Stajerc in slovenske posojilnice. V zahvalo za to, da redi slovensko lare&ko ljud¦stvo neštevilno nemških in posilinemških. trgovcev in obrtnikov, v zahvalo za to, da so mnogi od teh obogateli od slovenskega denarja, so začeli ti ljudje po svojem trobilu ,,Štajerc" najostudnejši boj zoper slovenske posojilnice.. Nesramnost teh ljudi je tem večja, ker namenoma lažejo; ,,Stajercevi" krušni očetje dobro vedo, da Zadružna zveza v Ljubljani ni nič udeležena pri Glavjii posojilnlci in nemški Centralkasi v Celovcu, dobro vedo, da tudi njene elanice na Sp. Štajerskem nimajo z Glavno posojilnico in nemSko Centralkaso v Celovcu nobene zveze, dobro pa tudi vedo, da nobenvlagateli ne bo nicesar Izgubil, mogofie se tudi člani ne b.odo veliko placevali, ako se izvede sanačna akcija. Zlobnost teh ljudi, ki se skrivajo za listom ,,Stajerc", katerega vsled porotniškili razmor ni inogoče tožiti, izkorišča žalosten slučaj ¦Olavne posojilnice in slika propad vseh posojilnic, ne da bi se za to navedla dejstva. M i javno p o z i v a m o urednika ,,S t a j e r c a" , o z i r o m a sotrudnike, naj na javneni shodu ali pa pred dvema zanesljivima prifiama dobesedno izjavijoto, karpišejov ,,S t a j e r c u". Uverjeni naj bodo, da se b o t a k' o j od vseh posojilnic, o kojih lažejo, vložila proti njim tožba in jim je več mesecev prosto stano vanje na državne stroške zagotovljeno. ,,Stajereev" urednik to dobro ve,. zato svari v zadnji številki svoje pristaše z besedami: ,,n I k a r s e n e r a z g o v, a r jajte s prvaki o posojilnica h", to se pravi: o tem, kar se piše v ,,Stajercu" o posojilnicah, se ne razgovarjajte, ker lahko pridete v luknjo. Z ozirom na ta poziv pa pozivamo mi svoje somišljenike, da naznanijo vsakega človeka, kateri bi izpodk.opaval ugled našim posojilnicam, Zadružni zvezi v Marib.oru, navedejo besede, kalere je gov.oril in prifie, da moremo celo zadevo izročiti sodišžu. Na Koroškem je mnogo nemSkutarjev jedlo ričet radi obrekovanja slovenskih posojilnic, tudi na Štajerskem bomo za to poskrbeli, Kaj pa je vzrok te gonje ,,Štajerca"? Ne slabo stanje slovenskih posojilnic, temvec popolnoma zavoženo nemško gospodarstvo. Kdor zasleduje javno življenje, ve, da liberalei in nemškutarji zaženejo velik vrišc, kadar se bliža kak polom ali pa hočejo davkoplacevalce z novimi dokladami in plačili obreineniti. Ker so nemška mesta v obupnem gospodarskem stanju, ker so nemške kase popolnoma prazne, zato hočejo z lažnjivimi porofiili odvrniti pozornost ocl nemSkega gospodarstva. Vsak trezno misleč človek vendar ve, da se ne sme posanieznega slučaja, posplošiti. Krivično bi bilo, ako bi se pisalo, ker je nemški župan Mraulagg poneveril pri nemški kasi v St. Lenartu mnogo tisočakov, in so trpeli škodo celo vlagatelji, da vsi nemški župani taJjo delajo in so nemSke kase nevarne za vlagatelje. Krivično bi bilo, ce bi pisali, ker je nemški podžupan Kaiser v Phijvi ogoljufal mnogo ljudi in pobegnil.v.Ameriko, da bodo vsi nemški meščani in trgovci ena&o storili, ,,Stajerc" seveda, katerega je rodila nepoštenost, je ectini zmožen tega, da eden slucaj, pri katerem pa ne bodo prizadeti vlagatelji, kakor so bili pri nemški kasi v St. Lenartu, izrablja in hujska proti vsem posojilnicam. Iz cele njegove pisave je razvidno, da hoče le ljudstvo privesti do tega, da dvigne hranilne vloge v slovenskih posojilnicali in nese v nemške kase, da si nemško gospodarstvo pridobi zopet sredstev za nadaljni boj proti Slovencem in za dosego njih cilja: izriniti slovenske kmete iz lastne zenil|e, napraviti iz samostojnih slovenskih gospodarjev hlapce, dninarje in viničarje, Uspehi nernškega dela se najbolj kažejo v mariborski okolici, kjer ni vee kmetov in samostojnih posestnikov, ampak sami viničarji. Slicne razmere so prl Gornji in Spod, Sv. Kungoti lcot sacl nemškega dela, Vsled naravnost divje gonje stajercijancev smo bili prisiljeni, pojasniti odkrito našemu ljudstvu položaj. Vse one pa, ki imajo hranilne vloge v slovenskih posojilnicah, opozarjamo na sledefie: 1.. Vlagatelj ne more pri posojilnicl niSesar izgubiti, v nevarnosti so le člani, kateri jamčijo s celim svojim premoženjem. Še celo pri liberalni Glavni posojilnici, pri kateri so uganjali liberalni meščani Špekulacije in je nastal veiik primapjkljaj, ne bodo vlagatelji niS izgubili. 2. Ce bi imel ,,Štajerc" namen, obvarovati ljudstvo izgube, bi pozival vse posojilojemalce pri posojilnicah, da naj vrnejo vsa posojila in odstopijo. Storiti bi moral to tem bolj, ker je pri slovenskih posojilnicali skoraj ena cetrtina posojilojemalcev Nemcev in nemškiitarjev. ,,Stajerčevi" uredniki so prepricani, da slovenske posojilnice dobro poslujejo, da ni nobena nevarnosti, bujskajo pa le radi teaa. da bi dvigali vlagatelji svoj, v slovenskih posojilnicab. naložen denar in ga nosili v nemške kase. 3. ,,Štajerc" je glasilo nemškutarskih trgovcev, obrtnikov in gostilnicarjev v mestih in trgih, torej slojev, kj so veliki politični in gospodarski nasprotniki kmečkega stanu. Ravno ti sloji so kmetom oSitali radi visoke cene živine oderuštvo, ravno ti sloji so delali za uvoz argentinskega mesa, da bi s tem oškodovali kmete.. Neverjetno Je paž, da bi to Ijudi naenkrat prešinila ljubezen do krnetov, temvec iz sovraštva do kmetov, iz želje, uniciti slovenske zavode, so začeli boj. 4. Kdor zasleduje gibanje stajercijancev, mora priznati, da bi ,,Sta}erc" niti besede pe crhnil, ako bi le desetina tega, kar piše, bila resnična. Ce bi res slovenske posojilnice slabo gospodarile, bi bilo to lo korist ,,Stajergeve" stranke in bi ,,Stajerc" silno 6akal, kedaj bi nastal kalc polom, ker bi neuspehi slovenske gospodarske organizacije pridobili ,,gtaiercevi" stranki mnogo pristašev. Toliko v pojasnilo našim pristaSem. Trgovce ia obrtnike pa, ki vzdržu.je]o ^Stajeroa", pozivamo v njihovem interesu, da naredijo konec liujskarijam ,,Stajerca". Ce teh hujskarij ne bo kmalu kon.ec, bo pa prej konec naše potrpežljiv.osti!