lil
Poštnina platai
Štev. 26.
im.
V Ljubljani, dne 20. septembra 1927.
IX. leto.
Glasilo Zveze državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
Cena posamezne St 1*50 Din.
„NAS GLAS" izide vsakega desetega, dvajsetega in zadnjega v meseca. Celoletna naročnina . . . Din 40*— Polletna naročnina . . . . „ 20'— Četrtletna naročnina. . . . „ 10*— Za inozemstvo je dodati poštnino. ----Oglasi po ceniku. ■■
ec
Uredništvo: Anton Adamič, Ljubljana, Bohoričeva ulica štev. 12. Rokopisov ■e vrača, ako se ne priloži znamk. Dopise v latinici In cirilici sprejema le podpisane in zadostno frankirane. Rokopise je adresiratl le na urednika.
Upravništvo: Na naročila brez denarja se ne oziramo. Naročnina naj se pošilja po nakaznici oziroma položnici le v Ljubljano, Vodnikov trg it 5/1. Tja je pošiljati tudi zbirke za naš tiskovni sklad. — Pošt. ček. rač. št 11.467.
Zveza drž. nameščencev za Slovenijo.
Št 603/27	I
VABILO
na
izredni občni zbor
ki bo
v nedeljo, 25. sept. 1.1. ob 9. url v veliki dvorani Mestnega doma v Ljubljani.
DNEVNI RED:
1.	Odborovo poročilo;
a)	nagovor načelnikov, b) poročilo tajni-nikovo, c) .poročilo blagajnikovo.
2.	Poročilo pregledovalcev računov.
3.	iRazprava in sklepanje o točkah 1 |n 2 ter eventualna razrešnica.
4.	Sklepanje o predlogih (čl. 9. točka 2. in čl. 13. .pravil).
5.	Volitve novega odbora in pregledovalcev računov (Čl. 15. in 16. pravil).
*
‘Dosedanji odbor, ki je bil le provizornega značaja, je uvidel potrebo, da se morajo v njem udejstvovati tudi zastopniki drugih, po članstvu močnih organizacij, ki so pristopile k Zvezi tekom leta. Zato je sklenil na seji dne 30. julija t. 1., da se skliče 18. sept. t. 1. izredni občni zbor, ki bo absolviral poleg običajnega dnevnega reda tudi volitve novega odbora.
Opozarjamo vse strokovne in stanovske organizacije, ki so včlanjene pri Zvezi, na določbe čl. 13. in 15. pravil.* ter jih prosimo, da zlasti glede nominiranja delegatov (čl. 13) pravočasno vse potrebno ukrenejo.
Ker bo izredni občni zbor več ali manj informativen tudi za člane organizacij, ki še niso včlanjene pri Zvezi, je udeležba dopustna tudi za te Slane.
V Ljubljani, 17. avgusta 1927.
Za odbor:	•
Joža Bekš,	'i Anton Svetek,
č. tajnik.	načelnika t. č. I. namestnik.
Po volitvah.
Za muni so. Prepričam smo, do večino državnega naiineščenstva volilna ‘borba mi vznemirjala, kaj še'le razburjala. Ne da bi se pustili motiti po časopisniI) kampanjah, ne da bi se udeleževali volilnih shodov, šli smo ali vo-'t Po svojem individualnem prepričanju ali 11 a smo ostali lepo doma.
Le-4.i poslednji, poudarjamo takoj, so mlač-tudi v organizaforičnem, stanovskem po-retu, ker jih pač nobena stvar ne interesira, o so oni moderni Diogeni, ki so najbolj sreč-^ s»!»» v svojem sodu. Vsakdo jim je napoti, sak emu zabavljajo, vedno preštevajo samo iimbe na svojem telovniku, enkrat od gori ^ drugič od doli gori: ali bi ali ne bi; na->sled pa vzkliknejo: NajbpPe je še doma, ajtl vcs svet je en sam velik prevarant!
Mi, ki nismo filozoti, mi navadni zemljani I smo šli volit. Brez vznemirjenja, brez razburjanja smo spuščali svoje kroglice v široko zevajoča, nenasitna žrela.... Čigava? V žrela onih žar, ki so nam kot gramofon ponavljala vse stotere obljube, katere so nam baje na javnih shodih in po časopisih na tisočere gosli mikavno zasviraM' spoštovani gosi>odje poslanski kandidati.
Naj bode! Mi, ki smo stanovsko disciplinirani, mi, ki požrtvovalno delujemo v -naših organizacijah po geslo: »‘Eden za vse, vsi za enega,<= mi smo tudi pri volitvah v polni meri izvršili svojo dolžnost. Stvar strogega, osebnega zaupanja je bila, komu si poveril Svoj glas. Le predobro pa vemo mi vsi, da je vsak državni nameščenec v prvi vrsti mislil na dobrobit svoje rodbine in na blagor svojega stanu, ko je prožil srvojo roko za krogljico. (iledali smo jih, kako so resni in zamišljeni korakali z volišč. Bral si vsakomur raz lice vprašanje:	Sem pripomogel do znosnejših
razmer, do še slabših?...
Šli smo jih volit, naj bo — toda morda poslednji pot! Mi državni nameščenci smo ogromna, odločujoča armada. Tudi za sedaj smo odločevali, a odločili nismo — v mislih imamo pred vsem Ljubljano — kajti skupne parole mi bilo nobene.
Povemo pa odkrito im popolnoma jasno, da bomo s.kritičnimi očmi zasledovali vsak korak državnih, v prvi vrsti naših domačih poslancev in da ‘bomo brezobzirno sodili ter tudi obsodili vsako dejanje, ki bo škodovalo našemu stanu.
Iskrica upanja nam še ni ugasnila, tudi vere še nismo izgubili v našo pravično stvar. Po
delih Vas bomo sodili, gospodje poslanci! Kakor Vi z nami, tako bomo prihodnjič mi z Vami! In tedaj bomo jačjS ko danes!
