo čudovito. Sončni žarki, ki so me pobožali po obrazu so me dobesedno izstrelili iz postelje. Kar v copatah sem tekal okoli koče in iskal motive za fotografiranje. Mehka jutranja svetloba je risala čudovite barvne vzorce Moja gotografska žilica mi ni dala miru do konca sonšnega vzhoda. Po zajtrku sva se počasi odpravila v dolino po običajni pristopni poti. V skalnem delu pa sva si našla prehode po svoje. Pasterzo sva si ogledala vse do njegovega konca, ko se lomi v ledeniško jezero. Razvajeni turisti v copatah in kratkih hlačah, ki so se z zobato železnico pripeljali do ledenika, so naju začudeno opazovali. Najine osušene ustnice, ožgana obraza ter preznojeni telesi sta verjetno kazali čudno podobo. Na parkirišču sva potolažila najina želodca, občudovala svizce, ki sojih turisti obmetavali z raznovrstno hrano, nato pa sva se odpeljala proti domu. Najini duši, napolnjeni do vrha, so potlačili vse gorje, ki sva ga doživela na gori. Zapeljivemu visokemu KLEKU sva stopila na teme z upanjem, da ga še obiščeva. P.S. —Vzpon po severni smeri Gross-glocknerja (1500 m, 40 - 50°) sta opravila Matjaž Lesjak in Franci Horvat. 8. 7. 1995 &T1 Zaživela je Planinska sekcija Kot ljubitelj gora in planin sem se že dolgo odločal, da bi pristopil k ponovnemu oživljanju PS CC, katera je bila nekoč daleč boljša od marsikaterega planinskega društva. OD leta 1987, odkar sem zaposlen v CC nisem opazil nobene planinske dejavnosti. Čutil sem potrebo, da bi se moralo v tej smeri nekaj premakniti. Nisem pa imel poguma, da bi prevzel sekcijo v svoje roke, četudi so mi to ponujali. Na žalost moramo priznati, da nisem dobil nobene pomoči od starejših in izkušenih vodnikov. Edini, ki mi je pri tem pomagal, je bil g. Ručigaj-direktor Vzdrževanja. Ta nam je celo pomagal urediti finančna sredstva za pohod na Triglav. Ob izteku starega leta 1995 sem zbral toliko poguma, da sem se odločil za oživitev PS CC. Pri g. Ručigaju, kot predsedniku PS CC sem naletel na vzpodbudno podporo in dogovorila sva se, da takoj po novem letu 1996 naredimo akcijo. Formiral sem delovno telo in prevzeli smo vse funkcije nekdaj tako dobre Planinske sekcije. Delovno telo je bilo sestavljeno iz delavcev naše tovarne: Ludvik Stopar, Mišo Primc, Franc Šinko, Mira Goren-šek ter Ivan Ručigaj. Ugotovili smo, da je bilo vodenje sekcije vzorno pa vendar sam vsega ni mogel storiti, zato je tudi nastopilo trenutno mrtvilo PS. Čakalo nas je delo še naprej in v tej sestavi smo izvolili nove člane odbora. Sem mnenja, daje bilo dano vse premalo možnosti mladim, zato sem zavestno predlagal pomladitev sekcije. Naredil sem dobro potezo. Za predsednika PS CC sem predlagal Miša Primca, blagajnika Darjo Monfreda, člana odbora Franca Šinka in Dejana Zaverška, sam pa sem ostal v vlogi organizatorja in namestnika predsednika sekcije. Ko je bilo to urejeno, smo lažje zadihali in si zadali plan dela. la pohoda na Sedmera jezera ter na Resevno, Svetino in Celjsko kočo s sestopom v Pečovnik. KAJ SMO ŽE DOŽIVELI? Pohod na Sedmera jezera je bil organiziran februarja. Zbralo se nas je nekaj malo manj zaspanih. Podali smo se na razsnežena Triglavska