□''.n.Breznik
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis.
Sestavil dr. A. Breznik.
v Ljubljani 1920. ZaložUa Jugoslovanska knjigama.
Tiskala Jagosloranska tiskarna.
Kazalo.
	stran
0 rabi velikih in malih Srk	1
0 razzlogovaoju . .	11
0 pisavi sestaTljenih beaed	13
0 rabi oaglaanih znameDj	18
Ločila	20
Kratice	31
Slovar	32
Pravopisna pravila.
I. o rabi velikih in malih črk. i.
Velike črke odlikujejo besede in ločijo stavke. Zato se piSejo z veliko začetnico:
I. Lastna imena, t. j. imena, ki zazname-njujejo določene osebe ali predmete, n. pr. Župančič, Jugoslovan, Slovenija, Kras, Balkan, list Vrtec, Zvonček, časopis Čas, pevsko društvo Slavec.
Imena, ki imajo sploSen ]iomen, ne zaznamenjujejo določenih oseb ali i)redmetov, temveč njihovo vrsto; taka ime la so občna in se piSejo z malo začetnico, n. pr. mesto, gora, planina, dolina, list, vestnik, društvo, zveza, tiskarna, stranka itd.
Radarje lastno ime Beetavljeno iz več 2. imen, • piSe začetno ime z veliko, ostala imena z veliko, če so lastna, z malo črko, če so občna imena.
Sem prištevamo:
1. Kraj n a imena.
a) Ce je lastno ime sestavljeno iz pridevnika in takega samostalnika, ki je 2e sam zase lastno ime, se piSe samostalnik 2 veliko črko, n. pr.
Bohir^ska Bistrica, Ilirska Bistrica, Slovenska Bistrica, Kamniška Bistrica (reka), Tržiška Bistrica (reka), Bela Krajina, Suha
Slov. pravopis.	1
Krajina, Koroška Bela, Bohinjska Bela, Škotja Loka, Banja Loka, Nemška Loka, Stara Loka, Velika Loka, Mala Loka, Nova Oslica, Stara Oslica, Spodnja Idrija, Velika Nedelja, Mala Nedelja, Stara Vrhnika, VBiiki Otok, Muli Otok.
Enako je pisati:
Spodnja Avstrija, Zgornja Avstrija, Mala Azija, Prednja Azija, Zahodna Indija, Prednja Indija, Velika Britanija, Visoka Tatra, Mala Tatra, Visoke Ture, Nizke Ture, Zahodni Karpati, Mali Karpati, Beli Karpati, Gozdni Karpati, Tržaški Kras, Dinarski Kras, Osrednje Al^e, Avstralske Alpe, Kranjski Snežnik, Goteniški Snežnik, Moravska Ostrava, Pojjska Jstrava, Velika Kaniža, Mlada Boleslava, Nova Fundlandija, NovaZelandija.
b) Ce je krajno ime sestavljeno iz pridevnika in tiikega samostalnika, ki je sam zase občno ime, se piše samostalnik z malo črko, n. pr.
Bela cerkev. Nova cerkev, Sladka gora. Šmarna gora. Višnja gora. Kranjska gora, Šenturška gora, Šentvidska gora (na Goriškem), Žalostna gora. Sveta gora. Kamna gorica, Sinja gorica. Slovenske gorice. Gospa sveta, pri Gospe sveti. Zlato polje, Babno polje. Velo polje, I^sto polje. Malo polje. Loški potok. Volčji potok. Krvavi potok. Beli potok. Črni potok. Stari grad. Mali grad. Gornji grad. Volčji grad, Štepanja vas. Dolenja vas. Gorenja vas. Nova vas, Zdenska vas. Krška vas, Radohova vas, Sinča ves, Dobrla ves, Lipalja ves, Kot-
msra ves, Slovenska ves, Bela peč. Debela peč, Mima peč. Vranja peč, Strelčera peč. Novo mesto, Laški trg. Stari trg (pri Ložu), Stari trg (pri Poljanah), Nadanje selo. Staro selo, Cetena ravan, Martinj vrh, Martinjega vrha. Črni vrh. Mrzli vrh. Sinji vrh, Vinji vrh, Martinj hrib. Zidani most. Lisičja jama, Volčja jama, Ravni dol. Veliki dol. Hudi log. Zali log. Mrzla draga. Suhi plaz. Črna prst. Trnovski les. Bovška vrata.
Tako piSemo tudi imena ulic, cest, predmestij ter jezer, planot, dolin itd., n. pr. Gosposka ulica (v Ljubljani), Gosposvetska cesta (v Ljubljani), Ljubljansko barje. Dravsko polje. Mursko polje, Ziljska dolina. Tržaški zaliv, Reški zaliv. Postojnska jt ma, Skoci-janske jame. Cerkniško jezero. Bohinjsko jezero.
Enako je pisati:
Zedinjene države. Zlati rog, Ži lezna vrata (pri Ršavi), Skalne gore (vzhodna vrsta Kordiljer), Sinje gore (v Avstraliji), Zeleni rt. Črno morje. Jadransko morje. Rdeče morje. Vzhodno morje. Belo morje. Ledeno morje. Veliki ocean (Veliko morje), Tihi ocean, Indijski ocean, Češka grmada, Sudetsko gorstvo. Češko sredogorje. Nemško sredogorje. Francosko sredogorje, Hanaško višavje, Erdeljsko višavje. Dinarske planine. Savinjske planine. Kamniške planine. Julijske planine. Balkanski polotok, Apeninski polotok. Dunajska kotlina. Črna gora. Veliki voz (ozvezdje).
Opomnja. Pri doma{ih krajnih imenih 4. loči narod občno ime od lastnega imena ta-
kole: ie je samostalnik lastno ime, ga narod rabi tudi brez pridevnika, tedaj: grem na Belo. Bistrico, v loko, na Otok itd. Pridevnik se pristavlja samo zaradi razločevanja. Ce je pa samostalnik občno ime, narod pridevnika ne izpušča in govori: grem v Zlato polje, v Višnjo goro, na Vranjo peč, r Volčji potok. Loški potok itd.
Napačno je pisati sestavljena imena skupaj, tedaj ne: Krškavas, Kršjcevasi, v Krškivasf; Hudilog, Hudegaloga, Št. Vidska-gora, Sinčaves, Dobrlaves, Opaijeselo... Pravilno je: Krška vas. Hudi log, Šentvidska gora, Sinča res, Dobrla ves, Opat je selo.
g c) Ce so imena sestavljena iz treh ali več besed, se prav tako pišejo lastna imena z veliko, obči a imena in druge besede z malo črko, n. pr. Dllne^jsko Novo mesto. Bohinjska Srednja vas ali Srednja vas v Bohinju, Sv. Marjeta na Dravskem polju, Sr. Jurij v Slovenskih goricah. Št. Jurij ob južni železnici.
Enako je pisati:
Dinarski obmorski Kras, Južne apne-niške Alpe, Severne apneniške Alpe, Polabsko (ali Labsko) peščeno pogorje. Severno Ledeno morje. Južno Ledeno morje (Ledeno morje je lastno ime), Rt dobre nade.
Opomnja.Tujalastna imena pišemo tako, kakor so v tuji obliki navadna, n. pr. Sierra JVevada,! Rio Grande,^ Rio de Janeiro.^
1 Slov.: Sneženo pogorje; 2 slov.: Velika reka; 3 slov.: Januarska reka.
Glede pisave krajnih imen, ki se ime- 6. nujejo po kakem svetniku, pomni:
a)	Pridevek Šent (nastal iz lat. s a n c t u s) se je popolnoma spojil z lastnim imenom, tako da tvori z njim eno besedo. Piie se na dvojen način: ali po tuje v skrajšani ali po domače v celi obliki,pr. Št. Vid nad LJubljano ali Šentvid (ne: Šent Vid!)-, pridevnik se piše v celi obliki: šentvidski (šentviški). — ŠtJanžali Šentjanž (nej Šent Janž!), pridevnik: šent-janški. — Št. Jemej (na Dolenjskem) ali Šentjernej, pridevnik: šenijernejaki.
Pridevek Sveti pišemo v skrajšani ali v celi obliki, n. pr. Sv. Lovrenc (na Dravskem polju) ali Sveti Lovrenc, pridevnik: sveto-lovrenški.
b)	Pridevek Šent se je v nekate ih imenih skrajšal in ga ne smemo_^ ločiti oa lastnega imena. Taka imena so: Števerjan, Štandrež, Štanijel, Škabrijel (gora), Šturjt, ^*Šenpas (iz: St. Bassus), iŠencur (pri Kranju), Šenklavž (v Ljubljani), Šmartno, Šmarna gora, Šmarca pri Kamniku (iz: St. Mauritius), Šmaver.
Pridevek Sveti in Šent je treba rabiti tako, kakor se med ljudstvom rabi, n.pr. Št.Vid je nad Ljubljano, Sv. Vid pa nad Cerknico. — St. Jakob je ob Savi, Šv. Jakob pa nad Škoijo Loko. — Šmarjeta je na Dolenjskem, Sv. Marjeta pa pod Ptujem.
Ako se piše sv. z malo, n. pr. sv. Lovrenc, sv. Ana itd., pomeni to svetnika, ne kraja, ki se po njem imenuje.
2. Imena (naslovi) listov, knjig, 7. slovstvenih izdelkov itd.
Začetna imena se piSejo z veliko, ostala z veliko, če se rabijo kot lastna, z malo črko, če se rabijo kot oltina imena. N. pr.:
a)	Slovenski Narod, Slovenski Gospodar, Slovenski Pravnik, Slovenski Učitelj, Ljubljanski Zvon.
Imena Narod, Gospodar, Pravnik... imajo določen pomen in se rabijo lahko brez pridevnika.
b)	Uradni Ust, Skolijski list, Obi-tni vestnik. Dom in svet. Naša moč. Glas naroda (ameriški slov. list), Zlata doba. Časopis za zgodovino in narodopisje. Časopis za slovenski jezik književnost in zgodovino.
Imena, ^akor Ust, vestnik . . imajo splošen pomen; določen pomen dobijo šele v zvezi s pridevnikom. Takisto nima določenega pomena beseda Bvet, moč, naroda temveč ga dcbi šele v zvezi z ostalimi besedami, ^to se piše Dom in svet. Naša moč itd.
Enako je pisati naslove knjig, slovstvenih izdelkov itd. N. pr.:
Josip Jurčič: Cvet in sad. — F. S. Finžgar: Pod svobodnim solnoem. — Oton Župančič: 'Cez plan. — Ivan Cankar: Podobe iz sanj. —. O. Stanislav Skrabec: Jezikoslovni spisi.