Fr. Rojec:
Politika.
Beseda »politika« je grškega izvora. Kaj pomeni, to pri mas ve vsakdo, ki ima le nekoliko jasnega vpogleda v naše javno in zasebno življenje. Po slovensko se težko da ob kratkem povedati pravi pomen te besede, kakor ga sploh pri nas razumevajo. Dr. Glonar je besedo »politika« v svojem slovarju tujk tako-le presadil na slovenščino: »Javno državno 'življenje, znanost o njem im njega upravljanje.« V koliko se sklada z našim razumevanjem ta slovenska prešteva »politike«, o tem naj si vsak sam naredi sodbo potem, ko tu z menoj premisli naslednja politična dejstva.
iPri nas sta dve vrsti politikov ali poli-tičarjev. V prvo vrsto spadajo takozvani zasebni ali društveni in strankarski politiki, ki so zaposleni v društvih im strankah. Ti so lahko dobri, pravični, pošteni iti požrtvovaji ii za poštene koristi svojega bližnjega, posebno
pa za koristi društvenih in strankinih članov kakor tudi za blagor vseh dobrih in potrebnih državljanov. Toda ti politiki so najrajši in največkrat taki, da izrabljajo svoje politične posle na razne zvijačne načine v svoje sebične namene. Politika, to so politična dela, teh političnih zvijonov pa bi se po naše najprimernejše imenovala: zvijačna borba za lastne žepe.
V drugo vrsto politikov spadajo državni politiki, ki vodijo upravo države in so tudi plačani za svoje tozadevne posle iz državne blagajne. Tudi ti politiki se morajo naslanjati na stranke in pri nas brez strankarske pomoči sploh ne pridejo do državnega vodstva; prav tako so tudi ti lahko dobri ali slabi. Žalostna resnica pa je, da smo v naši mladi državi Jugoslaviji imeli do sedaj kaj malo dobrih državnih politikov. Jako škodljive in usodne posledice te politike se vedno hujše občutijo v vsej naši državni upravi in v vsem našem javnem življenju.
Zdaj pa si še nekoliko podrobnejše oglejmo nekaj zgledov naših in splošnih slabili političnih razmer. Pričnem z lastnimi izkušnjami. Imel sem v šoli tako izvrstnega im vzornega učitelja, da si sploh ne morem misliti boljšega. Bil je jako plemenit, ljubil je prirodo in močno se je zanimal za vse umetnosti. Dal mi je večkrat kako risarsko in slikarsko delo in ob takih prilikah sem se včasih dlje časa pogovarjal iz njim na njegovem domu o različnih stvareh. O vsem je vedel mnogo povedati, o vsem je rad govoril, le o politiki ni hotel ničesar slišati. Ce je kdaj slučajno pogovor naletel tudi nanjo, ‘takrat je vselej rekel: »Politika je vlačugarstvo najgrše vrste in se mi kar gabi, ko že samo slišim o njej.« Navadno pa je on rabil namesto besede vlačugarstvo znani krepkejši izraz.
To je bilo še pod avstrijsko državno upravo. V Jugoslaviji so se politične razmere 'hudo poslabšale, ker se )je zdaj politično strankarstvo globoko ‘zagrizlo v vse naše ljudske sloje, je tega strankarstva povsod mnogo preveč im inima nobene mere v sovraštvu in škodoželjnosti napram političnim nasprotnikom. Moj dobri učitelj je ostal stari poštenjak in zvest svojim načelom v zaničevanju politike. Živel je z dušo in telesom za svoj učiteljski poklic, toda za strankarstvo se tudi sedaj mi nič zmenil. Vkljub temu je prišel za učitelja na srednjo šolo m tam nekaj časa poučeval francoščino namesto profesorja, a naposled je bil pred nekaj leti upokojen kot navadni učitelj. Tako politika brezobzirno zavrže tudi majvzomejšega narodnega poštenjaka, ako se ji ta slepo ne proda!
Poznam več urednikov političnih listov, ki sem z njhni prijateljsko občeval. Joj, kako je vsak hvalil svojo stranko in svoj list, a droge stranke grajal! Prigotiilo pa se je, da se je ta in oni 'urednik sprl in skregal s svojim
•' V f	f
strankarskim predstojnikom ter,se ponudil v shižbp nasprotni stranki, Aiko je bil sprejet, je potem za svojo novo stranko delal in jo h v teti 1 s tisto vnemo in s tistim navdušenjem kakor preje 'nasprotno stranko. (Naravno, ser so poklicni žurnalisti. Ur.) Pri vsaki stranki pa je zaposlenih tudi več drugili ljudi, ki ima-» jo tam kak postranski zaslužek ali stalno plačo, od katere žive. Ti strankini uslužbenci delajo med narodom propagando in takozvano 'ljudsko mnenje ;za svojo stranko ter pridobivajo zanjo pristaše z besedo.in s tiskom. Cim več pristašev ima kaka stranka, tem več dohodkov ta dobiva in tem večje koristi imajo njeni uslužbenci 'in priganjači. Iz raznih vzrokov pa tudi ti strankarski uslužbenci kakor tudi mnogi navadni pristaši menjujejo svojo strankarsko zvestobo in prepričanje, prehajajo od stranke do stranke in navadno ostajajo -najdelj pri oni stranki, od katere imajo največ koristi.
Največje koristi imajo od svojih strank državni 'poslanci in ministri, -ki dobivajo visoke plače iz državne blagajne, če kaj delajo ali nič. Nadalje tudi dobivajo Velike dohodke iz državne blagajne visoki uradniki, ki jih iz strankarskih ministrov sestavljena vlada nastavlja na najvišja mesta raznih oddelkov državne uprave, in poslaniki v inozemskih državah. Tudi tem visokim uradnikom navadno ni treba mnogo delati, posebno pa malo slišimo od -naših poslanikov. Njih nameščanja so pri mas večinoma le dobre strankarske službe.
