396
Dopisi.
Iz hrvatske Reke   26.  nov.    (Tužna nam majka Slava!  Slovenci!  ne vdajte se tujcem!)    Primite drage „Noviceu v svoj mnogocenjeni list sledeče vrstice (sam Bog vedi, kako bi rekel) naše ali?? Reke!   Ko se je to mesto v Magjar-orsag   prekrstilo,  mislili so Rečani, da jim bode  Fiumera  iz Magjarskega  preko Hrvatske sam med, sladkor, zlato in srebro vozila; al tužni jako so se prevarili!    Od velikega  veselja prišlo je brzo na tugo in žalost!    Naši mladi  očetje  (stari,   koji  so pametni, se ne brigajo za   to)   delali so i še danes delajo na nos na vrat, da vse, kar je narpdnega, se iz Reke zapodi;  misleči, da vsemogočna Ungarija bode jih bogate i srečne storila, — da bode  njihove  domače sine na časti i službe  postavila, — da jih  bode  vojaškega jarma oslobodila, — da jim bode  samo  zlato  i srebro pošiljala,   i da tako  od hrvatske  svoje matere nikdar več nobene potrebe ne bodo imeli, ampak kakor bubrek v boji bodo plavali. Al tužna majka Slava! kako nizko so padli!   Magjari pošiljajo svoje ljudi na prve službe; Magjari nočejo,   da se kaka služba v maternem jeziku opravlja,   i   kar je  še več,   odstranili  so tudi vredne, spoštovane i učene učitelje od nizih šol, i to samo zato, ker niso   hoteli   magjarski čardaš  plesati;   postavili so neznane tuje,  lahone ali druge velike liberalce za učitelje, kajti ti plešejo, kakor oni gosljajo; Magjarov niso mogli,   a Hrvatov  niso hoteli,   zato so poklicali tujce. I tako vam gre vse narobe.  Sedaj pred nekoliko dnevi je magjarska vlada dala zapoved, da se Rečka županija ima prenesti na Sušak, to vam je preko vodeFiumere; naj gre vse ven iz Reke, kar po hrvatskem diši.    Županija je imela skupščino v soboto preteklo,  i odločila je ostati na Reki,   zato, ker je Reka Magjarom provi-zorno dana;   ako  pa viša oblast bode zapovedala,   takrat se bode prenesla v Bakar,  dve uri daleč,   a ne v Sušak.    Malo  kasneje   bode  morala  marširati tudi naša vredna, narodna mladež z gimnazijo skupaj ali v Bakar ali v Karlovac, zato, ker je vse v njej narodno; i tako bode „in fine finali" ostala Reka prava pustinja i  to   tem več,  ako je istina,  kakor se piše,  da bode
397
se skušala napraviti železnica iz Trsta in iz Ljubljane v Karlovec, i potem v Dalmacijo. Takrat z Bogom Reka i ž njo oholi Magjari! Pametni Rečani vse to dobro previdijo i se po nosu tolčejo; a prepozno je! Sedaj vidijo, da gre vse pod zlo. Dragina velika, fiti strahoviti, i stanovanja še za dober deoar ni mogoče dobiti. Davki vsak dan veči; meso, tobak, i vse ostalo drago, akoravno je nesrečni azijatički Ceh s svojim popom Matkovičem obetal zlate gore, da Rečani ne bodo davali vojakov, če se od matere svoje hrvatske ločijo i druzega več. Sedaj vidijo, da so v vsem prevarani. Tako je pravo; kdor hoče polno zagrabiti, malo poprime! Naša železnica od sv. Petra do Reke je imela biti gotova 1872. leta i Karlovac-Reka 1873. leta; al bojim se, da bode še mnogo Fiumere v morje steklo, predno se bode po njej vozilo. To vse magjarski „eljen" sabo donaša! — V kratkem, ako bodete drage ^Novice" dopustile, pišem vam zopet.*) Z Bogom vsi Slovenci!
Iz Istre 1. dec. J. V. — Naša Istra je letos pridelala mnogo in dobrega vina, ako je vlih suša druge prirodnine zatrla. Letos Slovenci zelo hojevajo po vino v Istro; meni je neki gostilničar pod Učko rekel, da vže je 15 let, kar Kranjci niso tako hodili po vino v Istro kakor letos. Točijo ga okoli Pazioa od 7 do 11 gold. spod, to je, 52 bokalov. Tudi Rečko primorje letos nima dosto vina, zato so ga Rečani vže na sto in sto špodov nakupovali v^Istri. Ali na morje gre še mnogo več vina iz Istre, kakor po suhem.