3. Imena (naslovi) društev, zadrug, strank itd.
Muzejsko društvo za Slovenijo. — Leonova družba. — Družba sv. Mohorja (toda: Mohorjeva družba). -- Nova založba. — Tiskovna zadruga. — Narodna tiskarna. — Zadružna zveza— Gospodarska zveza. — Zveza slovenskih zadrug. — Slovenska ljudska stranka.
8
9.
Opomni a. Z veliko začetnico se pišejo 10. imena, ki so sestavljena iz občnih imen, kakor družba, zveza, zadruga itd., le tedaj, kadar rabimo celo ime; če rabimo samo občno ime, ga pišemo z malo, n. pr. Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1919. Koledar nam letos ugaja; iz njega posnemamo, da šteje družba (pisati se mora z malo, ker ne zaznamenju-jemo imena, ampak le bližnji razpol!) letos 90.512 udov.
II.	Stalni pridevki, ki rabijo kot lastna 11. imena, n. pr. Luka Svetec Podgorski, Dušan Silni, Aleksander Veliki, Ludovik Sveti, Lu-dovik Pobožni. Friderik s Praznim žepom, srbski junak Črni Jurij, kralj Peter Prvi (navadno se piše z rimsko številko: I.), Benedikt Petnajsti (XV.).
III.	Bog in imena, ki jih rabin o o Bogu, 12. n. pr. Stvarnik, Gospod. Enako: Oče, Sin, sv. Duh, sv. Trojica, sv. Rešnje Trilo, Odre-šenik, Tolažnik, Jagnje božje, — Pruv tako pišemo imena, ki jih rabimo o Mariji, n. pr. sv. Devica, sv. Mati, Mati božja, Bogorodica, Kraljica.
O p o ro n j a. Z veliko črko pišemo ta imena tedaj, kadar se rabijo kot lastna imena ali kot stalen pridevek, n. pr. Stvarnik, toda: Bog je stvarnik; Mati božja, toda: Marija je mati božja; Marija je rodila sinu; sv. Duh je tolažnik.
IV.	Z veliko začetnico pišemo ivoillne 13. pridevnike, ki so narejeni od oiebnlh lastnih imen ali od imen, ki se rabijo kot osebna lastna imena, n. pr. Meško: Meškove črtice; Cankar: Cankarjev slog; Milčinski: Mil-
činskega pravljice.l Enako: Zvon: Zvonov urednik (vendar je bolje: urednik Zvona, urednik Doma in sveta itd.). — Gospodov dan, Gospodnje ime, Marijin praznik.
14.	Sem spadajo samostalniSko rabljeni pridevniki in iz njih narejeni samostalniki, ki pomenijp godove in praznike, n. pr. Šmaren^, veliki Šmaren, mali Šmaren; Gospojnica, velika Gospojnica, mala Gospojnica; Telovo (sv. Telo), Dubovo (iv. Duh), Matijevo, Jurjevo, Jurjeva nedelja. — Grozdje se leže do Urbanovega. (Plet.) — Na Gregorjevo — otec, še veš? — se ptički ženili so. (Zup.)
15.	Pridevniki, narejeni iz lastnih imen, ki nlio osebna imena, se piSejo z malo začetnico, n. pr. Kamnik: kamniški, Škofja Loka: škožjeloški, Condon: londonski; Sava: savski valovi. Trii	triglavske rože, Afrika: afriški.
Opomnja. Primeri, v katerih bi bila pisava z malo začetnico nerazumljiva, se pišejo lahko z veliko, n. pr. Poljski kmetje (t.j.iz občine Polje), Vaški prebivalci (t. j.prebivalci z Tac), Gorski cerkovnik (Gora).
Z veliko začetnico piSemo lahko tudi pridevnike tujih lastnih imen, če bi bili drugače težko umijivi, n. pr. Nilski 'pragovi, t. j. pragovi reke Nila; Padsko porečje, t. j. porečje Pada.
16.	Pomni: k lastnim imenom ne prištevamo imen za strokovne pojme (obina Imena).
1 Pridevniki, ki niso svojilni, se pišejo z malo, D. pr. Cankar: cankaraki, eoako: cankarstvo (n. pr. cankarstvo v slov. slovstvu).
3 Nastalo iz Šent-Siarijin (god, praznik).
Taka imena so:
aJ Imena za godove, praznike, letne čase itd., n. pr. božič, sv. večer, sv. dan (sveti večer, sveti dan}, tepežni dan (pdmetiva, dan nedolžnih otročičev, drobna deca), na starega leta dan, novo leto, svečnica, pust, pepelnica, sredozimci, hudozimci (svetniki, katerih god se obhdja v najhujši zimi), tibi teden, cvetna nedelja, veliki ponedeljek, veliki - četrtek, veliki petek, velika sobota, velika nedelja, velika noč, vuzem, velikonočni torek, bela nedelja, križev teden, šmarne maše itd.
Primeri, v katerih bi bila pisava z malo začetnico dvoumna, se pišejo lahko z veliko, n. pr. Novo leto. Velika noč. Vsi sveti itd.
O pisavi godov, ki so lastna imena, gl. čl. 14.
b)	Imena za redove, verske družbe itd., n. pr. usmiljenke, misijonarji (misijonska družba), usmiljeni brat, jezuit (d -užba Jezusova), frančiškan (red sv. Frančiška), benediktinec, Marijina družba itd.
c)	Imena za bajeslovne predmete in osebe, n. pr. vile, rojenice, sojenice, povodni mož, morske deklice, vedomec, deveta dežela; dalje: deseti brat, desetnica itd.
v) Posamezna imena, n. pr. križarske vojske, sedemletna vojska, londonski protokol velesil (iz 1. 1852), pariški mir (1856);
brižinski spomeniki, celovški rokopis, stiski rokopis;
sv. pismo, novi zakon, evangelij; dalje: stolica, sv. oče (papež).
Posebej pomni: zbornica, državni /.bor. narodna slcupščina, deželna vlada, višji šolski svet. vseučiliški svet. mestna elektrarna (n. pr. v Ljubljani);
zavod sv. Stanislava v St. Vidu nad Ljubljano itd.
17.	V. V znamenje spoitovanja se pišejo z veliko začetnico
1.	osebni in svojilni zaimek Vi, I as. Vam... Vaš, I asa. Vaše ... v pismili (in v povesti); zaimek Ti, Tvoj se piše lahko tudi z malo;
2.	osebni in svojilni zaimki v slovesnih ogovorih na visoke osebe, na Boga, Marijo itd., n. pr. Takrat, Oče, Ti pri meni stoj. Ti me v rajski dom pokliči Svoj;
3.	naslovi visokih oseb, n. pr. Vaše kraljevo 1 'eličii nstvo!
Tako se pišejo tudi zaimki za tretjo osebo, n. pr. Njegovo Veličanstvo kralj Peter /. — Njegova Svetost papež Benedikt ,YV.
Pomni pa, da se piše z malo: m. (mati), o. {oče), p. (pater), n. pr. m. Elizabeta, o. Stanislav Skrabec, p. Hipolit.
18.	VL Z veliko začetnico se piše vsaka prva b e s e d a v stavku, napisih, podpisih, za piko, vpiaSajem ter v premem govoru za dvopičjem, n. pr. Naša kri. Igrokaz v štirih dejanjih. Spisal F. S. Finžgar. V Ljubljani 1912.
V premem ali dobesedhem govoru za dvopičjem, n. pr. Vzdihoval sem v teh žalostnih dneh in neki gospod mi je rekel: Manj besed, gospodje, in več dela! (Cankar.)
19.	Kadarpo dvopičju ne navajamo besed kakega drugega, se piše prva beseda z malo
zaietnico, n. pr. S plamenečimi prsti je zapisala vojska tisto prastaro vprašanje: kaj je življenje? (Al. Ušeničnik.) — Človek se uči v ljudski šoli najpotrebnejšega: brati in pisati.
Kadar je stavek med narekovajem le del 20. celotnega stavka in se ta z vmesnim stavkom ali za klicajem, vprašajem itd. nadaljuje, s^ piše z malo začetnico, n. pr. „Saj res," pravi cesar, „precej moram poslati po Krpana." — Ko Peter vpraša moža: „Oče, ali bo danes kaj dežja?" mu kmet odgovori: „Kakor Bog hoče." — Po stezi, po stezi! kliče prepelica po polju bodečim.
Ako navajamo ali uporabljamo le kako 21. posamezno besedo druge osebe, jo pišemo z malo, n. pr. Vera je tisti „da!" ki odgovarja na toliko vprašanj življenja! — Zavedamo se, da ni prav lagati, krasti itd. Odkod ta: moraš, odkod ta: ne smeš v našem srcu?
II. O razzlogovanju.
Zloge tvorijo samoglasniki (t. j. ali pravi 22. samoglasniki ali dvoglasniki in samoglasniški soglasniki), ki morejo stati sami ali pa v zvezi s soglasniki.
Kadar je treba v pisavi besede deliti na zloge, se je ravnat! po teh pravilih.
1. Zložene besede se delijo po svojih sestavinah, n. pr. iz-e-nač-ba. ne{j-i-skre-n^-.'<i,po-šJjem,po-vsod, rab-ljen, ver-je-ten. Ijub-Ijan-ski, po-tis-n,jen, srb-šči-na. navz-kriz, po-mlad, člo-ve-ški (nastalo iz člo-več-ski).
mo-ški, mo-štvo (iz mož-stvo), u-bo-štvo, Ko-se-ski.
2.	Soglasnik med dvema samoglasnikoma se vedno jemlje k naslednjemu zlogu (tudi pri zloženkah), n. pr. de-la-ti, u-če-nec, o-če-tov, ma-te-rin je-zik.
3.	Kadar je med dvema samoglasnikoma več soglasnikov, se dele besede po iz-rekljivosti soglasnikov.
a)	Ce ima zlog take soglasnike, ki morejo kako besedo začenjati, jih jemljemo k naslednjemu zlogu, n. pr. ti-ska-ti (zlog ska more besedo začenjati, n. pr. sia-ka-ti), mi-ali-ti (primeri: sli-na), ra-skav, de-kla, jutro, do-bio, pastir, se-stra, me-gla, ge-slo, no-tra-oji, mesto, gospa, zve-zda, po gozdu, bistrost, iskra.
Deli t rej: s pri-ti-akom, toda v zloženki: na-glas-koi.t; deska, toda v zloženki: gos-ka.
b)	Če ima zlog take soglasnike, ki ne morejo besede začenjati, se jemljejo k naslednjemu zlogu tisti soglasniki, ki morejo besedo začenjati, drugi ostanejo pri prvem zlogu, n. pr. ov-ca, mor-je, mrav-Ija, majhno, last-na, ivjst-no, srč-nost, obč-no, konč-ni-ca, davč-na {oblast), grozd-je, og-njišč-ni, kra-ljevski, avstrijski, sinč-ki, bol-mec, rodilnik: bolm-oa; soln-ce.