Poslanci in ministri delajo poleg strankarske politike tudi malo in veliko državno politiko. Ako jo vodijo dobri, zmožni in pošteni možje, se morejo s tako politiko po resnem in premišljenem prizadevanju doseči velikanske koristi in uspehi za državo in njeno prebivalstvo. Gorje pa državi, ki jo dobe v roke -nemoralni, brezvestni, krivični in sebični ali nezmožni politiki. Država začne hirati in končno popolnoma propade a ogoljufano ljudstvo zabrede v velike stiske in v neznosno siromaštvo ter mora brez odpora ukloniti hrbet tujim narodom, ako se pravočasno me zave nevarnosti in ne otrese svojih izdajalskih političnih zajedalcev in izkoriščevalcev. Največ so zakrivile tudi naše nezdrave politične razmere, da -mora danes ena tretjina Slovenskega naroda ječati v nemškem m laškem robstvu!
Z nepošteno državno politiko se povzročajo največja hudodelstva na svetu. Pod zaščito take politike se večkrat napovedujejo 'krivične -morilne vojne, zapirajo se v večletne ječe in more nedolžni ljudje, odganjajo se v pregnanstvo najboljši državljani. Tedaj kradejo brezvestni dolgoprsteži 'ma visokih državnih mestih brez kazni iz državnih blagaj-nic ter državo in ljudstvo goljufajo za milijone, a nazadnje so še odlikovani! —
Tudi pri nas je povsod mnogo nemorale in nepoštene strankarske politike, ki povzroča leto za letom ogromnejšo škodo in sramoto državi in -narodu. Dolžnost vsakega dobrega in poštenega Jugoslovana, posebno pa še vsakega našega državnega -nameščenca je, da dela z vsemi duševnimi močmi na to, da se tudi te naše nevzdržne politične razmere čimprej izboljšajo po vžgledih drugih vzornih držav ter krenejo na pota poštenosti in zakonitosti. Ta namen ima tudi pričujoči članek.
Žena in zadružništvo.
Čeravno se zdi ta naslov čuden in skoraj iz trte izvit, vendar bo našel marsikdo v tem članku misli, na katere bi sam ne prišel, mnqgi ženi pa bo članek -naravnost v pobudo in informacijo, kako mora delati v svojo lastno korist in korist svoje zadruge.
Zadružna misel je ženski -bitnosti prirojena. Zadruga je skupnost in žena ima kot čuvarica prazadruge, t. j. najmanjše skupnosti, družine, že po -naravi in po svojem čuvstvovanju
več smisla za skupnost kot moški. V pristni, nepokvarjeni ženski duši najdemo ta zmisel in nagib v najčistejši obliki. V mnogih ženskih dušah je to hotenje sicer ugasnilo. Na zunaj tako sijajni im mikavni, na znotraj pa prazni, mat er balistični svet, v katerem živimo, je prć-plavil tudi žensko dušo — in jo preplavlja še danes — s prodom in umazanijo. Pa četudi so čisti studenci zasuti, studenci so vendar še. Mnogo duševne moči je treba, da se to, kar je pristno ženskega, zopet prerodi in potegne iz žlindre, s. katero jo je čas pokril. Od -najrazličnejših s tram se ljudje lotevajo tega dela in marsikak'trud in napor se izplača.
Kaj pa je z drugimi ženskimi dušami, ki so
še zveste iri prave? Vidimo ji H še vedno, kako pridno -delajo v družini, med ljudstvom, v državi. Te ženske vedo, da je treba stremeti najprej za tem, da se okrepi posameznik kot tak in s uvrsti potem v močno, samozavestno občestvo, ki si samo pomaga navzgor. Med ženskami najdemo celo četo oseb, ki so ta-korekoč rojene zadružnice. Ali pa jih najdemo v Istem močnem številu -tudi pri gospodarskih tvorbah, ki jih imenujemo zadruge ? Ali imajo ženske kaj vpliva-na zadružni -pokret, ali sodelujejo? Žal si moramo odgovoriti, da to ne odgovarja dejstvu, vzroka pa sta dva:
1.	Zadruge kot gospodarska oblika so veliki večini naših žensk še neznane.
2.	Zadruge so razmeroma malo storile za to, da bi opozorile naše ženstvo na zmisel in notranjo vrednost zadružnega pokreta.
Pri tem pa ne trpi samo posamezna zadruga, pri tem trpi največ žena, kajti žena obnemore v boju za družinsko gospodinjstvo. Kot voditeljica hišnega gospodinjstva žena ni prosta, pač pa odvisna. Prisiljena je plačevati trgovcu zahtevane cene; iposledica tega pa je, da le z .veliko težavo drži -v ravnovesju izdatke in dohodke.
I-n kako je s konsumnimi zadrugami samimi? Zdi se umestno, če se spomnimo na tem mestu proroških besed rochdalskih pijonirjev, ki se glase:
»Ce za tako stvar ne pridobimo zanimanja ženstva, potem je uspeh našega pokreta še vedno zelo omejen.« Mnoge izadruge pač niso niti poizkušale, da bi tudi pri ženskah vzbudile zanimanje za zadružništvo; zato pa tudi uspe-hov ni bilo. Nekatere zadruge pa so tudi v tem oziru razumele svojo nalogo in družbe so lahko povečale svoj promet.
Zadruge so gospodarske tvorbe, ki se na zunaj kreče jo na videz le v okorelih, okostenelih oblikah. Če jih opazujemo, -na prvi pogled pač -ne opazimo na njih ne onega življenja ne onega sijaja, ki bi utegnila privlačevati žensko dušo.