jezera. Marsikdo bo dodal, kako se izpostavljajo nevarnosti, sploh ko poslušamo, koliko je nesreč v gorah glede plazov. Odločili smo se, da gremo po takšni poti, kjer nas ne ogrožajo snežni plazovi. Pot se je vila iz Celja do Bohinja, nato po zelo zasneženi poti do Komne in dalje proti Sedmerim jezerom. Ugotovili smo, da je sneg premehak in previsok, na pohodu bi bilo veliko nevšečnosti, zato smo načrt spremenili in obiskali druge bolj varne obronke in seveda Kočo pod Bogatinom. S sabo smo imeli vse pripomočke, da smo si naredili prijeten piknik v naravi. Tu se je izkazal Mišo pri kuhanju, nič manj pa tudi Sledil je spust v dolino. Nič drugega ni preostalo kot po celem snegu v dolino in rečem vam, naši pohodniki so bili nabiti z energijo, da nas ni mogla ustaviti tudi debela snežna odeja. POHOD NA RESEVNO, SVETINO, CELJSKO KOČO, ČATER, PEČOVNIK Pod vodstvom Miša Primca smo se 17. marca sestali na železniški postaji Celje ter se z vlakom peljali do Šetjurja. Tam smo se z vodjem na čelu povzpeli po lepi zimski idili vse do koče naResevni, kije bila žal zaprta. Pot se je vila dalje po gozdu, travnikih, skratka čezdrn in strn vse do koče na Svetini. Tam je sledil postopek za malico in gasitev žeje. Vodja pohoda je bil neizprosen in je priganjal k nadaljevanju hoje, zavedal se pač je, kaj se lahko zgodi, če se predolgo počiva. Nadaljevali smo pot mimo Celjske koče do Čatra, kjer smo imeli malo daljši postanek. Tu se je ponovno SVETINA . RESEVNA KAKO NAPREJ? V odboru naše sekcije smo se dogovorili, da moramo pridobiti članstvo, kar nam zelo dobro uspeva, narediti plan pohodov in urediti vse formalnosti, ki nas še čakajo. Urediti prenos finančnih sredstev na nov odbor in razdeliti delo. Pri tem smo ugotovili, da si moramo pomagati, ker bo le tako naše delo učinkovito in uspeh viden. Zavedamo se, da so naši delavci izpostavljeni raznim kvarnim vplivom na njihovih delovnih mestih, zato še posebej vzpodbujamo vse naše delavce, naj se včlanijo v našo planinsko sekcijo in tako postanejo naši člani. KAKO POSTATI ČLAN PS CC? Preprosto. Vpišite se pri naši blagajničarki Darji Monfreda ali pri kateremkoli članu našega odbora. Članarina sekcije je samo 400 SIT - vsaj nekaj za delovaje sekcije. Še ena novost je pri nas. Včlanijo se lahko tudi svojci ali prijatelji naših delavcev. Za otroke do 14. leta je članstvo brezplačno, vendar se razume, da malih otrok na pohode povsod ne moremo peljati. KAM BOMO LETOS ŠLI? Nekaj smo že naredili. Organizirana sta že bi- naš član Zlatko Erlih iz Semenarne Celje, ki je spretno pekel pečenice kar v žerjavici. Ni ma-njskalo vzdušja ob plinskem štedilniku ter odprtem ognju. Sledile so šale, pesem, skratka sprostitev. Proti večeru smo se vrnili nazaj na Komno, kjer smo prespali. Zjutraj nas je pričakal no-vozapadli sneg, padal je cel prvi in drugi dan pohoda. Na 80 cm podlage ga je zapadlo še 20 cm. Večer, katerega smo preživeli na Komni je bil lep in planinsko obarvan. Nagajivo so zbadali mene kot pisca tega teksta ter našega Zlatka, kot peka, da sva basirala celo noč, za kar midva prav nič ne veva. Veva le to, da je noč za spanje, če pa so drugi poslušali, so