4.	Skupine šč ter topljenih Ij, nj ne delimo, n. pr. i-ščem, sla-šči-oa, pu-šča-va, so-di-šče; po-lje, ko-Ijem, zna-nje, ža-njem; toda: z dlan-jo, pe-te-lin-ji, z ži-val-jo, s sol-jo (ker tu skupina nj, ij ne izraža topljenega soglasnika, temveč obsega dva samostojna glasova).
III. O pisavi sestavljenih besed.
Besede so sestavljene na dva načina: ali 23. so med seboj tako spojene, da tvorijo eno besedo in imajo samo en naglas (spojenke), n. pr. vinograd, velikonočni, morebiti, dasiravno, ali pa hrani vsaka posameznica svoj naglas ali svojo obliko (leitavljenke in sklopki), n. pr. velika noč, mož beseda, po poli brat.
Glede pisave pomni:
Sestavljene besede, ki so prave spojenke, se pišejo sknpaj. Take besedne zveze so:
1. Samostalniki, n. pr./ludoiirnji, pd/noč, 24. kuripečič, zabvalibogoa (bogomoljka), ne-boditreba, nepridiprav, ppsiliživ; dalje lastna imena, n. pr. Šentvid, Šenčur itd.
Sestavljene besede, ki niso ipojenke, se pišejo narazen, n. pr. po poli bri t, rodilnik: po poli brata, po poli sestra, mož beseda, žal beseda, narobe svet, pol miš pol ptič.
Enako se pišejo samostalniški prilastki; vezaj med njimi ni potreben, n. ^r. šolarček jecljaček (ne: šolarček-jecljačekI), možicelj vstajač, čebela delavka, mojster skaza.
V sklopljenih besedah, zlasti v lastnih 25. imenih, sklopljenih iz dveh ali več imen, se rabi vezaj, n. pr. Janežič-Sketova slovnica (t. j. slovnica, ki jo je spisal Janežič, predelal pa Sket), Wnl{-Pleteršnikovslovar (t. j. slovar, ki ga je sestavil PleterSnik, založil pa Wolf), Srbo-IIrvatje (pomeni: Srbi in Hrvatje, ali pa: Srbi ali Hrvatje), Čebo-Slovaki, železnica Ljubi j an a-Kamnik.
Enako v prispodobah, n. pr. Nevesta-duša mora biti pripravljena, da vredno sprejme
ženina-Boga (Csinkar; pomeni; nevesta = duša, ženin i- Bog).
V kakih nenavadnih sestavah, kakor n. pr. Za naš ne-veaio-^e-samoglasnik r (t. j. nekateri so smatrali r med soglasnikoma za soglasnik, drugi za samoglasnik) piše stara slovenščina r (Skrabec). — Ti imaš pravo pamet, ki hočeš, da naj potepuhe in zlodej-jih-poznaj v hišo jemljem. (Jurčič.)
26. 2. Pridevniki, n. pr. golqrdk, sadondsen, nadobuden, vsakdanji, sladkosneden itd.
Pridevniki, ki so narejeni iz sestavljenih lastnih in občnih imen, so prave spojenke, zato se pišejo .skupaj, n. pr. novomašni (nova mžša), velikohooni (velika noč), zlatopoljski (Zlato p61je), jmov/ški (Črni vrh); po teh zgledih pišemo tudi-, maloazijski (Mala Azija),prednjeindj 'ski (Prednja IndiiSi), južnoameriški (Južna Aij lerika), velikobritanski (Velika Britanija), sevurnonemški (severna Nemčija), staroslovenski (stara slovenščina), južnoslo-vanski (južni Slovan).
Prave spojenke so tudi besedne zveze, kakor: častilakomen, častihlepen, boježeljen itd.
Po tem zgledu pišemo tudi sestavljenke, kakor svetlosiv, svetlordeč, črnorumen, ru-menoi^eč itd.
Po nemSkem zgledu pa so tvor j ene zveze, kakor: milostipoln (pravilno ' slovenski je: milostiv, ali: poln milosti, milosti poln), ljubeznipoln (slov.: ljubezniv,, ali: poln ljubezni, ljubezni poln), trudapoln (slov.: utrudljiv, naporen), usodepoln (slov.: usoden), nadepoln (slov.: nadobuden, ali: nade poln, poln nad).
Sestavfjeni pridevniki, ki niso prave spo- 27. jenke, se pišejo narazen, n. pr. čudno spačen obraz, kričeče rdeča barva, rajsko lepa ptica, dekliško prožna ljubkost, nedolžno vprašujoči pogledi.
Pri pridevnikih, ki so narejeni iz sklop- 28. Ijenih imen (primerjaj 51. 25.), se rabi vezai, n. pr. srbsko-brvatski (pomeni n. pr. srbski ali hrvatski, ali: srbski in hrvatski), češko-slo-va.šfea vlada, rusko-japonska vojska (t. j. vojska med Rusi in Japonci), Francosko - švicarski Jura, ustnično-zobni soglasnik (t. j. soglasnik, ki se tvori n. pr. s spodnjo ustnico in z zgornjimi zobmi), hrvatsko - slavonsko - dalmatinska vlada.
Enako se rabi vezaj v kakih nenavadnih sestavah, n.pr. Grenko-zasmehljivi' seje smejala (TavCar). Predivasto-rumeni 1 iti, pojoče-modro oko (Kraigher).
3. Zaimki in z zaimki zloženi prislovi, 29. n. pr. kolikaj, količkaj, malokdo, malokdaj, marsikdo, marsikak, marsikateri, raznoter, mnogoter, vsakdo, vsakteri, vsaksebi, vse-kakn, vsekdar, takisto, tačas, tostran, on- \ kr^j, vsepovsod, kdorkoli, kjerkoli, karkoli. '
Osebni zaimki se pišejo skupaj s predlogi, n.pr. name (ne: na-mel), nate (ne: na-tel), nase, pome, pote, ponj, ponjo, nanj, vanj, medenj, skozenj, predenj, zanje, vanje, ponje itd.
Zaimki, ki med seboj niso spcieni, se 30. pišejo narazen, n. pr. kdor si bodi, kar si bodi, kakor si bodi; kdor bodi, kar bodi, kolikor toliko, kar moči, kolikor moči; kdo ve, Bog (bog) ve, n.pr. kdo ve kam, kdo ve kolikokrat, Bog (bog) vedi, Bog (bog) ga vedi, Bog (bog)
si ga vedi, n. pr. Tisti, ki hočejo Bog vedi kam in Bog vedi kako (Cank.); kar se dit; ne vem kdo, ne vem kdaj, n. pr. Tega ne dam iz rok, ko bi ne vem kdo prišel (Plet.). — Nekdaj si to rajši imel kakor ne vem kaj (Strit.). Prislov koli se lahko tudi loči od zaimka, n. pr. kateri koli, kakor že koli (Škrabec), kakor bom koli mogel (Levst.). In koder on koli po svetu leti (Aškerc).
31.	4. Stevniki, in sicer od 11 do 20 ter dese-tice od 20 do 90, tedaj: enajst, dvanajst, trinajst. .. devetnajst, dvajset, trideset, štirideset, petdeset... devetdeset; enajsti, ens^jsta, ena jsto, dvajseti, dvajsetega, dvajsetemu itd.
32.	Vsi drug) Stevniki se piSejo narazen, n. pr. eno in dvajset, dv^set (in) ena, devet in trideset, pet in osemdeset, sto in prvi, dve sto. tri sto, seden sto, dva tisoč, osem in dvajset tisoč; tisoč s.; lahko tudi sklanja, n. pr. trije tisoči, v sto tisočih izvodov; tisoč devet sto in devetnajst.
Napačno je n. pr. Od milijona devetsto-devetindevetdesettisočdevetstodevetindevetde-set, vsi razen enega (Lj. Zvon 1909, 477).
33.	5. Prislovi, n. pr. bržda, bržčas, bržkone, čedalje, čezdalje, čimdalje, čimprej, dokaj, dovolj, docela, iznova (znova), skratka,'hkratu (hkrati), kvečjemu, kajpa, kajpak, kajpada, kajne, kajneda, kmalu, kvišku, malone, malo-dane, morda, morebiti, napak, naprodaj, naposled, nalašč, naravnost, narobe, narazen, natanko, navzkriž, odsihmal, okoli, okrog, počasi, popolnoma, pogostoma, posebej,potemtakem, potlej, poredko, pogodu, popoldne, opoldne,prejkone, sčasoma, včasih, včasi, seve,
seveda, semtertja (v pomenu včasih), šele, vendar, večidel, venomer, vobče, zares, zmerom, zmeraj, zapored, zbogom (z Bogom).
Sestavljeni prislovi se piSejo narazen, 34. n. pr. malo in dosti, kratko in malo, prav za prav, krog in krog, okoli ih okoli, bolj in bolj, gori in doli, tja in sem, sem in tja {= tja in nazaj), več ali manj, prej ali slej, naprej in naprej, kar najbolj, kar najbliže, kar najprej mogoče, zdaj pa zdaj, dan na dan, noč in dan, tako rekoč, tako zvan, prav tako, prav zato.
6.	Predlogi, n. pr. izmed, iznad, izpod, iz- 35. pred, izza, kljub, navzlic, vzlic.
Glede izrazov, ki se rabijo s predlogi, 36. pomni: narazen se piše: po večini, iz večine, po navadi, iz navade, od začetka, o 1 početka, v začetku, po večjem, ^pred vč ire^jšnjim, pred sinočnjim, pred kratkim, na pamet, os izust; v kratkem, pred nedavnim; radi tega, zaradi tega, zbog tega, poleg ^ga, razen tega, vzlic temu, navzlic temu, kljub temu, vkljub temu; na jesen, v jeseni.
7.	Vezniki, n. pr. anti, bodisi, dasi, dasi- 37. ravno, dasitudi, dasiprav, medtem, ne^jsi, niti, nnto, potem, zakaj, zato, zatorej, zategadelj, potemtakem, akoravno, akoprav, čeprav, četudi, odkoder, dokoder.
Toda narazen se piše: ne le — ampak tudi, 38. ne samo — ampak (temveč) tudi,pri vsem tem, ':im več — tem bolje, čim bolj (manj, bliže) — tem bolj (manj), prej ko, manj ko, bolj ko, 'dalj ko, brž ko, kakor hitro, medtem ko, hitro ko, v tem ko. N. pr. Da(/ ko je pravil,
SloT. praTOpit.	S
bolj gaje brat ze,vidal (Mil«.). — Bolj ko boš priden, rejši te bomo imeli (Plet.).