Praktična ženska vidi pač v zadrugi podjetje, kjer Se blago cenejše, saj to je jasno samo od sebe. Toda vse to smatra ona samo kot ugodno kupčijsko zvezo. Ker pa je trgovina za žensko nekaj tujega in malo privlačnega, zato se- zanjo neha vsaka intimnejša zveza s trgovino, kakor hitro je nakupila, kar rabi. Pa tudi njene oči še niso dovolj ostre, da bi razločevale gospodarske zveze in potrebe življenja. Gospodarsko življenje samo se ji zdi presuhopamo in preveč abstraktno; ženska pogreša čustvene primesi in gorkega, osebnega tona. Čemu se pač čudimo, če so ženSke take ? Destletja in desetletja smo zadrževali ženske pri izobrazbi z gestom: »Ženska -bodi doma!« S tem se ji je seveda jemala možnost, da se izobrazi. -Ko pa je industrija prepredla s svojem omrežjem vso Evropo, je morala tudi ženska stopiti iz mirne domačnosti v gospodarsko življenje. Toda pri tem smo jo pozabili primerno izšolati in naobra-ziti, -poizkušali smo celo zamoriti one duševne sile, ki so se zbujale same od selbe. Šele polagoma so se začela pojavljati v ženskih krogih stremljenja, da se uveljavi tudi ženska naobrazba.
■■ .................................. ^
Hitrejši i pa je , bij razvoj gospodarskega, življenja pri našem -ljudstvu, ko je trgovina zavzela svoje posebno stališče.
Sredstva, ki jih -je trgovina porabljala, $o pokazala vsakemu količkaj gospodarsko na-. obračanemu možu, kje je pot dti skupnosti. Le ta pot je prava in varna. Kdo pa bi .zameril ženski, če jd -najde le sem ter tja L,. .
Morda bi bili ženske laže pritegnili *$ praktično bol! očividnlmi uspehi pri zadrugah! To pa ni bito mogoče. Nemogoče je bito biti idejni boj, proti z as ebn okap i t a I i s tični trgovini, obenem pa prednjačiti z lastno produktivno Zmožnostjo.
'K temu pa se je pridružilo dejstvo, da je čisto duševni pokret tedaj, ko se je zadružništvo začelo, štel le -neka j žensk, j n te so bile — Angležinje.	• >. n.
Zato srečamo tudi prve začetke posebnega ženskega zadružnega pokreta na Angleškem. Angleška je vobče prednjačila drugim narodom v ženskem gibanju. In to velja tudi za zadružni pokret. Pa v Nemčiji? Še predi vojno so organizacije vsako JaŠje sodelovanje žensk pri zadrugah -nerade trpele ali celo odklanjale. Šele 'ko so nemške žene dobile volilno pravico, se je zazdelo, da je odpor tudi pri zadružnikih premagan-. L. 1919 je dovolila državna zveza nemških konsum--nih zadrug na svojem zveznem zboru v Ha-gen-u neki ženski, da je prediavala, ter je nato sklenila, da se mora žensko delo pri zadrugah pospeševati.
In 1. 1920 so ženske iste zveze dale inicijativo, da se je ustanovila organizacija žensk. In ustanovile so »Nemško žensko družbo za obče gospodarstvo na zadružni podlagi«, ki je dobila svoji prvi dve skupini v ‘Kolinu in Dresdenu. Tudi zvezni organi pri zgoraj imenovani zvezi so se bavili odslej intenzivneje z ženskim vprašanjem v zadrugah. Skoraj v istem času so nastavili v dveh društvih iste zveze dve tajnici. Začetki so bili -dobri in marsikateri uspeh se je mogel zabeležiti. Upali so celo, da pride zlata doba, pa je za enkrat še ni bilo.
Ali mogoče preveč pričakujemo? Ali smo morda preveč potrpežljivi? In zakaj tako težko pričakujemo krepkega1 ženskega pokreta v konsumnih zadrugah?
Ker bi spravila vse konsunmo gospodarstvo na dirug tir. 60% vsega, kar se porabi, gre skozi ženske roke; ženske so voditeljice konsuma. V njih rokah je torej močna gospodarska sila. Naše ženske je v njenem polnem pomenu za enkrat še niso doumele. Treba jim torej pravega spoznanja, da je -silno važno za ljudsko gospodarstvo to, kje -blago kupujejo, da s tem zabranjujejo zasebnokapitalistične interese v svojo in splošno korist, da dvignejo svojo lastno gospodarsko moč, ako podpirajo obče gospodarstvo, t. j. ono gospodarsko obliko, ki za stopa interese konsumentov; da je od nji*1 odvisno, kako se rešujejo modema gospo' darska vprašanja, na katera bi lahko imele mnogo več vpliva, kot ga v resnici imajo-Povedati je treba naši ženski, da bi bila 1»' h ko gospodarica, pa je le dekla. To pa je treba našim ženskam pojasniti. Ne gre tu sam0 za žensko in njeno udejstvovanje, gre za to’ da prodre misel skupnosti v gospodarskem življenju. Skrajni čas je, da začnemo delat* v tem zmislu.
(Dalje prihodnjič)-
Iz sejnih zapiskov „Zveze*1.
7. redne odborov e seje z dne 30. Julija I927,
iNačeln-i-k g. Pa lenost er otvori se*° 20.16 tor ugotovi sklopčnost. Za ov-enovatelia ipismika -današnje sede imenuje -gg. gi-mn. dn. -tori a Hočevarja in rač, direktorja v i -S v e -t k a.
•1.
Zapisnik zadnje redne odborov e seje z ^nC 28. junija, t. 1. se prečirta im v celoti odobri.