si sami krivi. oglasila planinska pesem, ni manjkalo tudi šal. Če opišem še sam spust v Pečovnik moram dodati, daje bila hoja duhovita in prekratka. Želimo si še več takšnih pohodov, vaša odločitev pa je, če se nam pridružite. Pot pod noge, pa naprej! Vse planince naše sekcije ter naše delavce obveščamo, da bo v mesecu maju (datum objavljen naknadno) srečanje planincev na Okrešlju. Praznovali bomo 45 obletnico obstoja PS CC. Scenarij za to slavnostno prireditev bomo naredili sami. Adi Vrečer kot častni predstavnik je obljubil gostoljubje v koči na Okrešlju. Ludvik Stopar Program pohodov v letu 1996 MAJ: Srečanje članov PS ob 45. letnici PS CC - Okrešelj Golica JUNIJ: Snežnik 1796 m JULIJ: Kamniško sedlo 1903 m, Storžič 2132 m AVGUST: 23., 24., 25., Triglav 2864 m SEPTEMBER: Ojstrica 2350 m OKTOBER: Javornik (Bohor) 1023 m NOVEMBER: Pohod v neznano DECEMBER: Gruzinski čaj - Celjska koča NAGRADNA KRIŽANKA REŠITEV NAGRADNE KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE: KO, ISLAM, OKAMENINA, MNOGO, OKIS, USPEHOV, MO, VRTINEC, MAL, KAVALAR, TREPATI, REPETE, URA, TALON, APARAT, KURA, GIRO, KAČA, ULTRAZVOK, NAPA, TED, PRODOR, ST, ETALON, SEPARE, NEMKE, ANO, INA,TD, URA, ROKAV, HIT, AVATA-RA, ETNA, OTIP, ATENAGORA, LEJN, MAK, SRP,TOP, ONA, DIM, KOR, IDO, GT, Ll, AZ, INES, RN, ANAND, NOMOTET, PASTA, OMA-JADI. IZŽREBANI NAGRAJENCI PO VRSTI PRVI DO TRETJI: Erna Kolar, upokojenka, Nada Romih Marketing, Jože Korent, Metalurgija. Kadrovske novice IZSTOPI December: Stanko Beloševič (avtomehanik v Transportu), Franek Markošek (reprofotograf v Grafiki), Vladko Vindar (izmenovodja v Kemiji). Januarja in februarja ni bilo izstopov. VSTOPI V decembru ni bilo vstopov. Januar: V Titanovem dioksidu so za pripravnico zaposlili Andrejo Močnik, v Transportu pa avtomehanika Andreja Šeliha. Februar: V Titanovem dioksidu so prejeli še enega pripravnika Tomaža Peklarja. PREMESTITVE Marjan Knežje prestavljen iz Transporta v Marketing, Bojan Gračner pa iz Transporta na upravo. JUBILEJI Jubilejna leta delovne dobe so v decembru, januarju in februarju dosegli: 30 let - Albin Turnšek, Valter Romih, Jože Počivalšek, Stjepan Dukes, Eftin Stojnev. 20 let-Milan Pavič, Rifet Jupič, Rajka Ka-rapanda, Martin Čoki, Ahmet Alibašič, Rudi Petelinek, Bajram Avdyli, Ivan Gračner, Zorka Krejič, Marjan Smiljanec, Ranko Tuvič, Branko Tajnšek. 10 let - Ivan Krajnc, Bina Kržaček, Alenka Romih, Vesna Cunjak, Nikolas Mehle, Matjaž Bombač, Nedžmudin Paravlič, Zlatko Razboršek, Kruno Stjepič, Andrej Jazbinšek, Irena Krivec, Stanko Režek, Janiča Žolgar, Anton Polutnik. ABRAHAMOVO V decembru, januarju in februarju so častitljivih 50 let izpolnili: Anton Govedič, Marija Horvat, Silvo Ju-raja, Štefanija Knez, Franc Lesjak, Milan Mežnar, Vladimir Rkulovič, Emil Boštjančič in Simona Ojstreš. POABRAHAMOVEC Častitljivih 60 let pa je izpolnil Aleksander Lazič. VSEM ISKRENO ČESTITAMO! ZAHVALE Ob boleči izgubi dragega očeta Dagota Pavliča se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz Gradbenega oddelka in Vzdrževanja za darovano cvetje, sveče in spremljanje na njegovi zadnji poti. sin Zdravko * * * Ob boleči