39.	Zaradi razločevanja piSemo nekatere besede z vezajem, n. pr. ka-li (da se loči od kali), n. pr. Ali gori, ka-li ? Dalje: le-ta, le-tà, le-tô, le-tega, le-te, le-temu, le-tej; le-oni, le-ona, le-ono; le-aem, le-tod; brez vezaja se rabi: tale, takle, takale, takole, tnnile, todle.
IV. o rabi naglasnih znamenj.
40.	V navadni pisavi nam rabi troje naglasnih znamenj, in sicer ostrivec (') in strešica (') v dolgih ter krativec (') v kratkih zlogih.
1.	Ostr vec rabimo za dolge zloge in zaznamenjujimo z njim le mesto (ne pa kakovosti) naglasa, n. pr. roké, nogé : aa roke, na noge; roc o, glavo (tožilnik) : aa vodo, pod glavo (tožilnilt); četver: v četver; uho: v uho; oči: v oči mi je padlo; srca (rod.): od srca; skrbi (rod.): brez skrbi bodi; pomlad: na pomlad, posoda : naposodo, prodaja : naprodaj.
2.	Strešica se rabi samo za Siiojil dolgi • in o, n. pr. Po zêmlji srečno hodi, moj up je šel po vôdi, le jadrejmo za njim (Preš.). — Jurij Zeleni se z mavrico pase; srečno, veselo sêlo bo naše: že za vodo čez travnike jaše. Z gUvo namigne — trava se vzdigne, obraz okrene — v^e odene. Jurij Zeleni, ne hôdi drugam. (Žup.)
41.	Strešica se rabi zlasti tedaj, kadar hočemo točiti Široki e, o (ê, ô) od ozkega e, o (é, 6), n. pr. mèni (jaz, mène, mêni, pri mêni...), toda: on, ona, ono méni; gospôda, toda: V" spoda (tožilnik od: gospod); môra (môra ga
ilači), toda: on, ona, ono mora; bode (n.pr. trnje bôde izpod rož, 2up.), pa: bodem, bodeš, bode (bom, boš, bo) ; velelnilti : vodi, dovoli, pokôri se, pa: on vodi, dovoli, pokori se; pod ze-lênim drevesom (nedoločena oblika), pod ze-lénim drevesom (določena oblika); čas preteče, toda: bojim se preteče nevarnosti. — Okruinež pohôdi, kar mu je na poti, in se ne méni za jok trpečih (Cankar).
Napačno je rabiti strešico v rod. množ. moških in ženskih samostalnikov, n. pr. otrok (pravilno: otrok), voz (prav: voz), konj (prav: konj); vodâ, gora (prav: voda, gora). In ni ti mejà? (Žup.); pravilno: meja.
3. Krativec pišeino samo na kratkih 42. zlogih, n. pr. &ràt (rodilnik: brata), meč (rodilnik: mêca), otrok (rodilnik: otr( ka), konj (rodilnik : konja) ; napojen, do dni. sèi, šla.
V navadni pisavi ae rabijo naglasna zna- 43. menja le tedaj, kadar hočemo na naglas posebej opozoriti.
Rabijo se n. pr. :
1.	V pesmih pri tistih besedah, ki imajo svoboden poudarek, da se določi poudarjeni zlog, n.pr. V mladosti vendar trdniše so mreže, toda : Mladost, vendar po tvoji temni zarji (Preš). — Temna je noč in stresa ^rom oblake, toda: Mož in oblakov vojsko,je obojno končala temna noč (isti). — Kak je čisto morje (isti). — Kaj nisi še šla skoz tem d z brlečo svečko v rokah? (Zup.) — Ptičica znanka v goščavi vsak dan lepo ga pozdravi. (2up.)
2.	Na zlogih, ki jih pesnik naglaša drugače, kakor je navadno v knjiinem jesiku,
n. pr. Od tega, kar raste pri nJega grada. (PreS.) — PokcJ veder, čist, ne skaljen s strastmi. (Aškerc.) — Oči so iskale, našle so ne dom, vse več: domovino. (Žup.)
3.	Kadar hočemo enako pisane besede med seboj razločevati, n. pr. svet, sveta (svšta vprašam), svetnik, pa: svet, sveta; kraljev, pa: kra(jev; sedi (velelnik), pa: on sedi, velika nedelja, pa: velika noč. — Življenje, mladost,pomladjekakorvelikamaša. (Cank.)
—	Veliki zvon poje ji, bije, toži, vpije, pada trdo na njeno glavo. (Zup.) — In nebes in gora sta mojim željam se odzivala (isti). — Jido ima to moč, da da smer njegovemu žiHjenju ?
—	Srce njegovo je bilo za vesoljno človei-tvo. (Strit.) — Stotnik je sedel in naročil običejnih okrepčil. Vojaška odločnost stotni-kovaje zanimala človeka, ki je sedel poleg njega. (Žup.)
4.	Pri manj znanih besedah, da pisatelj označi pravi naglas, n. pr. Narod vas bo izpljunil kot zavrelico (2up,), France je za-fiustil kmetijo v n^silnejšem 'delu, o pričetku jesenske ori (Grafenauer).
Večkrat se piše naglasno znamenje pri besedah, ki se semtertja napačno naglašajo; najbolj navadni zgledi so: pazduha, biti za varuha, verujem, moUdujem, svetovati itd.
V. Ločila.
44. Ločila so znamenja, ki jih rabimo v pisavi, da ločimo posamezne stavčne člene ali stavke med seboj.
T«|Ua (,) nam rabi le sredi stavka, in ilcsr:
2t
a)	LoSi zvalnika, samostojne medmete In vzklike od celotnega stavka, n. pr. Tako si šla, mladost, tako si mi pobegnila, sreča, brez blagoslova! (Cankar.) — Gorje, kdor nima doma! (Jenko.) — Ostrigli, oh, so mi peroti! (Greg.) — Mislil sem si: Majčkeno poženem, da bodo vsaj konji na suhem. Ali toliko da stapretegnila konja,pok, je že ustrelil Francoz name in, fiu, krogla mimo ušes pa, ššk, v vodo. (Finžgar.)
Ce medmeti nimajo posebnega poudarka (n. pr. J, o, oj), se ne piše vejic^ n. pr. O rodni dom, o hiše očetove streha ti! (Zup.) — Oj sijaj, sijaj, solnce, oj solnce rumeno!
b)	LoSi pristavek od besede, Id jo pojasnjuje, n. pr. Primož Trubar, prvi slovenski pisatelj, je umrl 1. 1586. — Od mem , tvojega prijatelja, ne smeš pričakovati slabih nasvetov.
Brez vejice pišemo: Prvi slovnnski pisatelj Primož Trubar je umrl 1. 15S6.
c)	Loči nedoloinik, kadar nadomeSSa odvisni stavek z da (da bi, ne da bi, namesto da bi .), n. pr. Bog ima pravico, grešnike kaznovati. — Tako ga bom premikastil, da se mu nikdar več ne bodo vrnile hudobne želje, pr, Dunaju razsajati. (Levst.)
Brez vejice se piše n. pr. Nemogoče mi je opaziti vse neznatne razločke. (Zup.) — Menda ne bo odveč tukaj našteti besede, ki imajo pol glasnik v korenu. (Skrabec.),— Napačno je med lastna imena in njih sklonila devati vezaj. (Leveč.) — Po toči zvoniti je prepozno. — Človeku ni dobro samemu biti.
č) LoSi take stavCne Slene, ki se dado zvezali z veznikom »/n«, n. pr, /glica gre skozi
oplen, blazino, soro in os. — Široka, rodo-vitnapolja se razprostirajo okoli lepe, prijazne vasi. — Človeško telo je ustvarjeno po gotovih pravilih: višina, obseg prsi, dolgost vratu, nog in rok, j^kost kosti, velikost glave, širokost pleo in razvitost mišičevja morajo biti med seboj v določenem razmerju. — Ne bojim se ne meča, ae sulice, ne di'ugega velikanovega oro^/a. (Levst.) — Voda gine, pada, sahne.
Take slavCne Člene moremo zvezati z vezni-kom „id", n. pr. Iglica gre skozi oplen in blazino in Boro in 08. Široka in rodovitna polja se razprouli-rajo okoli lepff in prijazne' vasi. Pri členih, ki se ne dado zvezati z „in", se ne piše veiica, n. pr. Blaž Kocen ji hil znamenit slo venski zemljfpiacti.
—	Najbolje j t pod ljubo domačo streho.
45. Kadar so Utovntnl stavčni tlenl zvezani med seboj z vezniki in, pa, ter, ali, kakoi, 1—i. tako—takor, ni—ni (niti—niti), ni (niti),
se ne piše vejica, n. pr. Zemlja se vrti okoli svoje osi in teka okoli solnca. — Otroci, pukajqč cvetna peresca, ugibljejo, pridejo li v pekel ali v vice ali v nebesa. (Erjavec.) — Kakor Herkul aa razpotju smo,stali v tem odločilnem trenutku. — Še več gruš<ta kakq,^ Sava samaprinaše^jo njeni mnogi dotoki.
—	Na Prešernove pesmi smo Slovenci labŠ^'. bolj ponosni kakor na vse drugo, kar imamo.
—	Hrepenenje mu je pokazalo i pot i kraj. (Žup.) — Kaj nimate ni srca ni pameti? — Ze dve leti je lakota v deželi in bo še pet let, v katerih se ne bo oralo ni želo. (Dalmatin.) — Niti sebi niti drugim (ni sebi ni drugim) se ne laži!
Opomnja. Tudi pred veznikom ne, ne.—ne, se ne piše vejica, ie se rabi v po-
menu ni, niti, ni —ni, niti —niti, n.pr. Ordih napak ni konca ne kr^a. (Levst.) — Kaj nimate ne' srca ne pameti ? — Ni povedal natanko ni ure ne dneva^
Pri Tseh drugih vezniliih (n. pr. ne le — 46. ampak tudi, tudi, a, toda, vrh tega, potem, nato, zdaj—zdaj, nekoliko-nekoliko itd.) stoji vejica, n. pr. Bil je tak netek, da ao ljudje zmerom jedli, pa vendar niso bili nikdar siti. (Levst.) — Zgodovina nam kaže ne le lepa in slavna^ de7a, temveč tudi strasti in hudobije. — Žetev je velika, ali delavcev je malo.
d)	Stoji pred besedami in kraticami, ki napovedujejo kako naStevanje (n. pr. in sicer, in to, na primer, posebno, zlasti, kak or), n. pr. Slovenijo delimo na več delov, in sicer na Kranjsko, Koroško, Štajersko itd.
e)	Lo£i v priredlUi in podredjih posamezne stavke med seboj, n, pr. Tvoja roka, 'noj otec, zemlje mi lepoto je odpirala, ti kaz.il si njiv mi plodove, sprovajal me v les, fatkladal skrivnosti glasov in družine dreves in vedela sva, kje kosi mladijo, kje drozdi, kod divji ftjl^hodi, kje vile se skrivajo v gozdi. (Zup.) '* Posebej pomni: pred In, p^ ter se v priredjih ne piše vejica, n. pr. Časi se izpreminjajo, doba prehiteva dobo in gorje mu, kdor ostane zadaj ! (Cankar.) — Kralj je predse sklical može in jih vprašal, ali so ic(y slišali o zlati hruški in aH rodi ta hruška kak sad. (MilC.)