2. Poročilo načelnika g. Paternostra.
• a) 36. juniua -t. L se ie vršil v sejmi dvorani mestnega magistrata občini zbor Društva poštnih maturantov, ki sta se ga udeležila za Zvezo om in taj mik Bekš:
b)	Po ustmenih informacijah pri vladnem komisarju g. IM e n c in g e t j u mapredule podpisovanje 6% nega občinskega investicijskega posojila razmeroma počasi. Kakor nam mestni magistrat v svojem dopisu z dne 18. julija t. 1. sporoča, sc je subskripciji tega posojila doslej odzvalo 106 državnih nameščencev v skupnem znesku 048.000 Okt. Ker je stanovanjska akcija zelo važnega pomena posebno -za dlržavne nameščence, prosi navzoče odbornike, da v svojih organizacijah okrožnico Zveze z dne 32. februarja 1027 ponovno osvežijo ter tudi z osebno propagando pridobe za to posojilo novih subskribentov.
c; Društvo stanovanjskih najemnikov za Maribor in bližnjo okolico v Mariboru je prosilo Zvezo, naj pošlje 'ministrstvu socijalne 'politike utemeljeno predstavko, v kateri naj obrazloži oeobhodno potrebo podaljšanja stanovanjskega zakona, ki bo 1. • novembra 1027 ukinjen. V ta namen je posHalo imenovano društvo Zvezi formular predstake, katerega so prejela v podpis tudi vse strokovne im stanovske organizacije državnih nameščencev.
>č) Ker nam je Glavni Savez na naše vprašanje, ato bi bila parcela ‘(sedanji IVirantov vrt), ki je last poštnega erarja, na razpolago Zvezi kot ^tavbišee za gradnjo Doma državnih nameščencev. :1. julija odgovoril, da se bo na tej1 parceli svoječasno gradila palača direkcije pošte in telegrafa, smo se obrnili z enako prošijjp na, liublj. mestno občino. Posrečilo se nam .je dobiti pod naTneodmelSimi pogoji stavbeno parcelo št. 136/16 v Gajevi ulici (Kapuc, predmesrtje) ’V izmeri 578 m*. Posebna anketa, ki so se je udeležite gospodarske organizacije državnih nameščencev po svojih" zastopnikih in elani Zvezinega gospodarskega odseka dhe 2L jidija tr 1„ je po daljši debati sklenila, da to parcelo za enkrat kupi Hranilni in posojilni konzorcij javnih nameščencev in. upokojencev, ki se bo moral pogodbeno zavezati." da jo izrpči.v last posebni gradbeni zadrugi, čipi se bo ta ustanovila.
d)	Na opozoritev častn: odbornika g. Li 11 e-
g a. ki je pri zadnji seji omenil, da namerava“ vlada — kakor ’to poročajo srbski dnevniki reducirati drž. nameščencem že v riajMIžjom roku ponpvno draginjske doklade, nam je Glavni Bavez oficijelno odgovoril, da mu o tem ni nič znanega. Z ozirom na pismo Glavnega Saveza z dne. jo, 'julija, s katerim mas obvešča, da "bo v ministrstvu iza socijalno ipqlitiko. radi evcntual-mega podaljšanja stanovanjskega zakona vršila anketa , smo ta Savez prosili, da bi pti 'tej anketi sodelovali poleg iftmkcijomaniev Glavnega Saveza tudi predstavniki posameznih pokrajinskih zvež.	-
e)	Radi oprostitve avtonomnih doklad državnih nameščencev v smislu čl. 127. uradniškega zakona smo prejeli od lUdrage javnih činovnika v Zagrebu zaprošeno gradivo. 7. juiija smo sc obrnili na oba velika župana in finančno delegacijo ga Slovenijo s prošnjo, da v Smislu naše zahteve in.na podlagi razpisa generalne direkcije neposrednih poreza z dne 16. marca 1936,‘br. 3163 .vse potrebno ukrenejo. Gd finančne delegacije smo sicer H. julija t. 1. prejeli rešitev, ki pa ni popolnoma zadovoljila. Obadva velika župana bomo v prihodnjih dneh urgirali ter bo gospodarski odsek sklepal nadalje, čim prejmemo tudi od teh dveh meritorno rešitev. ^
Poročilo načelnikovo vzame odbor odobrujc na znanje.
3-
Ker je k Zvezi od novega leta dalje pristopilo več močnih organizacij nižjih uslužbencev (Osrednje društvo nižjih poštnih in telegrafskih uslužbencev, Sekcija Saveza finančne kontrole, '•d ) je nujno potrebno, da pridejo te organiza-ulle v odboru čtmpreie do svojega zastopstva. Zato se na predlog tajnika Bekša sklene, da se vrši Izredni občni zbor naše Zveze prvo nedeljo Po volitvah t. j. 18. septembra t. 1; (sedaj 25. t. m. tu.) Na predlog g. Čampe naj dnevni red ob-sega vse tiste točke, ki so običajne za redni občni zbor.
4.
<3- računski direktor v p. Svetek poda kot redsednik Društva «pokoj, javnih nameščencev
za Slovenijo, k vlogi, ki jo je imenovano društvo radi polovične vožnje na državnih železnicah bi parobrodih pred kratkim predložilo Zvezi, potrebno pojasnilo, ki se vzame na znanje. Ker je po mnenju g. Svetka baš sedanji čas najbolj ugoden, da pribori Glavni Savez za državne upokojence pri vožnjah čim večje olajšave, prosi, da Zveza vlogo čimpreje predloži Glavnemu Savezu.