Trst 29. nov. (Rojanska čitalnica**) se je z besedo, ki je bila 26. dne t. m. in v kteri se je predstavljala igra „Mlinar in njegova hči", postavila lep spominek čedalje večega napredka svojega. Vršila se je igra večidel v vseh nalogah hvalevredno, in posebno zadnji prizor, ko Marijica umira, ganil je vso množico poslušalcev (nad 200 oseb) prav do solz. Premii je bil pogled onega prizora, ko je bengalični ogenj posijal bledi obraz umirajoče deklice. Gromovita pohvala je donela vrlim diletantom našim, in to prav po pravici. Jaz temu nimam ^dostavljati druzega nego živo željo: le tako naprej! Čitalnica Rojanska zasluži res ime narodnega središča na obalih Adrije. Dramatični odsek namerava prihodnjo igro zadnji božični praznik predstaviti in sicer vesela igra: „To sem bil jaz".
Frickov Janez.
— {Rojanska čitalnica) napravi v nedeljo 10. dne t. m. ob 5*/2 uri zvečer veselico s petjem in tombolo. Vljudno se vabijo vsi častiti udje.
Jjlnez Dolinar, tajnik.
Iz Goriškega 4. dec. {Cujte kranjski volilci!) Ako bi jaz slavec bil, iz srca rad bi bil lani po dovršenih volitvah kranjskih deželnih poslancev slehernemu poštenemu volilcu slavo zapel. A zdaj bi pa prerad vse volilce milo prosil, naj volijo poprejšnje poslance. S tem pa nečem reči, da nima Kranjska zraven dosedanjih tudi drugih vrlih možakov; al jaz zato tako prosim, ker se ne v6 prav, kaki bi drugi (novejši) bili, sedanja doba je pa prevažna za — igranje! — Tudi mi tu na Goriškem imamo stranko, koja si je o zadnjih volitvah gorko prizadevala za premembo deželnih poslancev, in res se je v veliko radost oni stranki in rajnemu,,Primorcu" nekaj želj spolnilo, upajočim na bolji zbor. Drugi hladneji pa se nismo tiste premembe kar nič veselili, pa tudi istinito nič boljega zbora nimamo  mimo   prejšnjega.   —   Stajarski  Slovenci  so
*) Bode nam j ako drago.                                  Vred.
*) Ko je ta dopis   bil že stavljen,   prejeli   smo še druzega,  ki potrjuje kritiko, v tem dopisu izrečeno.
Vred.
tudi o zadnjih volitvah upali kaj več moči si pridobiti, pa dobili so manj. Da! neki „premodri" domačini so jo tako slabo zakrenili, da so protivniki naši nam sovražnega moža na stol rodoljubega gosp. dekana posadili. — Toraj da bi se tudi na Kranjskem — v srcu mile Slovenije — kaj nerodnega ne pripetilo, Vas vse častite može volilce prav lepo prosimo, da le soglasno vse prejšnje možake volite k slavi in sreči Vam in nam.   Pomozi Bog!                     Skušen rodoljub.
Iz Gola nad I pav o 24. nov. — Z velikim veseljem primem danes za pero, da vam, dragi kmetovalci, naznanim važnost slavne nase kmetij s ke družbe, ki nam je preskrbela zlatega denarja vrednega plemenskega bika, ovna, ovac in Sufolških prešičev! Od bika nimamo še kaj povedati, ker smo ga ravnokar dobili; al vendar veliko upanje imamo, ker je po vse izvrsten; od koristi ovna pa smo že popolnoma prepričani; ovca, ki je bila od njega breja, je porodila jagnje 19 funtov težko; Sufolška svinjkase je tudi kaj dobro obnesla; 7. dn6 t. m. je vrgla 6 prav lepih in zdravih, za pleme kaj pripravnih samčkov. Pri tej priliki omenjam, ako bi kdo kakega mrjasčeka hotel za pleme imeti, naj se naravnost do mene obrne; ob enem pa naročam častitim kupcem, ki so z menoj vred kupili Sufolške prešiče, ako ima kdo mlado svinjko, temu jez prav rad mrjasčeka za njo dam. Kar so „Novice" o teh prešičih pisale, je gotova resnica. Povem ti, dragi čitatelj, ako tudi mi morebiti ne verjameš, da, ko sem prešiča letos dne 12. malega travna v Ljubljani kupil, je tehtal 45 funtov, zdaj pa tehta že 240 funtov; tedaj se je malo manj izredil kakor vsak dan za cel funt. To pa našim staro-kopitarjem oči kolje, ki ne verjamejo, da se d& po žlahnih plemenih živinoreja neznano zboljšati. Zato v imenu vseh posestnikov, ki spoznajo blagi namen umne živinoreje izrekujem srčno zahvalo slavni kmetijski družbi in vsem možem, ki v ta namen kaj pripomorejo. Našim starokopitnežem pa kličem: spreobrnite se, in ne bodite sami sebi nevošljivi!