Vejica stoji pred temi vezniki le, ako jo zahteva spred stoje« stavek, n, pr. Sava nastane iz dveh rek: iz Save Dolinka, ki iz-
rim blizu Rateč,.In Sare Bohir^jke, ki prihaja iz Savice. — Velik razloček je med zakoni, ki vladajo naše svobodne sile, ter zakoni, ki vladajo naše telesne sile.
t) Loči deležnike, ki se rabijo namesto zavisnega stavka, od ostalih stavčnib členov, n. pr. Točiš cvetlicam v čase medu, da pride bučela, gnana bd tajne skrbi, spomladi na delo za božič. (Zup.) — Izgubivši pravo pot v življenju, smo zašli v nesrečo. — Bili smo sanjači, hrepeneči v neskončnost in v solnce zato, ker je bilo tedaj naše življenje tako tesno in temno.
g) Loči vrinjene, vmesne ali skiaišane stavile v ceU'toem stavku, n. pr. Jurko pa, ne bodi len, je pobral kost golenico in jim je mlatil rebra, da je kar treskalo. (Milč.) — Ciganka je zl olela sredi noči; cigan, kaj je hotel, je šil okrog sosedov prosit pomoči (isti). — Bes prete, da bi tako ne, državljanom še večji davki. (Levst.) — Vsak človek imatreno^a, koga, hoti ali ne boti, obidejo misli, pnj^ne, neprijetne, to ni v njegovi moči. (Strit.) — Slovenski pisatelji, upamo, bodo po svoji moči radi pripomogli, da se povzdigne naš književni jezik. (Skrabec.)
b) Vejica stoji tudi v skrajšanih stavkih, n. pr. Danes človek, jutri črna zemlja. — Bogi, da si prišel! Še Bog, da je toliko! Pastir je v vse dovolil, še Bog, da je službo dobil. (Valjavec.)
47. Opomnja. Vejica se ne piše pri sestavljenih prislovih, n.pr. Prestrašil se je sam Bog vedi zakaj. — Bežale so Bog vedi
> Skrsjšano za .Bog bodi bvaljen" ali kaj takega.
kam in Bog vedi pred kom. (Cankar.) Pojasnil si hodijo iskat sam ne vem kam vsepovsod, edino k nam ne. (Zup.) — Naložil sem nekaj polen v peč, kjer se je kuhalo kaj vem kaj. (2up.) — Jaz nisem kdo ve koliko prispeval (isti).
Neslovenski je rabiti vejico pri prišlovnih 48. in povednih določilih. Taka raba je francoska.
Napačno je rabiti vejico pri prislov-nih določilih, n. pr. Mislil je na kovača, ki je bil obležal ob cesti s preklano glavo; bled je bil njegov obraz, od čela mu je ka-palakri, v tankem curku, čez oko. (Cankar; prav : kri mu je kapala od čela čez oko v tankem-curku.) — Zaspana vasica si je mêla oči; ponekod so se budili petelini te so prepevali, visoko na gredeh, z jz<e, ,'iyenimj .vratovi. (VI. Levstik; prav: ter so prepevali visoko na gredeh z iztegnjenimi vratovi.) — Sedela sva v krčmi, za toplo pečjo. (Cankar; prav: v krčmi za toplo pečjo.) —
Napačno je rabiti vejico pri povednih 49. določilih, n. pr. Bežala je z drobnimi koraki, vsa zasopla. (Cankar; prav: Bežala je vaa zasopla z drobnimi koraki.) — Omamljen, ves v sanjah, sem šel dalje po beli cesarski cesÉf (Cankar; prav: Omamljen, ves v sanjah sem šel po beli cesarski oesti.) — Olavo je stisnil v pebti in strmel v tla, ves razrvan od ljutega jada. (Golar; prav: in strmel Je v tla ves razrvan od ljutega Jada.) — „Ali te je Lenart srečal?" ga Je pozdravila stara kovačica, ko je stopil v izbo, dolgočasen in slabe volje. (Golar; prav: ko Je stopil v izbo dolgočasen ia slabe volje.) — Mati je pri-
oakorala, da jej pade k nogam, skesan in spokorjen. (Kraigher; prav: da jtq pade k nogam skesan in spokorjen; ali: dajeg skesan in spokorjen pade k nogam.) —
V takem primeru se tudi ne sme rabiti pika, n. pr. Prevudna bolečina mu je zarezala ob srcu, daje obstal sredi koraka. Omočen, top. (Prav: daje obstal omočen, top sredi koraka.)
50.	Pika (.) ae piSe:
a)	Na koncu vsakega stavka, ki ni vpra-Salni ali kliealni stavek.
Posebej pomni, da se piSe pika v odvisnih vpraSalnih stavkih, n. pr. Cesar je vprašal Krpana, k^ nosi v tovoru.
Pazi na ,>ika pri narekovalu in oklepaju; n. pr. NaJlepSa Levstikova povest se imenuje „Martin Krpan", (ne: ,Martm Krpan.*)
b)	Po n ipisih, naslovih, podpisih, po kraticah in za \ rstilnimi Stevniki, n. pr. Mladim srcem. Spisal Fr. Ks. Mesko. II. zv. (= zvezek). Celovec 1914. Izdala Družba sv. Mohorja.
Brez pike se piSejo kratice za denar, mero, utež in za kemične prvine, n. pr. km (kilometer), S (sulphur, žveplo), CO2 (oglen-Seva kislina).
51.	Dvopičje (:) se rabi, kadar hočemo opozo-riU na kako besedo ali stavek. PiSemo ga:
a)	Pri naštevanju, in sicer pred deli, ki jih naštevamo, n. pr. Dva sveta Janeza sta: eden dan krči, dragi ga razteza.
b)	Po pripravljajočih stavkih, kadar je izrek, ki se da posneti iz njih ali ki se napoveduje, zvezan z njimi brez veznika, n. pr. Kdo je večji: stvarnik ali stvar? (Cankar.)
—	Vprašam vas: aliveste, kaj je skrb? {Cank.)
—	Iz pesmi gozda in njiv, neba in zvonov poje tisto edino, kar je božjega na zemlji: ljubezen in mir (isti).
c) Po napovednem stavku pred premim ali dobesednim govorom, n. pr. Kristus pravi: „Ljubite svoje sovražnike."
č) Sredi mnogočlenske periode, da se loCi prorek od poreka, n.pr. Kdor je cul v svojih otročjih letih doma blažene glasove božičnega zvona, naj biva onkrt^j morja, na drugem koncu sveta, naj mu bode otrplo srce v žalostnih izkušnjah življenja: ko mu pride sveti večer, tedaj se mu zbuii teh glasov spomin; zdi se mu, da mu zopet done, kakor so mu nekdaj doneli v daljni domovini, v srečni mladosti, ki je tal o daleč, tako daleč za njim! (Stritar.)
Podpičje (;) nekoliko krepkeje loCi po- 52. samezne stavke ali besede kakor vejica; rabi se:
a)	Med prirednimi nezavisnimi stavki, ki niso tesno zvezani med seboj, n. pi-. Dokler je človek mlad in krepak, je ves svet njegov; kamor položi trudno glavo, tam je doma; vse mu je prijazno, vse mu vrata odpira in srce. (Strit.)
b)	V daljSih stavkih, zlasti vprotivnih, vzročnih ali sklepalnih priredjih, n. pr. Stara slovenščina le im^ svoje pravice; naši zato ne jemljimo njenih! (Škrabec.)
e) V krajSi periodi loči prorek od poreka; v mnogočlenski periodi loči posamezne stavke prve in druge polovice, n. pr. Ko izgublja jeseni priroda svojo lepoto, mineva cvetica za cvetico in pada list za listom'; tedaj se
začno zbirati po ledinah in zvonikih ptičja krdela. — Ko bi se sklicali narodi pred sodni stol, naj se izkažejo, kako so gospodarili z izročenimi talenti; kako se je vsak po svoj» udeležil vesoljne človeške omike: bi se smel mali slovenski narod brez strahu pokazati med drugimi z drobno knjigo, kateri se pravi: Pi-ešernove poezije. (Strit.)
53.	Vpraial (?) stoji:
a)	Po posameznih samostojnih vprašainih beseteh, n. pr. Kdo? — Kaj? — Zakaj? Komu pišeš? Bratu?
b)	Po neodvisnih vprašainih stavkih, n. pr. Čemu živimo? Kako bi človek živel in se ne bi vprašal, i emu? — O blažena leta vesele mladosti, zlata doba učilniškega življenja, kam si pobegnila ? (Levst.)
54.	KUeai (I, se stavi:
a)	Nakoncusamostojnihželelnih, velelnih in klicalnih stavkov, n. pr. Srečne oči, ki štiriperesno deteljo vidijo, nesrečne roke, ki jo utrgajo!
b)	Pri samostojnih medmetih in vzklikih, n. pr. „Križ božji!" tako se pobožno reče, kadar se začne kako delo. — Koj seje zdramil, ko so sredi noči zaškripale duri in to/, tof! prilomastilo po sobi. (Milč.) — Čakaj me; lop, lop! bo pelo po tvoji grbi.
55.	Pomliljaj (—) nam rabi:
a) Da loči vrinjeni stavek od celotnega stavka, n. pr. Komaj je zatisnil oči — človek bi mislil, da je minila le minuta — se je zbudil in dan je bil. (Cank.) — Bog ne bo udaril samo tebe, ki kazen zaslužiš — da bi tako ne! — ampak vso hišo. (Cank.)
b)	Da nasprotje mo&neje poudarja, n. pr.
Mladost, lepota, moč, razum — lesen križ na grobu tem kje na daljni bojni poljani. (Cank.)
c)	Kadar hočemo kako besedo ali misel posebej poudariti, n. pr. Skrb - to je vse trpljenje življenja. (Cank.) Tamkaj v Ameriki, tamkaj v Vesttaliji so nam izginili — več ne doseže jih naše oko. (Žup.)