5. Poročilo tajnika Bekša.
a)	Po sklepu zadnje odborove seje se je vršila 2. julija t. 1. prva seja odseka za revizijo uradniškega zakona in razvrstltvene uredbe. Seja je bila le formalnega značaja. Za predsednika odseka je bil izvoljen g. dr. Stegenšek, za njegovega namestnika g. Jakše, za tajnika ‘Bekš in za njegovega namestnika g. R u s. Ker poedine organizacije o Zvezinem elaboratu jz leta 1924 niso informirane, se še ni moglo pristopiti k podrobnemu delu, marveč se je sklenilo, da Zveza ta elaborat razmnoži ter ga dopošlje vsem organizacijam. 'Predsednik dr. Stegenšek se je pooblastil, da vse potipredloge, ki jih bodo dostavile Zvezi k temu elaboratu posamezne organizacije, prouči Redakcija posameznih členov se bo vršila na prihodnjih odsekovih sejali. Sklenilo se je, da se skliče druga seja tega odseka za 30. julij t. 1.
b)	Društvo državnih upokojencev in upokojenk za Slovenijo v Mariboru je pred kratkim poslalo Zvezi spomenico, v kateri zahteva izenačenje državnih ujwkojencev. Zveza nai bi to spomenico prestilizirala ter jo društvu vrnila. Isto-tako je vložilo imenovano društvo kolektivno tožbo na Državni svet, v kateri zahteva, da vlada izenači vse pokojnine po novem uradniškem zakonu na podlagi rimskega pakta. Zveza naj bi o tej tožbi podala svoje mišljenje. Toda še pr c dno je tajništvo moglo proučiti spomenico in še pred n o je mogel naš odbor sklepati o oportunosti te tožbe, je društvo državnih' upokojencev in npoko-jgnk zahtevalo spomenico nazaj. Ker je med tem časom" izšla uredba o prevedbi kronskih upokojencev na dinarske, je Zveza vrnila tudi tožbo radi izenačenja pokojnin. V splošnem se zdi, da imenovano društvo včasih niti ■ samo dobro ne zna, kako iti kaj, kar dokazuje tudi par slučajev, ko je šlo za zakasnele pošiljke tega društva ib ko sc je končna odgovornost brez stvarnega razlegaj naprtila: poštnf upravi. Tstotako »Državni upokojenec« z dne 26. julija t. 1. št. 6 nj docela zadel v črno, ko v članku »Kaj je z lastno kandidatno listo?« trdi, da državni upokojenci za to zastonj vprašujejo našo Zvezo. Društvo državnih upokojencev ih upokojenk v Mariboru Te prejelo radi nastopa prj skupčlnskfh volitvah oficijclcn dopfs o sklepu našega odbora, ni pa smatralo za potrebno, da bi o tem sklepu obvestilo tudi uredništvo »Državnega upokojenca«.
c)	Sklepe našega strokovnega sveta z dne 8. maja smo predložili s posebnim dopisom Glavnemu Savezu, kj je na vseh šest točk z dopisom od 30. junija odgovoril. Odgovor Glavnega Savez« ie tajništvo objavilo v »Našenr Glasu«, ter so vse organizacije o stališču Glavnega Saveza napram našim sklepom na ta način najbolje obveščene.
č) Tajništvo je nadaljevalo z reorganizacijo naše Zveze, kolikor je ta organizacija spadala v njegov delokrog, tudi meseca julija t. '1. S prošnjo naj javijo svoj pristop k Zvezi, se je obrnilo na
''tuženje visokošolskih nastavnika«, na »Udruženje jugoslovanskih arhitektov in inženjerov, sekcija« v Ljubljani In nia »Društvo učiteljstva na državnih obrtnih učiteljiščih v Sloveniji«. Nobeno od teh društev doslej ni odgovorilo. To so zadnje organizacije, s katerimi je stopila Zveza v stik !n ki nam jih je navedel veliki župan v posebnem seznamu. Radi pristopa k Zvezi še niso zaključena j)ogajanja z »Udruženjem carinskih činovnika, pododbor Ljubljana« z »Društvom državnih policijskih nameščencev« lin z Udruženjem gledaliških Igralcev, mestni odbor« Ljubljana. Na žalost pa so se pogajanja z »Udruženjem državnih služlteljev, oblastni odbor za Slovenijo« razbila, ker je navedena organizacija na naš dopis z dne 7. julija t. L odgovorila, da je pristopila k Udruženju v iBeogradu In da ji ni mogoče plačevati članarine na dva kraja. Zveza je v živahnem stiku z okrožnimi skupinami v Krškem, Murski Soboti, Uelju, Mariboru In Konjicah, dočim ostale okrožne skupine v mesecu juliju niso sve-dočlle posebne živahnosti. Okrožni skupini v Mariboru m Celju smo prosili za posredovanje med nami in društvom državnih policijskih nameščencev za mariborsko oblast. Obe društvi sta se
naši prošnji, rade volje odzvali, ter je pričakovati, da bo organizacija državnih 'policijskih nameščencev v Mariboru javila svoj pristop k Zvezi že v doglednem času-
<0 Da bj nudili vsem še neorganiziranim našim' tovarišem možnost ugotovitve, v katero organizacijo Po svoji stroki spadajo, smo objavili v : »Našem Glasu« točen seznam vseh pri Zvezi včlanjenih strokovnih In stanovanjskih organizacij j fstotako smo s to objavo pripravili okrožnim skupinam pot, da perjustrirajo svoje članstvo ter se otresejo vseh onih članov, ki strokovno niso organizirani. Reorganizacija naše Zveze torej vsaj glede števila članstva vidno napreduje, saj šteje danes že 7617 plačujočih ;n luOl nep.aćujićcga člana, ki so organizirani v Sl strokovnih (stanovskih) organizacijah ter v 8 (okrožnih) skup.uah.
c)	V Sarajevu je prče. 15. julija t, 1. izhajati »Glasnik Umirovljenika«, ki ga bo Zveza dolivala v zameno za »Naš Gia»« in, ki ga vsem upokojencem toplo priporočamo.
Tajnikovo poročilo v kam; odbor odobre je na znanje.