Iz Vipave. — Naš „Sokol" je napravil na slavo dr. Franceta Preširna dne 3. decembra v čitalnični dvorani besedo z jako zanimivim programom.
Iz Notranjskega 23. nov. {Žalostno politično 06-nebje.) Vse tu je bilo veselo, ko je grof Hohenwart, naš rojak, prevzel težki n&log sprave med narodi, da bi se Avstrija vendar enkrat pomirila. Že smo skor gotovi bili, da po sreči izide modremu možu delo njegovo in da v zadovoljnost ogromne večine avstrijskih narodov jo blagonosno dožene, da nastopi doba pravice in resnice; al kakor strela z jasnega neba nas udari odpust grofa Hohenwarta, in odložena je sprava med narodi — Bog zna kako dolgo! Mi pravimo odložena je sprava, kajti sam presvitli cesar je odločno rekel, da hoče mir med narodi. In do tega mora priti, da ne prepade država. Mi zaupamo cesarjevim besedam, al bojimo se, da oni svetovalci, ki so jamo kopali Hohenwartu, ne bodo Avstrije izkopali iz zadreg. Nobeno ime Auerspergovo nam ne kaže oljike sprave in poravnave. Sprave med narodi drugače še misliti ne moremo, nego jo je grof Hohenwart osnoval. Dokler namreč le e n narod vse pravice in vse dobrote vživa, drugim narodom pa le raz svoje bogato obložene mize padajoče drobtinice prepušča, ne more nikakoršne zadovoljno s ti med narodi biti. Le če se vsakemu svoje d&, vrne se mir med narode avstrijske in okrepi se država; — v to pomozi Bog!
Iz Bohinja na Gorenskem 2. dec. {Adresa, ktero smo mi Bohinjci, nam na Čelu naš župan, 20. dne novembra poslali grofu Hohemvartu), se glasi tako-le: „Vaša prevzvišenost! Visokorodni gospod grof! Bohinj na Kranjskem  na  meji italijanski je  za vso Avstrijo
398
xel6 važen kraj; tu biva blizo 5000 zdravih, delavnih, domoljubnih slovenskih ljudi, ki svitlemu cesarju od-rajtujejo vojakov in davkov. — Z veseljem je ves Bohinj pričakoval od Vašega ministerstva pomoči za srečno in slavno Avstrijo. — Sedanje politične negotovosti vendar begajo nas in delajo nezadovoljnost. — Vi blagi gospod grof ste in ostanete nam vedno naše zaupanje v dobro prihodnost. Blagovoljno imejte v dobrem spominu Bohinj, kteri Vam tudi v prihodnje v brambo zvest ostane in željno pričakuje časa, da slavno mini-sterstvoHohenwartovo zopet pogumno nadaljuje pretrgano mu težavno vladarsko delo v blagor cele Avstrije, na slavo habsburške monarhije! Slava Vam!" Iz Goreuskega 3. dec. (Učiteljem prijazna beseda o volitvah.) Predragi učitelji! Narod naš, slovenski narod, nas kliče zoper našega najstarejega in najhujšega so-¦ vražnika na boj , na boj za nase najsvetejše pravice, za našo narodnost. Pokazali smo že dvakrat v kranjskem učiteljskem zboru, da smo prepričani, da šole na Kranjskem morajo biti na narodni podlagi osnovane, da se narod naš na stopinjo povzdigne, ktera mu je namenjena, kakor vsacemu omikanemu narodu. Narodne Šole so pa edino le od narodnega deželnega zbora odvisne, ki nam je v poslednji sesiji s svojim sklepom djansko pokazal, da ga je res volja, tudi materijalni Btan zboljšati učiteljem. Zatoraj na noge, predragi to-varši! Delajmo, podučujmo, vnemajmo in spodbujajmo naš narod, da bo na dan volitve stal, kakor se izvedenemu narodu spodobi, kakor je že trikrat kot skala stal. Posebno pa mi, učitelji v mestih in trgih, kjer ima naš narodni sovražnik največ upliva za svoje po-nemčevalna namena, bodimo možje, delajmo našemu učiteljskemu stanu, čast, moštvo, narodno zavednost. Stojimo