č) V eliptičnih (nepopolnih) stavkih, n. pr. Slamniki so bili razmetani vse križem gruča otrok, ki se love po travniku (= izpuščeno: bili so kakor gruča otrok, ki se .). Cankar. — Okno je bilo odprto, zvezde so sijale v izbo, od cerkve je še potrkavalo — mehka, sladka pesem kakor o daljnem paradižu (= izpuščeno: bila je mehke, sladka pesem .). Cankar.
Namesto pomišljaja stoji časi samo vejica, n. pr. Roko so mi omahnile, stol sem kakor od kamena, podoba vseh bridkosti ( = izpuščeno; bil sem prava podoba .. .). Cankar.
d)	Kadar se pričeta misel ne dovrši, n. pr. Takoj tiho, če ne —! Ali mislite, da sem — 'f
Namesto pomišljaja rabimo včasi tri pike, n. pr. Molitev je kakor blaga misel. . . pride, kamor jo poslana. (Cankar.)
Narekovaj („ «) nam rabi:	56.
aj Da zaznamenjuje premi ali dobesedni govor, n. pr. Ih stO in sto glasov grmi: „Rešitelj Jalte naj živi!" (Greg.) — „Bog vas primi, kraljeva Venus!" tako je pozdravil 1. 1227. koroški knez s svojimi vitezi Ulrika
Liobtenateinskaga, ki je kot Venera oblečen potoval.
b)	Da posamezne besede ali stavke in naslove poseb.ej označimo, n. pr. Divji petelin jame ,akrtati', potem „poči" in „prevrže" in nazadnje „zabrusi", pravijo lovci. — „Bog z vami" je odgovor na „Bog vas primi". — V naslovih, n. pr. ,Jurja Kozaka" in „Domna" je spisal Jurčič, ko je bil še gimnazijec.
c)	Kadar je treba med besede z narekovajem pisati Še kake besede, ki imajo narekovaj, se rabi znamenje: , ' ali » «, n. pr. Levstik piše: „Cegnarju se njegov .Pegam in Lambergai' ni posrečil." Ali: „... se njegov »Pegam in Lambergar» ni posrečil."
57.	VazaJ (-) nam rabi:
da ločimo sklonilo in slovenske končnice pri tujih li stnih imenih, zlasti francoskih, n. pr. /mpres.onizem Manet-jev je bistveno to, kar tehnika George-ova ali Momberte-ovu.
Napačno je rabiti vezaj pri domačih lastnih imenih; tedaj na: spisi Matije Valjavec-a, Luka Svetec-a, Frana Levstik-a, temveč: Valjavca, Svetca, Levstika.
58.	OpniiaJ ('), ki se rabi navadno v pisavi nar. pesmi in starejših pesnikov, naznanja, da se je izpustil kak glaspik, navadno samoglasnik, n. pr. Spredaj šilce, zadaj viTce, v sredi usta, kamen hrusta (plug).
Kratice.
Najbolj navadne kratice, so:
bi. (blažer.i, blažena)	m. p. (manu propria, s
cg (centigram)	svojo roko)
cl (centil'ter)	nam. (namesto)
cm (ceniimeter)	n. n. m. (na navedenem
č. (Cast'ti, Častila)	mestu)
č. g. (častiti gospod), e. ». n. pr. (na primer)
(častita sestra)	o. (ofe, pn redovnih ime-
dr, (dontor), Dr. 1. U (doc- nih) toriurlsutriusque, doktor p. (pater, oče, pri redovnih obojega prava); Dr, M. U. imenih) (d. medicinae universae, p n. (pbinronaslovno, s pol-d. vsega zdravilstva)	nim naslovom)
ex otfo (= ei officio), urad- po Kr. (r.) (po Kristusu,
no, >lutbeno	po Kr. roistvu)
tol. (folio. v obliki pole) ;)r. iTr. (r.) i-pn d Kristusom, pred Kr: ro -tvom) pnm. (primer aj) prof. (profesor, predavatelj) P. S. (postscriptum. pripis) q (metrski ..itot) r. t. (raviio tarn) s/, (slavni, sUvna) si. (sledeč, sledeča stran) s. r, (svo eročno) str. (stran)
sr. (sveti, svela, sveto) it. (Sent), a, (Sent)
Ir. (frater, brat) «1- (glej) g (gram)
h.	S. (hiSna Številka) /la (nektar) hI (hektoliter) 1.1, (ime in priimek)
i.	dr. (in drugo) kr. (kraljevski) km (kilometer) / (liter)
1.1. (lanskega leta)	„ .
L. S. (loco slgllli, na mestu st. (Številka)
pečata) m (meter) mg (millgrai») lun (miriameter) m. m. (minulega meseca)

to je) I tega leta) t. m. (tega meseca) ( (tona, 1000 kg) rit. (vStevSi)
Slovar.
Opazke.
1.	Številke, ki stoje za besedo, kažejo na pravila v prvem delu knjige.
2.	Besede, ki so zaznameaovane s križem (t), se ne smejo rabiti. Posebno se je ogibati besed in rečenic tujega (nemškega, francoskega in italijanskega) izvora. Pri latinskih in grdkib besedah so pristavljeni slo.venski izrazi; kjer imamo dobre slovenske besede, se izogibejmo tudi latiaskib in grSkib tujk!
Tef
dv.
edn.
iT.
germ.
3. Kratice pomenijo:
angljški = deležnik = dvojina — edni la = Iran' osko gem anska posebnost gl = glagol It. '= italijansko madi. -- madžarsko m. = modki spol mn. = množina nem. nemškega izvora
pren. = v prenesenem pomenu prepr.= preprosta raba
prid. — pridevnik prisl. = prislov rod. ~ rodilnik rom. = romanska posebnost; romanskega izvora = samostalnik = srednji spol = tožilnik = ženski spol
sam. ar.
tož.
A	af icirati; diiniti, diiall: io
me dira
t ilaC/rJ; kakor, kakiian	Aictčan, AfriCaoka, afriški
a/i podoJnoj n. pr. gleda-	ageat; 1. opiavnlk, opravi-
liäke burke älaKotzebue	,eij 2. zailopnlk, potnik
ali Nesiroj ftak Mad le	aglo f/t. aggio); pridi», Ava
jJÄ-.-buTke-^t	aj-. U a^dlAj^aidovski
r^'-ia'^ÄiSouT	«Ä.ftVdi''''-''^
s,o..: pompadourak. ^
^ "^Jiirl^MH	'■"•"»i^- 3 pönalen. narotitl; najem,	godba, akordno delo: po-
abonnement	godbeno delo, plača od absolvirati; zviilU
absorbirati; vsrkali, vpili;	akreditirati; povnltl, po-
vpoj, vpojnost	obiaitttl
abstinenca; idiinoit	akt; 1. dejrnja, čin; 2. akti,
abstrakten; pojmoven, od-	iplal,akt lalen,(trenutno)
miUjen od česa; abstrak-	važen
cijB, odmiSIJanJe, odmti-	aloa
Ijaj; abstrahiratl, odmi-	Ambtol (piepr.), Ambrozij
■•>ti	Ameiiean, AmeriCanka,
absurden; nezmlseln, brez-	ameriäki
umen, nemožen	amnestija; pomlloiUtav
adaptirati; pilllčtU, prime-	amorfen; biaiUSeD
niti čemu, prilagodili	Aaa, Anica, Ančka
adekvaten; enak	analiza; razkroj, raialeba;
adjustiratl(se);/i)reD.;(slui6-	aDaIizirati,ia<kioJiU,Taz>
beno) obleči (se)	globltl, razčleniti
administracija; oprava	analogija; nallka, prid nat adresa f/r.adresse); nad* ličen, gl. nallkovati
pl8, naslov; adresse de	anekdota; zgodbica la Chambre, ■pomontca; angel, ela; angelček, an-
adresat, nasiovljeoec	gelski t adut (nem.; po /r. atout); Anglei, angleiki
pretkan, prev^jen	anomalija; nopTarllnoil
t afera f/r. affaire); stvar,	anonimen; bnilmen; »»posel, zadava; pravda; most. bnzimiBik, neime-
spor	novani
Slov. prftvopl«.	3
t ^nonui (It. aononea); oolan; t aaonsnt zavod, oglaiDl zavod anta^onizem ; nasprotja àntl = pač, vsa), n.pr. antx veš, kako se taki reči streže (Levst); an t i je teiava, je pač teiava antikvariat; statinitniea antipatija: 1, nejevolja, z n. kaj delati; 2. mifaja, mržDjo do koga imeti ; mizkosl, zamiza; gl. mriiti koga ; antipatiCea, zoprn aorta; odvodnica apatija; bieziutje apodiktičen ; nnJen, oe-
oviien, odloien apokrifea; podvrien, podtaknjen	^ a posteriori (modrosL), Izkustven; a pr ori, nm-slvan
apostol,ola; aposielj. eljaa, apostôLski, apcstôlatvo; ap6stel}ski, ap6steljstvo aprllj aprilsko (f aprilovo) vreme
aproksimativea; približen t aranžirati (fr. arranger) ;
prliedlU, ureill« arena; pozorniea taretirati (/r. arrêter, ustaviti) ; prijeti, t arest (/r. arrêt), zapor arija; napev armatura,; oprema aroma; vonj
t arondirati (/r. arrondir); zaokrožiti, f arondiran, zaokrožen artikulirati; 1. «leniil, razčleniti, 3. iztekati
atilijetlja (ir.)\ topništvo arzenal ; orožniea, orožarna aspiracija; nadlo, pridih t atakirati (ir. attaquer);
napasti koga t atelier (tr.); delavnica atmosfera; ozračje t avansirati (/r. avancer); napredovati; avancement, (službeno) nipredovanje t avizo {it. avviso); obvestilo; avizirati, otavestIH avtograf; svojepis avtomat; samogib;avtomatičen, samogiben avtonomen; samoupraven; avtonomija, samouprava
B.
baba, babica, babiSče, bâ-bina
bacniti, becniti, bàcnem bi«va in be6và t bagatela (fr. bagatelle);
malenkost, malota bager, gra = škrlat, bagrén, bagrenica (škrlatni plašč), bagre, grča (škrlatna barva) baje, bojda
bakla = slov. plamenica,
baklati, baklonosec bala, bala platna, balo pe-Ijajo
t balansirati (/r. balancer); držati se (v ravnotežju); balance (fr.;prv.pom. tehtnica), ravnotežje, ravnovesje
t balast (nem.)-, težlna;
(pren.) napota; breme t banalen (tr.)-, omleden, prazen, plebek
banavzliéii; lôkôdtltkl, (fnotica),baltinUa (fno.