6.	Poročilo blagajnika g. Rusa;
Prejemki Zveze so znašali po stanju z dne 30. julija t. I. . 46.449 Din '32 p
Izdatki pa...................... 36.198 Din — p
iBlagajniška gotovina . 10,251 Din 22 p.
Glavnemu Sävezu smo plačali v tekočem letu na članarini 7600 Din.
Ker je dnevni red izčrpan in se nihče ne ogla-s ik besedi, zaključi načelnik g. Paternoster sejo ob 31.16.
Za vsako mesto v Sloveniji Iščemo po eno
zaupno osebo
za zavarovalno panogo.
Služba je posebno primerna za marljive drž. nameščence, ki žele v prostem času dela. Ponudbe na upravo tega lista pod .Zavarovalnica*.
Dr. Fran Stegenšek:
Zdravstveni fond.
(Nadaljevanje In konec)
Razna
:	8 37.
(1)	Vläda se poblašča da bi prispevala Zdravstvenemu fondu za ustanavljanje kopališč, Specijalnih zdravilišč, okrevališč, oddihališč In sličnih zavodov, kakor bo pač napredovalo ustanavljanje njegovih humariitetnih institucij, z zneskom 5,000.000 Kč.
(2)	Stroški, ki so spojeni z začethim snovanjem In poslovanjem Zdravstvenega fonda, bodo kriti z državmint posojilom, ki se vrne brez obresti. Način odplačevanja se določi z naredbo.
VI. O postopanju m zavarovalnem sodstvu.
Prlglašanje zahtevkov.
§ 38.
Zahtevke glede Zavarovalnih dajatev po tem zakonu je priglasiti pri pristojnem okrajnem zboru.
§ 39.
(1)	Ako zahtevek glede zavarovalnih dajatev ni bil priznan, se Jzda o tem stranki pismen odlok. Ako je odločil okrajni zbor je mogoče 'pritožiti se na predstavništvo osrednjega zbora v roku 15 dni od vročitve odloka.
(2)	Osrednji zbor more poveriti okrajni zbor, da bi v njegovem zastopstvu odločal o vlogah glede podeljevanja zavarovalnih dajatev.
Razsodišče.
§ 40.
(1)	O sporih med Zdravstvenim fondom in zavarovanci glede podeljevanja zdravstvenih dajatev odloča razsodišče. To odločuje tudi o pri-tožbali glede ukrepa osrednjega zbora, s katerim se ic zavarovancu naložilo povračilo po § 4. tega zakona.
(2)	Razsodišče se ustanovi v Pragi. Potom naredbe se morejo ustanoviti razsodišča tudi v drugih mestih.
(3)	Tožbo na razsodišče je vložiti tekom 60 dnj od vročitve odloka, sicer zahtevek ugasne.
§ 41.
(l)	Razsodišče odloča v 5-članskem zboru. Predsednik in njegovi namestniki so sodniki po
poklicu. Dva prisednika in njihova namestnika volijo člani okrajnih zborov na dobo 4 let, druga dva, izmed katerih mora biti eden zdravnik jn njihova namestnika imenuje ministrstvo za socijalno skrbstvo.
(2)	Predsednika razsodišča jn njegove namestnike imenuje ministrstvo pravde v sporazumu z ministrstvom za socijalno skrbstvo.
(3)	Postopanje pred razsodiščem in volilni red se urede z naredbo.
(4)	Rozsodbe razsodišča so končne; zoper nje ni niti pritožbe niti tožbe.
(5)	Člani razsodišča ne' morejo biti. člani upravnih organov nitj uradniki fonda.
§ 42.
O sporih, ki nastanejo med' Zdravstvenim fondom in bolnicami in drugimi zdravstvenimi zavodi o zahtevah po § 7. tega zakona, odloča zavarovalno. sodišče po določilih § 220, t. 4, lit. c), dalje odst. 2. in poslednjem odstavku istega paragrafa, kakor tudi po § 222., odst. 2. zakona z dne 9. oktobra 1924, št. 2211 Zb. 2. in n.
Eksekucija.
§ 43.
(1)	Pravomočne odločbe organov Zdravstvenega fonda (§ 14) in razsodišča so izvršilni naslovi po izvršilnem redu.
(2)	Za dovolitev in izvršitev eksekucije je poklicano pristojno eksekucijsko sodišče.
(3)	K prošnji za eksekucijo je priložiti odpravek eksekucijskega naslova, opremljen z izvršilno klavzulo, ki jo pridene okrajni urad.
VII. Splošna, prehodna in zaključna določila.
§ 44.
(1) Vsa dejanja in listine, ki jih je treba za zasnovo, ureditev Ln razpravo pravnih razmer
med Zdravstvenim fondom na eni strani ter med uradi, delodajalci, zavarovanci, zdravniki in pb-■rodnimi asistentkami na drugi strani, nadalje postopanje v zavarovalnem sodstvu, knjige ib zapiski Zdravstvenega fonda in njegovih upravnih organov šo prosti kolkov in pristojbin.
(3)	Premično premoženje Zdravstvenega fonda je oproščeno od dopolnilne prenosne takse; glede nepremičnega premoženja pa veljajo olajšave za dopolnilno prenosno takso v toliko, v kolikor so določene za društva, zasnovana na načelu vzajemnosti, ki imajo namen zavarovati bolezenske, invalidne, starostne jn vdovske penzije ter penzije sirot za delavce, pomočnike in učence.
(3)	Zdravstveni fond in fondi, ki jih upravlja, so oproščeni od pridobnine po II. poglavju zakona z dne 25. oktobra 1896 drž. z. št. 220 (na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji od davka podjetij, ki polagajo javne račune), kakor tudi od rentnine (vštevši fentnino po zakonu z dne 27. maja 1919 št. 292 b. z. in n. in z dne 8. aprila 1920, št. 250 Zb. z. in n.), na Slovaškem in Ponkarpat-ski Rusiji od davka na kapital in rente.
