O obrtnem nadaljevalnem Solstvu V 21. štcv. Učit. tovariša smo priobčili statistiko obrt. va.jencev in vajenk po zdravstvenih okoliših dravske banovine. V naslednjem objavljamo nekaj številk o trgovskih vaj&ncih in vajenkah zdravniško preiskanih pri trgovskem bolniškem in podpornem društvu v Ljubljani za vso dravsko banovino v času od 1. januarja 1932. do 30. nov. 1934. Leta 1932. je bilo 141 vajencev(-enk). Leta 1933. je bilo 196 vajencev(-enk). Leta 1934. jc bilo 210 vajencev(-erik). Skupaj 547 vajencev(-enk); ostali vajenci(-ke) t. j. 858 so zavarovani pri OUZD. Skupaj imamo trg. vajenccv 709 in 696 vajenk skupno 1405. Pri Trgovskem boiniškem in podpornem društvu je zavarovan trgovski naraščaj iz vcčjih trgovskih obratov in podjetij. (Op-omba: V vseh navcdenih številkah manjkajo podatki iz Kočevja in Krškega.) Koliko je izdala zbornica za TIO obrtniškemu naraščaju v obliki podpor obrtno nadalievalnim šolam? Od 1. 1922. do 1933. je izplačala zbornica 1,937.300 Din podpor obrtno-nadaljevalnim solam, ali letno a 161.44] Din. Ako cenimo ietne izdatke za obrtnonadalj. šolsitvo za vso dravsko banovino na 1,500.000 Din, znaša prispevck zbornice desetino. Številčno stanje obrt. vajencev(-enk) in število obrtno-nadalj. obiskujočih vajencev (-enk).  Od teh je Ostalo brez Skupno število obiskovalo šolo pouka , 1930 „ 1931 , 1932 „ 1933 , 1934 13624 12093 10095 8788 8337 7726 7258 6764 5640 4923 5898 4835 3329 3148 3148 Leto 1926 „ 1927 „ 1928 .. 1929 14549 14587 14827 15155 6821 7031 6924 7495 7728 7556 7903 7660 Iz gornjih podatkov sta najbolj razvidna porast in padec konjunkture v na.rodnem go-spodarstvu. Zaradi gospodarske krize je padlo celokupno število vajcncev od 1. 1926. do 1933. za 6212, število onih, ki hodijo v šolo za 1898. Razumljivo je, da je padlo število tistih vajencev, ki so ostali brez pouka. Padec števila vajencev(-enk) je poleg gospodarske krize pripisovati dejstvu, d& so obrtne zadruge predvidele v svojih pravilih obvezno številčno razmerje vajencev napram pomočnikom, ker odpade na vsakega mojstra, oziroma na vsaka dva pomočnika po en vajenec; zakon o obrtih predpisuje še posebej v § 257. določbo, po kateri določi ministrstvo številčno razmerje vajencev do mojstrov in pomočnikov. Poleg navedenih dejstev je vzrok padca vajencev tudi mo»očen napredek tehnike zadnjega stoletja. Racionalizacija in mchanizacija proizvodnjc je poplavila s svojim tovarniškimi izdelki vse kraje in izpodrinila malo obrtništvo. V tem konkuTenčnem boju med močno industrijo in malim obrtnikom išče slednji samopomoči v dohri stanovski organizaciji. 'ter v vestnem teoretskem in praktičnem izvežbanju svojega naraščaja. Zalibog opažamo, da se ponekod z-apirajo zaradi pomanjkanja denarnih sredstev obrtno-nadaljevalne šole oziroma. da nekatere komaj životarijo od meseca do meseca. Za razvoj tega šolstva iima največ zaslug osnovnošolsko učiteljstvo in to je treba upoštevati. A.