(pren.) omejen	tes), beleinik (notar), be-
bandeio, banderce	leJniStvo (t biležoik, bl-
banja	ležuica...); belagovati,
banjka, dve banjki vlna beležiti, punzieren tbanket (fr.banquet);obed, bellU, beljenje; glavo si be-slavnostni obed	. liti (ne: glavo si ubijati)
baiigla, bariglica, baril, ba- beljak, beljakovina rilček	beliš, der Spargel
baržnn (madž.)-, žamet bera, priti po bero t basati, nabasati (iz nem. beigla, berglast fassen) ; natlaa 11 (si žepe béna (plesnoba na vinu), z jabolki, želodec z jed- bérsiti se, bérsati se, bér-mi, pipo s tobakom, sla- sast (t birsati.,.) me v vrečo, veliko ljudi bés, bes (ne: pesi) te plen-na voz; cerkev je natla- taji b,telopil b,teopalil čena); nabiti (puško, to- bajica, l,kol, 2, glava; dati pič; n. si žepe, želodec; komu po betici,neukretne n. in najesti se); nadeti, betice; betič, iča (t bu-nadevati(puško, klobase; tica) n. komu poln žep češenj); bezaUi, beza nik naticati (= napolniti, kar bezeg, zga, b zgčv, bezgovo se najtrje dâ; n, mošnjo, cvetje, bezgov izgovor sena v koš; vreča je na- bezgàU, âm; b. pipo, cevko trcana, krava ima natr- beigalnica, I. za klobase cano vime); žep je na- bezgavka, Dezgavke, die P'^en	Skrofel,be7gavkast, skro-
basen, sni, baseuca, basen- fulôs
ski. basenski svet	bez|ik, bezjaSki (t bizjak)
bàt, bâta in bèt, betà, bèta, bezijati, bezljanje, beiljav,
bàtec in betèc, bètec	bezijavka
bateiita; bitnica (strelska bibavica, die FluktuatioQ
b.), batterie	biblioteka; knjlinlea
baza; podatava, podstavek, bUevnlk
podanek, nka, osnova biglica (vžigalica, treščica) beC, beččk, čka	bil, i i.; slamnata bil, bilka,
bedènf, bednjà in bèdenj, bilnat, bilje, biljar (bo-
bèdnja	tanik), biljarstvo
bedétl, Im	bilanca; laConakl aUep
Bela Kiaiina, Bell Kranjec, bingell, rod. binglja in bln-belokranjski	geljna; bingeljc, bingelj-
belèg, éga(znak,znamenje), ca; blngljatl, am heležek, beležiti, zabele- binkoiti, o binkoštib, bln-žiti, obeležje; belalka koiten, tna
blogradia ; IlTtttopI«, 11«-
IJeDlepii
biti«, biriiki blma, birmati b<iaga
Um, sera, biseren, erna,
erno; bisernica biitro, trca (bister um) blsironmen, bistrogiav (t bribten, iz nem.), bi-strook, bistro vid, bistro-miseln bistven, stvena, stveno biti ; v pomenu tolči se lahko rabi aaglasek, n. pr. 2ila mu je močno bila; kako burno mu je bilo srce!
t bizaren (/r. bizarr. ) ; čo-
d0D, čudaški blaginja; na obCno blaginjo (blagor v tem pomenu napačno!) blago; in natura zal len, v
blagu plačati blagor; blagor vam! blagor si vam! blagrovati, ujem blagosloviti, blagoslovljé-
nje, blagoslavljati t blamirati (/r. blâmer, grajati koga) ; (o)sramotiU, (o)siiiai.ti koga; t bla-maža (tr, — nemška tvorba!), STamoia, zasmeti t blanket (ir.); golica blatniT (t blaznjiv) blebetav, blebetavec. blebe-tavka
blalčati, im. b. se (t bli-
ičati); bleâCi se mi blisk (t blisek) bllsn (t blizo) ; prislov bliža
blilnll (tbllinilk);blliMil-
ca, po b. hoditi bljavad, bljujem (t blje-vati), ogenj b., bljuvek, bljuven blodDOmIsala, selna t bloc (ir.); en bloc kaj sprejeti — vcaloll sprejeti t blokada (angl. blockade); zapora, zapor; t blokirali, zapreti (kako luko) bobnall, bobnenje bodalo, bodalce bodljiH, bodljaj Bog, vbogajme. zbogom ui z BogomI Bok se usmili bogastvo (t bogatstvo) bogat, pomni: bogat z zlatom, b, z žitom, ali b. zlata, žita (ne: b. na zlatu, žitu)
bogon^^oln, selna bogomoljac, bogomoljen;
bogomoljka (kobilica) bogotaj, bogotajec, bogotajen
bohoten, bohotno raste, b. polje
boj, zveza za boj in odboj, bojna in odbojna zveza, das Scbutz-und Trutzbiindnis boježaljoa, boježeljna, bo-joželjnost, ali boja željen bojlžio (t bojno polje) bolan, bolen, bolna (f bo-lana), bolno, bolnik, bolnica; bčlnica — bol-niSnica; bolan za smrt, bolan na smrt boUbav, bolebavec, bole-bavka
boleti, lasje ga bole, er bat einan Katzenjammer
boli, bolj črno J bolj ko boš priden, rajši te bomo imeli bolje, prislov; bolniku je bo Ij e (ne: boljše); bolje gospodari, kakor sem mislil
■f bombast (angL; prv. pomen bombaž) ; (pren.) na-bnbloit, opublost; bombastičen, nabnbel boie, bore mati, bore mladost, bore malo f borniran (/r.borner, omejiti); omejen, kratkoumen botanik (f botaničar) boter, botrica, botrski, bo-trstvo, botrina; v botri-ni smo si božič, 16.; boiEičnica, der
Chnstbaum božji, ves božji dan, toute la sainte journée, den ganzen l ieben Tag; na vsein boiSjem svetu; vea božji čas; Sin bojEji, Mati božja božùI der Safran bradlja
biamor, orja; bramortl, die
Skrofeln brana; brana pri kozelcu (<1el l<ozelca med dvema stebroma) = : okno; Imam tri brane (okna) pšenice in dve brant (okni) ječmena ; brana pri mostu - okno; most v pet bran, mo'.'t na pet oken t branša (/r.nranche, veja); pinoga, vnta, «troka laSno (f brešno), jed , lalovikl in bratski favec ; glede izvor» in pi-
stve mmosttlnikor in pridevnikov na -voo, -vk«, -ven, -vna. -*ao itd. ter -lec, -tka ,	pomni:
1. Samostalniki, ki zaznamenjujejo delajoče osebe, se končujejo na -avoo, -avka, -iToc, 'Ivka, -avnl' ca, -Ivnloa Itd.; izvedeni 80 večinoma iz glagolskih pridevnikov dS -v (n. pr. dremav: dremavec, drema vica, dremavost; do-lav: delavec, delavka, delavnica; birav: biravec, hiravka, biravnlca; voj-skovav: vojskovavecitd.), nekateri pa iz glagolske-ga debla, na katero .je pristopil -■■ (n. pr. bravcc, bravka; klavec, klaven, klavnici itd.). Prvotna končnici se hrani še v mnogih primerih (n. pr. babavec; brivec, brivski, brlvnicn; kimavec; krativec; Dilkaven, mikavnost; pevec, pevski, pevka; pivec, pIvka, pivski, piven, pivnik; strajdavec; uč&kaven, neučakaven; zajedavec; žvižgavec. žvl-žgavka itd ), v dragih pa se poleg prvotnih končnic ■aveo, -avka; -ivec, 4vka piSe tudi-uleo, -alfca:-IIac, -lika (n. pr. šlvavec in Sivalec; šivavka in šival-ka; poalušavec in poslušalec Itd.). 2. Izvedenke a) iz samostalnikov na -lo in b) iz deležnikov na -I, ima.io končnico -lac, -Ika, -leii itd. a) Primeri, ki »o
itvedeni it samostalnikov na -lo (prvotno -dio), ki saznamenjujejo kako sredstvo, 80: motovileč {postalo iz: motovilo), pralec (odpralo), vrelec (od vrelo), budilnik, budilnica (od budilo), kuhalnica; pihalnik; kadilnica; kro-pilnik, kropilen. kropilni kamen, kropilnica; nosil-nica (odnosilo); umivalnik, umivalnica itd. Pisava, kakor pihavnik, ku-bavoica itd, je napačna, b) Izvedenk iz ivoraopre-teklega deležniku na -I, -la, -lo, je le malo; take so: pogorelec {izveden*' iz pogorel), umrlec (iz umrl), priälec, osamelec, iirelec, prebivalec t bravura (it); pognm, junaštvo brbllatt
brdefc, dka in brbek bka;
brdkost in brhkosi brenčali, clja bieDklliti, &m breskev, kve;prid. breskov,
breskova koSčica brezno in bre^.en bfozovka
brezpetnik, napetnik, pan-
toulle brglez
brldal, dka, dko. bridkost f brillanten (/r. brillant);
stiaian, bleščeC brin; brinov, brinovec (t b injevec), brinovka; bnnje bi'sallca, Radiergummi bilsaljka (iz brisalja), bri-
savka, brisača, brislla, brisa
t briskirati (/r. brusquer; brusque = osoren); obregniti se na koga ali nad kom; zadreti se nad kom, na koga, v koga; osoren biti brllevca (nož) brivac, vca, brivčev, brivski, brivnica brlzgalnlca
brkliati, am, po temi li. briiäv, äva
brlog, brložnica = ropotarnica, Rumpelkammer brneti, brnenje bron, bronast; bronec, bron -ešn
t broširati {Ir. brocher, sešiti). sešiti; t brošura (Ir.) .sašitek; knjižica, zvezek bršlian brano
t brutalen; sirov t bruto (itj; celotna teža, Bruttogewicht; tista teža, Nettogewicht brz, a, o: brzi s^l, Eilbote, brzovozno blago, Eilgut brž, brž ko, brž ko bo mogoče, bržkone, bržčas 33. bucika, die Stecknadel bučela, bolje: čebela t budeet(angl.,ir.), proračun bad inik, budilnica (ura) bnlec (vol)
buIilU, izbuljiti, oči b. bunka, bunčica burja (f bora) borka (gluma); farce burkelj, kija, burkeljc bnikle, kel; burklast, bur-klati, burklež
t buržoasija (fr.); meiian,	nje gibanje Zentralbewe-
meščanstvo	gung, sredn ja Af ri ba Zen-
burnus; (beduiaski) plail,	tral-Afrilca,siredi9čnihrib
plašč z oglavnico	Zentralberg. središče
bntelj, eljoa	Zentraipunkt; zaitedlH, srediti zentrieren, od-
_	«rednt zentrifugal (sre-dobežni), dosiednl zentri-
»^■^.eedrov
cedilo, cedilce cedilnik, ce-	Zentralprojektion
dilnica	cepUo, cepilnik, cepilnica,
cel; glede pomena pomni:	cepilnl vosek
kupica je cela (se ni	cepljenka, cepljenec
ubila); bleb ni več cel,	cerkev, cerkven, cerkveni
pa je še ves; cel bleb	list; cerkoven, cerkovnik
prinesi, t. j. ne reži ga	(f cerkvenec)
prej; celi hleb prinesi,	ceaailca, prid. cesariči
t. j. tisti hleb, ki je še	ino, ino
ra^etTp^i'l-'fre^'sifelS	"sarjevič, česa-
sestavljeno iz delov; na	, ®
celem si izmisliti; toda:	cjmBora......