izgubi našega Aleksandra Lončare-viča se najlepše zahvaljujeva kolektivu Cinkarne za izraženo sožalje, prelepo cvetje in izročeno odpravnino. žalujoča Jožica in Zvonko Lončarevič * * * Ob boleči izgubi drage mame Bogdane Lipnik Bosnar se iskreno zahvaljujeva vsem sodelavcem in prijateljem za darovano cvetje in sveče ter spremljanje na njeni zadnji poti. Sin Srečko Lipnik in hči Danica Durdevič * * * Ob boleči izgubi dragega očeta Jožefa Hruše-varja se zahvaljujem sodelavcem PE Vzdrževanje in kolektivu Cinarne za podarjeno denarno pomoč in cvetje. sin Iztok * * * V nekaterih kolektivih se ob novoletnih praznovanjih spomnijo tudi svojih upokojencev. Tako so se spomnili tudi v Tehnični nabavi in povabili na sicer ponovoletno srečanje številne svoje upokojene sodelavce. Za povabilo in prijetno druženje se jim preko tega časopisa iskreno zahvaljujejo. Upokojenci Tehnične nabave AKTUALNO Povezani z Internetom K sreči imamo v Cinkarni še vedno registrirano raziskovalno enoto, kar nam je omogočilo, da smo se lahko vključili v omrežje Internet. Kot raziskovalna enota smo se obrnili na Arnes - akademsko in raziskovalno mrežo Slovenije, katere ustanovitelj je Ministrstvo za zananosti in tehnologijo. Omrežje Internet je finansirano s strani tega ministrstva, vanj pa se lahko vključujejo raziskovalne enote po podjetjih. Arnes je cinkarniški raziskovalni enoti dal možnost vključitve v Internet preko štirih uporabnikov. Imamo namreč direktni pristop do Arnes omrežja, preko njega pa do Interneta. Za Cinkarno predstavlja ta vključitev le strošek lokalne telefonske linije. OBISK Seminar za prodajalce Konec marca je bila v Cinkarni - Marketingu predstavitev celotnega asortimana plasticidom in humovitov, ki jih proizvajamo in prodajamo v Cinkarni, torej tudi proizvodni program BASF. Predstavitev je poslušalo okrog trideset odgovornih ljudi za zaščitna sredstva iz Semenarne, Ljubljana, ki oskrbujejo kupce z našim prodajnim programom. Podobne predstavitve je Marketing - agro program že opravil pri Potrošniku na Dolenjskem. Ogled in predstavitev gradbene dejavnosti Sredi aprila nas je obiskala skupina petdesetih dijakov Srednje gradbene šole iz Maribora, katerim smo predstavili program gradbene dejavnosti in podjetje kot celoto. Videli so nanašanje strojnih ometov, proizvodnjo lepil, laboratorij za teste in nekatere druge proizvodnje. Na kratko pa smo jim predstavili organizacijo podjetja. Takšni obiski so za nas zelo pomembni, saj lahko na dijake računamo v prihodnje, kot kupce, poslovne partnerje ali sodelavce. OBISKI Delegacija svobodnega sindikata Slovenije Delegacija republiškega sindikata na obisku pri generalnem direktorju. Konec marca nas je obiskala osem članska delegacija republiškega Svobodnega sindikata. Spremljala sta jo predsednik območnega sindikata Celje in predsednik cinkarniške-ga sindikata. Sestali so se z generalnim direktorjem, posebej pa še z izvršnim odborom svobodnega sindikata Cinkarne. Obisk je bil namenjen izmenjavi mnenj o perečih sindikalnih vprašanjih, to je plačah, regresu, varstvu pri delu, nadurah, skratka delovnih razmerjih delavcev v solidnem celjskem