vsi brez najmanjšega izjemka na narodni strani. Pridimo vsi vsi k volitvam in pokažimo, da vsak posamezen tako misli, kakor je zadnji učiteljski zbor v Ljubljani sklenil; pokažimo, da smo Slovenci! Rudečica je zalila moj obraz, ko sem v ,,Slov. Nar." od 2. grudna čital, da so pri zadnjih volitvah v nek-terih mestih in trgih učitelji nemškutarske poslance volili. Nikdar več, posebno zdaj, tega ne sme biti, da bi slovenski učitelj pod nemškutarsko zastavo stal, ako hočemo, da bomo pred zrelim ljudstvom za izobražene učitelje spoznani. C. k. okrajni glavarji, po večem nem-škutarski paše, nam ne morejo nič več tako škodljivi biti, kakor v prejšnjih časih. Okrajni in deželni šolski svčt so v večini narodni in ti gotovo zarad poganjanja za pravično narodno stvar gotovo nikomur lasa ne bodo zakrivili. Zatoraj stojimo kot skala za zagovornike narodnih pravic, brez kterih so ljudske šole na Kranjskem brez prave koristi, brez koristi, ktero narod od ljudskih šol zahteva. Čas je kratek, le koj na delo!
A. F., ljudski učitelj. Iz Radoljce. (Naznanilo.) O zadevi po vladi nam zabranjenega tabora v Lescah se si. občinstvu in posebno onim častitim domoljubom, ki so v ta namen kaj darovati blagovolili, naslednje naznanja: 30. novembra zbrali so se taborski odborniki v Lescah, ter sklenili: a) Znesek 301 gold. 54 kr., kteri se je za tabor nabral, shrani do novega leta 1872. gosp. Albert Kapus pl. Pihelsteinski v Kamni gorici in pri njemu dobi vsak darovalec svoj donesek, ako to do novega leta 1872. zahteva. Ako pa kdo do tega časa svojega darii ne bo zahteval, bode se potem sodilo , da ga ne bo več tirjal. b) Ostanek doneskov za taborske stroške se potem naloži skoz dve leti pri „pomočnemu društvu" (Aushilfskassa-Verein) v Ljubljani ali kakem drugem denarnem zavodu proti navadnim obrestim. c) a. Ako bi kazalo, se skliče v prvi priliki letos po vladi za-branjeni tabor.    /?• Domoljubi se bodo  prizadevali,   da
spravi v teku dveh let za radoliški polit, okraj „po-močno društvo" v življenje, kteremu bi oni znesek kot glavnica pripadel, ako ne bi se za tabor porabil. Ako med tem časom, namreč v dveletni dobi ne kaže sklicati tabora, in bi se tudi kazalo, da ni mogoče sklicati pomočnega društva v življenje, onda pripada znesek slovenski Matici v Ljubljani proti temu, da daje, glede na velikost tega zneska, nekterim dijakom na kranjski gimnaziji, ki so iz radoliškega političnega okraja ter v slovenščini najbolj izurjeni, vsako leto po njej izdane knjige.
V Lescah 30. novembra 1871.
Lovro Pintar, taborskega odbora načelnik.
Radivoj Seraf Mihelač, odbornik.
I         Iz Kamnika 1. dec. — Iskreno se zahvalju-   I
jeve vsem prijateljem in znancem, in še posebno
I   domači čitalnici in gospodom iz Ljubljane,  kteri   I
I   so rajnega g. Podrekarja,  nepozabljivega  so-   ¦
I   pruga,   oziroma  očeta  na  pokopališče  27.  listo-   I
I   pada spremili, kakor tudi za milo nama skazano   I
I   sočutje o zgubi ranjcega.                                            I
I                          Žalostni zaostali: Marija in Ana.      I
Iz Krškega na Dolenskem. (Pevsko društvo) se je tukaj osnovalo, ter napravi v nedeljo 10. dne t. m. v gosp. Gregoričevih sobanah svojo prvo „besedo" na slavo F. Prešernu. K tej veselici vse domoljube uljudno vabi                                                         odbor.