(4)	Zgradbe, v kolikor služijo trajno in dejansko namenom, navedenim v tem zakonu, ter niso dane v najem, so izvzete od hišnega davka; ta ugodnost se nanaša tudi na službena stanovanja nameščencev v teh zgradbah, v kolikor šo v zvezi z nameni, ki opravičujejo davčno oprostitev v meri, ki jo zahteva ta zveza.
|(5) Navedene finančne olajšave se nanašajo tudj na fonde Po § 22. tega zakona.
§ 45.
(1) Določila tega zakona o zahtevku glede zavarovalnih dajatev jn o plačevanju zavarovalnine zadöbe veljavnost 9 mesecev, druga določila pa 6 mesecev po njegovi razglasitvi.
i(2) Ministru sa socijalno 'Politiko se rfaroča, da izvrši ta zakon v sporazumu s prizadetimi ministri.
T. G. Masaryk, 1. r.
Švehla, 1, r.	Winter, 1. r.
*
Komentarja ne pristavljam. Stvar govori sama.
Vozne olajšave za upokojence.
tilavni Savez je na .tozadevno vprašanje Zveze sporoči! 5. septembra letos naslednlje:
Razgovarali smo sa nadležnim tz Ministarstva Saobraćaja o ovoj stvari. Prema njihovim oba-vešteojhrta, koja nam izgledaju apsolutno tačna, prema sadanjim prilikama n Beogradu, o izmetii pravilnika o povtlaščenoj vožnji na državnim železnicama i brodovima, sada apsolutno ne bi moglo biti govoral Tek posle izbora i sastanka skupštine možda će se pristupiti reviziji pobvenutog pravilnika, i tada ćenno nastiti da se bar za penzionere što više prošire povlastice, koje sada uživanju. Napominje«) samo da su opšti »slovi za intervencije ove virste vrlo nepovoljni, s obzirom na stanje ifinanslja državnih železnica. Pogotovo nemožemo se ni usaditi da tražimo za ■državne penzionere povlašćemi vožnju 48 puta godišnje, kao što predlaže društvo penzionisanlh državnih činovnika iu Ljubljani. Naknadno ćemo Vas i zvesti ti o dlaljim preduzetim koracima po ovom pitanju.
Hektograpični aparati, zvitki, masa, hekto-grafični trakovi vedno in najceneje v zalogi pri	4
LUD. BARAGA, Ljubljana,
Šelenburgova ulica 6.	Telefon 2980.
C. 1 Hamann,
Uubliana
Vam nudi najsolidnejši vir nakupa perila, opreme nevest, novorojenčkov, perje In modnih potrebščin.
Predttskarija modernih ročnih del.
Cenejše kot pri
razprodaiah
»e debi vsakovrstno manufakturno blago pri
I. TRPIN, Maribor
Glavni trg itev. 1?.
Priporoča se ceni. občinstvu špecerijska trgovina
LlLJEMiillllliU.
I
Najboljši
5'vami stroji in kolesa znamk
rMlE li Mlei
ter švicarski pletilni stroji Jabied' i za rodbino, obrt ln Industrijo
, Jnliia Petelinu
* Uubliana
lihi Pitironii ipomolti
Pouk * tizinlu brezplačen. Večletna garaniHa
Delavnica sa popravila.
Si veliko	Telefon 613	*■ milo
eoeoo.»o.ooooo»f.oooooooo»«oooeooo»o»».o.oe.ooooooooooeoooooQQoeooe.o».ooo
Kupujte svoje potrebščine le pri tvrdkah in obiskujte le lokale, ki inserirajo v „Našem Glasu*.
Kdor podpira nas, tega podpirajmo ml!
30SIP PETEUNC, Uubliana
(blizu Prešernovega spomenika) ob vodi
Priporoča potrebMIne za šivilje, kroječe, čevljarje, sedlarje, modno blago, pletenine, žepne robce, ščetke, sukance, toaletno blago.
Na veliko l	Telefon 913	Na malol
Ivan Jelačin, lil«

Uvoz kolonijalne ln špecerijske robe.
Tvrdka ustanovljena leta 1888.
W Solidna in točna postrežba. ~W9
Manufakturna trgovina
FABIANI & JURJOVEC
Ljubljana, Stritarjeva ul. 5.
Priporočata raznovrstno jesensko in zimsko blago. — Vedno v zalogi perje, puh ln žima za blazine od najcenejše do najflnejše vrste.
Na obroke proti garanciji uradov.
Priporočamo tvrdko
M. Tičar, lil«
za nakup vseh
pisarniških in šolskih potrebščin
UE.MI1I
Ljubljana.
Manufakturna in modna veletrgovina.
Solidno blago.	Nizke cene
Obiščite novo urejeni oddelek za
gospode
Trpežno blago Najnlžje cene Modna trgovina za dame in gospode
A. Šinkovec na$l. K. Soss
Llubjana, Mestni trg 18, 19.
1
UU11U e
Državni usluž-
priporoča svojim članom nakup najfinejše bačke moke, sladkorja, kave, olja, masti, riža, testenin, pralnega In toaletnega mila, dišav, južnega sadja in sploh vsega špecerijskega in kolonijalnoga blaga. — Pri večjem odjemu izredne cene. — Velika izbira dežnikov in predpražnikov. Izdeluje najfinejše in najtrpež-	— «fnillll I
^|imeÄo?“,L*-, Kdor kupuje v zadrugi, kupuje pri sebi! SVOjl ZMlrilflli
Izdaja Zveza državnih nameščencev za Slovenijo v Ljubljani.
Odgovorni urednik Anton Adamič. Za Narodno tiskamo Fr. Jezeršek. Vsi v Ljubljan'