podjetju, ki je sorazmerno uspešno prebrodilo prehodno obdobje. V republiškem sindikatu so se namreč odločili, da bodo vsak mesec obiskali eno od slovenskih podjetij. Obisk v Cinkarni je sodil v čas, ko je potekalo pogajanje z vlado o ponovnem podpisu Splošne kolektivne pogodbe, zlasti pa o dvigu zneska najnižje in zajamčene plače. Beseda je tekla o pomenu prispevkov in davkov, kijih mora plačati podjetje državi. Generalni direktor je cinkarniške dajatve primerjav z dajatvami podjetij v tujini in dejal, da nemški delavec stane državo 54 mark na uro, nordijski 50 mark, ameriški 30, portugalski 12, slovenski 8,5 in cinkarniški 10 do 11 mark na uro. Medtem pa zaradi obremenitve z davki in prispevki stane podjetje nemški delavec 60 mark na leto, češki 10.000 mark, cinkarniški delavec pa 24.000 mark na leto. Pri tem je potrebno povedati, da je tudi poraba energije na enoto proizvoda v Sloveniji enkrat večja kot v Nemčiji. Generalni direktor je sindikalno delegacijo seznanil, da je Cinkarna že leta 1985 začela zmanjševati zaposlovanje in izboljševati kvalifikacijsko strukturo zaposlenih. Skupaj z vodjo Kadrovske službe sta razložila tudi potek lastninjepja in poudarila počasen prehod, ker je bilo potrebno med tem tudi proizvajati, pro- dajati, skratka, živeti rentabilno. Direktor je napovedal, da bo v obdobju po lastninjenju potrebno delati bolj racionalno. Delegacijo je zanimalo tudi področje plač, ki naj bi po njihovem mnenju bile določene v tolarjih in ne vtočkah ali indeksih. Mnenje sindikata je tudi, da bi znesek za regres izplačali vsem enak in ne več tako kot lani od 70 do 100 odstotkov povprečne republiške plače. Mnenje vodstva, ki ga je podal generalni direktor je bilo, da so plače za podjetje zelo velik strošek glede na to, koliko proizvedemo in prodamo. Struktura cinkarniških plač v stroških je približno 20 odstotna. Beseda je tekla tudi o 13. plači, za katero se oba sogovornika ne zavzemata. Vodstvo Cinkarne ocenjuje, da je trinajsto plačo treba najprej ustvariti, država pa jo preveč obdavči. Sicer pa je ob koncu ocenil, da se naše podjetje lahko prišteva v skupino solidnih kemičnih podjetij v tej panogi. Predsednik Svobodnega sindikata gospod Semolič pa mu je čestital za priznanje za njegovo življenjsko delo. Mira Gorenšek UUUI :'MH ■MWH| |nigaMM| OBRAT HUMOVITA Selitev in posodobitev V PE Kemija so preselili obrat za proizvodnjo rastnih substratov v novi del. V starem delu bodo še porabili staro zalogo embalaže, potem pa tam prekinili s proizvodnjo. V novem delu pa so v hali nekdanjega obrata Barijev sulfid že pustili v pogon novo mešano in pakirno linijo, ki so jo izdelali po zamisli direktorja Mojmiija Kosija, odgovornega za investicijsko vzdrževanje Franca Sušnika in odgovorne za razvoj Vesne Gaberšek. Naložba v opremo je znašala 1,2 milijarde tolarjev. Z novo napravo so šestkrat povečali produktivnost, izboljšali so kakovost proizvodov in delovne razmere zaposlenih. S kapaciteto okrog 30.000 kubikov rastnih substratov v sezoni nameravajo oskrbeti polovico slovenskih kupcev. uredništva in tisk časo- inkarna Celje, Kidričeva 33112. Odgovorni ured-urednica Mira