Iz Vrhnike 2.  dec.   —  Proti  koncu  novembra, hvala Bogu, je vendar po višem povelji c. kr. deželne sodnije svetovalec gosp. Kaprec preiskaval veliko kupčijo,  vsemu svetu znanega našega trgovskega sodnika. Trajala je ova preiskava samo dva dni in pol;  bilo je v tem kratkem času  zaslišanih malo manj ko 30 oseb, ktere so barantijo, kakor so jo že „Novice" popisovale, ne samo popolnoma potrdile, marveč še dostavile to, da je še vse premalo naznanjeno,   kako   in   o  čem  se že več  časa suče   barantija,   akoravno  so si nekteri,   od gosp. Muleja sem pa tje finančno odvisni nemškutarji na vso moč prizadevali, ljudem zatajčati: „tako in taka govorite,  če  ne boste zaprti!"    Al prihajali so vendar ljudjč  z veselim  srcem  od vseh strani  našega  okraja k gosp. Kaprecu,  kteri se je v vsem jako objektivno, pa vendar z ljudmi tako  vljudno obnašal,  da je marsikdo vskliknil:   „oh!   da   bi   mi  imeli  mesto grobega Muleja   zmirom   tacega   sodnika,   bili   bi   v   nebesih!" Mnogo je pa tudi še prič,   ktere niso bile zaslišane in ktere težko čakajo, da si odvale* težeči kamen od srca s pritožbo do c. k. više preiskovalne sodnije; ter komaj pričakujejo veselega naznanila, da so oprosteni sodnika barantača in da dobijo samo za sodstvo živečega in ne od trgovskih  strank  odvisnega c. kr. sodnika,   ka-koršnega po našem mnenji vsak avstrijsk državljan in tudi vsak pravicoljuben   človek zahtevati mora in sme. — Sem ter tje se sliši glas, da g. Mulej se s tem izgovarja, da ni on barantal, ampak žena njegova; drugi pa pravijo, da se s tem hoče olepšavavati, da, akoravno je bil v kupčije zapleten,   ni   dosti   zamudil   v pisarni svoji.    No!   kar prvo zadene,  to je,   da on,   prav on kupčuje, a ne žena, lahko gospodu, ako mu je drago, postrežemo očitno, s tako resničnimi dokazi, da jih more  z  golo   roko   prijeti; — drugo pa,   kar   se   tiče nadzorstva v pisarni, naj oznanimo memo druzega sledečo  historico:   Neki   kmetovalec   je   imel   opravilo v okrajni pisarni,  in ko  tudi za svoja pisma koleka potrebuje, gre ponj  v prodajalnico;  nazaj priaedši s ko-lekom, obdrži v pozabljivosti med zobmi majhen konec
399
že ugašene smodke. Ko pa dotični uradnik to zapazi, skoči kviško in brez kakega svarila, da to ni spodobno, kmetovalca hudo ozmirja in tebi nič meni nič za 2i ur v zapor porine. — Gosp. Mulej, povedite nam: ali lažemo, če rečemo, da te dogodbe ni v zapisniku ? Ali morebiti tudi ne veste, da se je neka tožba Vašega prijatelja z vrhniškimi kajžarji zarad živinske pašnje tako prestavila, da še pooblastenci, ktere so zadnji volili, o tem nič vedeli niso, kakor tudi tega ne, da je dotičui uradnik se predrznil brez kakega dovoljenja v ta namen po svoji glavi« njih imena podpisati in pod-križati? Po tem takem nam gosp. Mulej vendar ne morete zameriti, ako Vam in Vašemu uradnemu nadzorstvu zakličemo: z Bogom!
Iz Ljubljane. — Vsa pozornost je obrnjena zdaj na volitve poslancev v deželni zbor, ki bodo 12., 14. in 15. dne t. m. Radostni moremo naznanjati svojim bralcem, da od vseh strani dežele nam dohajajo vesela sporočila, da se bodo volitve prav srečno izvršile, če tudi se razodeva občna nevolja, da ministerstvo že zopet in v hudi zimi tira volilce na daljna volišča, misle, da jim to tako malo truda prizadeva kakor Du-najčanju, ki gre le par stopinj daleč. Vendar jih ravno ta sila bode ogrela, da bodo šli volit in v duševnem boji podret namere nasprotnikov. Kako živo pa tem segajo nove volitve za kožo, vidi se najbolj iz tega, da nemški konštitucijonalci, ki zmirom in povsod črtijo naš domači jezik kot „pavrsko špraho", razpošiljajo zdaj na vse kraje tudi — v slo ven s k em jeziku! Naši ljudje pa ved6, kaj pomenijo te limanice, in zato «e moremo nadjati gotove zmage.
—  (F poslednji seji deželnega odbora) je bilo sklenjeno, da se v deželno gozdarsko šolo v Sne-perku na Notranjskem sprejme en učenec z deželno štipendijo 180 gold. Prošniki, ki so izdelali nekaj let gimnazije ali spodnje realke, ali ki so vsaj normalko z dobrim vspehom končali, in ki so trdnega života in zdravja, naj pošljejo v 14 dneh svoje prošnje deželnemu odboru v Ljubljano.
—  (Revnim učencem in učenkam) se bode v nedeljo 10. dne t. m. ob 11. uri dopoldne v čitalnični dvorani delila od rodoljubnih in milosrčnih gospa in gospodični izdelana zimska obleka, ktero je, kakor prejšnja leta čitalnica, zdaj vže drugo leto oskrbelo katoliško društvo, kteremu je došlo zdatnih daril v denarju in v blagu. Prijatelji in prijateljice milodarnih podvzetij so vabljeni, da pridejo k tej delitvi.                   Odbor.
—  (Cerkveno petje.) V petek 8. dne t. m. v stolni cerkvi ob 10. uri: Instrumentalna maša od Fr. Witta op. 11, gradual od Al. Jelena in ofertorij od dr. Fr. L is z t a. V nedeljo 10. dne t. m.: Instr. maša od K. Kempter-ja, gradual od Ant. Forster-ja in ofertorij od J. Trnke.
—  (Dramatično društvo) je kazalo v zadnjih dveh predstavah 28. novembra in 3. decembra, da ima v svojem repertoiru mnogo mikavnih iger, ter da ga podpira tudi mnogo nadepolnih, deloma pa tudi vže dobro izurjenih predstavljal k in predstavljalcev. Občinstvo je pa tudi mnogokrat pokazalo svoje zadovoljstvo predstavam. Vršile ste se igri „Rdečilasje*', „1. II. in III. poglavje" in pa komična opereta „ Vino, žene, petje" tako, da je občinstvo jako zadovoljno zapustilo gledališče. V drugi igri pa se je posebno odlikovala gospo-dičina Erbežnikova, ktera je izvrstno delala ko-ketno vdovo, in pa gosp. Schmid. — V opereti gospa Odijeva z „Elizo" entuzijazmirala občinstvo tako, da je želja se razodevala enoglasno, naj bi jo kmalu in večkrat videli na narodnem odru. — Dne 3. t. m. se je pa v spomin rojstnemu dnevu Francetu Preširnu predstavljal „Krst pri Savici", dramatičen prizor s pet-
jem in živimi podobami, in pa „Stepan Subič", igra v dveh dejanjih. Žive podobe so bile jako lepo vredjene; predstavljal se je pa „Krst pri Savici" vže prejšnja leta bolje. Obžalovali smo zel6, da pri tej predstavi ni sodeloval gospt Graseli. Gladko se je vršila zgodovinska igra „Stepan Subic". Občinstvo je to igro sprejelo s živahno pohvalo, ktero so si predstavljalci tudi zaslužili. Odlikovali so se posebno g. Schmid (Štepan Subič), poleg njega pa gospodičina Podkraj sekoja (sopruga kralja), g. Jos. Noli (kralj Bela) in pa g. Š u-šter šičv(Mongolec). Gledališče je bilo čez in čez polno. — (Čitalnica) je s svojo prvo „besedo" jako zado-volila obilo zbranim udom. Humoristično berilo predsednikovo in lepo izbrano in izvrstno izvršeno petje pod vodstvom g. V. Val en te izbudili so živahno pohvalo , ki je vrhunec dosegla v krasnem zboru velike muzikalne vrednosti: „Jadransko morje", po kterem ni mirovalo občinstvo, dokler se ni vdrugič pel. — Na gledališčne igre v čitalnici pa ne moremo pokladati one ostre mere, s ktero merimo igre v javnem gledališču* Smeha kratkočasni igri je vendar bilo obilo.