ves dan, vso noč, ves	cingoll, gl a; cingeljc, eljca
čas, vse leto, ves svet,	clngljatl, im
vse sv. pismo (ne; cel	cirkular, okrožnica
dan, celo noč, cel čas,..)	citirati; naveiti, navajati
t ceha, C, plačati (nem.);	civilen; gta|an(ki
civilizacija; omika; civili-
«S ^pni^	^"•'"i. oikmaM; omikan cen, cenen prid.; nam. pn-
devnika ie bolje ribili	e®"«. coklat^ coklar
prislov: čen6, poceni, v	v culo povezati
c«no, tojecend.pWmer/.:	cvetek, tka, die Floskel
cenejši, ceneje	cvill«, cviljenje
centlen, na; cenilni moije,	cvreti, cvrem; ocvrta (fpo-
cenilnica	bana) piška; ocvrt kruh;
cenik, cenovnik (f tarif	cvrtina der Scbmarn,
arabsko)	c v rt n i k (t flancat), 14-
centrum; aradliče, sred, i	bki cvrtnik; cvrk, cvrt-
i,; centralen, oarsdnll,	je, ocvirek, ocvirkovica
središčni, srednji; osred-	(f špebovka)
iaplja
iai; sCasoma, sčasotn, po-■ časi, včasi, včaaib, časi, časih; nimam časa (po nem.) = ne utegnem; dolg čas, čas prodajati; začasa, tačas čainik, časopis (t revija) iail, častiti, ča^čen; častl-vec in častilec; v molitvah : čeSčen, češčena, aa-gelovo čeSčenje tebela, prid.: čebelen in čebelji, čebelnjak čabiliti, &m
tebala, tudi čebul ra., če-
bulov, čebulnik iačkall. am
{aUinik,čeleSnjak,čelešaik čcinl zid, die Giebel nauer,
bočni zid, Feueraauer {aliaBt,čellustati,čelj jsialo,
čeljustač Cam4r {prv. pom.: strup), čemeren, čmeren; čeme-rika, čmerika; čmerikav, čmerikavec^ čemeritt se, čmeriti se -Cen, »Cna, -čno; s to pripono obratujemo tuiepridevnike, n. pr, psihičen (ae: psihiški), psibologi-čen, fiziologifea, metodičen itd. čeprav, čeravno 37. tnalo, česalnik, češelj, Ija čeian (t češenj), čeinov čeimina, česminje; češmin,
čeSminje čestitati, čestitka (f časti-
tati); č. komu na čem {«■10, primerj. čeSče
tal; n. pr. Menilo, tei. zdaj je končano — Pa je Sel h gospodarju in se poslovil, češ, služba mu ne godi. — Vsi berači nodilo k meni, čeS, (da) imam vsega zadosti čeSarek, rka
čeiko-slovafika republika (t Cebo-slovaška); češkoslovaški polki čeiplja, čeJpljev, češplje-
vec čeSnlja
četrt, i ž.; zadnja četrt vola; vsako četrt ure; tri četrti hoda; ob tretji četrti na deset četDdl = dasi 37. četver, i ž.; v č6tver se voziti vierspännig fahren, četvSrlti, četvSroik četvec. ločilni Mernik (t čve-ter); četvere vilice vier Gabeln, četvero ljudi; četveroglasen, četvero-peresen čigav (t čegav), čigaver; čigat
čim ... tem; čim dalje tem bolje, čim bliže .. . tem buje 38 , n. pr. Imel je tri sinove, pa č i m bolj so doraščali, tem manj je bilo doma jela in dela ; prislov: čimprej, čimdalje, čedalje, čezdalje 33. čisto, v člslu ali v člslih biti, imeti; čislati, čislani gospodi (v naslovu) člit; čista teža' Netloge-wlcbt, čisti dobiček Nettogewinn čl«U)o, čistilnica, čistilmli
ilao, članica; člen «milj
«ofolati, am (f čoftati) čohalnik (ičetalo),der Striegel, čohatl konja, očohan čreda in čeda črep ID čep črepina in čepina; čiesio, čreslin, čreslina
kislina, čreslovina iiešoja in češnja; črešnjev,
češnjev črevo in čevo čiez in čez; čez vzeti (jemati) pri petju, počez in Bausch und Bogen čikovati, ujem, buchstabieren
črmniak (rumenjak pri
jajcu) črnec, nca
črnica, črna zemlja, der
Humus tinklja, črna krava ali kobila
črtanee, der Faulenzer črtkati, schraffieren čud, i, ž. (prirodno svojstvo), das Naturell ČDdo; čudo, prečudo! čuda (rod.). nI čuda; za čudo tilio; čudo lepa noč, za čudo priden čuvstvo, čuvstven, čuv-stvovati
D.
da; v odvisnih vprašalnih stavkih se „da" ne sme rabiti (ital). Napačno: „Kakšna da Je vojska, to povej, Matijče! (Cank.); (prav.: kakšna je vojska,
to povej). Tudi žalosten nisem bil, ker nisem vedel, kaj da js strah in žalost; le radoveden sem bil, kaj da se bo nenadoma prikazalo posebnega na tem sivka-stem obrazu, kaj da bo prevrnilo ta čudni mir in kedaj d a se bo zgeni-la spodnja usten ter izpregovorila na glas. (Cank,); (prav.; ...Kaj je strah.,, Kaj se bo nenadoma prikazalo ,.,). Ko sem videl, kdo da je tam (prav. kdo je tam) dahniti in debniti, dahnem dalja, e, i.-, odtod prid.: daljen, Ijna, o, daljnostre-len (t dalokostrelen), daljnovidf n dal|e, pris! ; odtod prid.: daljnji, nia, e, nadaljnji, n, pr. Kralj prosi modrega moža d a I j n j 1 b (— nadaljnjihi napotkov. — Ne bom vbs danes izpod-bujal k nadaljnjemu delovanju. Toda: Stoii se mu po daljni (od dalja, e, 1.!) vasici. — PriSel je z daljnega potov&nja domov
t Aamaftr.); goipa, gospodična; damski, goapenji dan, dne; za dne, danes, današnji, dandanes, dandanašnji; noč in dan (t nočindan) daiovltoil, Begabung, Talent
daal, dasitudi, dasiprav 37 t data; podatki (podatek)
daleli, eljna, dateljnova palma
daU; pomni: daj mi, da izpregovorim, laß mich auiaprechen; niso mu dali oditi; ne dà ml spati; dali smo mu dogovoriti (ne: pustili smo, da je nehal govoriti). HCeri ni dala spati materina ljubezen (Jurč.) — Straži ga in nikomur ne daj do njega. (Zup.) t datirati (/r. dater) ; za-CeniaU ta, začeti se. Meti se, n. pr. tedaj se laCeoJa (se je začela) enotnost-brvaškega slovstva (ne: od tedai datiri .. .) davi, davišnji davno, zdavnaj, oddavnaj, n. pr* ni tega ('avno, kar se je bralo . . t debatirati (/r débattre zbesédlti se, preti se); razgovaijatt se ; f debata (jz nem. po ir. le débat) ; razgovor; kaj na r. dati ; r. se je vnel t début (tr.): (prvi) naatop; débuter, naitopitl, n. pr. odmev Flaubertovega débuta (slov.: nastopa) je bil silen in mnogostran-ski deéla
dedič, dedična ; dedina Stammhaus. Erbbesitz ; dediščina (f dedščina); dediSki dedikacita; posvetitev deduciratl; Izvajati, izvesti, isvoditi
definirati; opcadelltl, opre-deljat'; definicija, opre-delba; definitiven, stalen, dokončen, prisl. za trdno t degenerirati; Izroditi se, izvreCise; izrod,izrodek, izrodstvo dohoi (t dihur) debteU. im (t duhteti); rože dehtč, debteč delanje, dejanski; dejanje in nehanie (po nem.), bolje: delo in nedelo dejati, dejem; deti, dem; to mi dobro di (m-; de-.nel), to nič ne d«; kaj deS = praviš; dej, dejta, dejte z nedoločnikom ^ daj, dajta, dajte, n. pr. dej ga vzdigniti, dej napraviti sobo. — Ampak to je mičen katekizem, dejte, naj vam ga pre-čitam. (2up.) — Dajte ga pregovoriti; dajte, da konCamo to reč. (Ple-terSnik.) dejaven, dejavnost; deja-
len, dejalnost dekla, deklica, deklič, deklina
dekla, čta sred. in 'ien, sp. ;
tož. tudi: dekleta; dekletce t dekoracija, nkias, ukras-je; ukrasen, i^krasno slikarstvo Dekorationsmalerei, nkiasnik Dekorationsmaler, akrasiU dekorieren, okrasni pridevnik epitbeton ornans dekret; odlok del, večidel
t delikaten; lahloiatan, nežen, rahel, mebak; kočljiv
deliti, deljenje delnica, delni čen, del nični odrezek Aktiencoupon delokrog (po nem.); področje
deloma... deloma, bolje
ulov. neka) ... nekaj deloven, Arbeits-, delovne ure, delovno vodstvo; delovni čas (delovnlca) die Schlcht + delollrati (/r. déloger) ;
Izstanlti, izseliti koga t démenti f/h); preklic, popravek; demontirati (/r. démentir), preklicali, popraviti demokratski
denunciant; ovadah, de-nunciacija. o vaja, ovadba; denuncirati, ovaditi, ova-jati
t département (fr.)-,- oddel, oddeleK ; okrožie; oddelni načelnik t depeša (/r. dépêche); brzojavno poročilo, brzojavka
(lerivirati. Izvesti. Izvajati,
derivaciia. izvod fdcsavuirati (/r.désavouer), zanikati, zanikavat' ; ala-iltl, lajiti, preklicati; koga na cedilu pustiti, popustiti deskriptiven; opisen destilirati; prekapatl, de-stilat, piekaptna, destilacija, prekap t detajl (/r.détail);podrobnost, potankost, posameznost; prid. podroben, posamezen ; detajlirati|,
potanko, podrobno navesti, razložiti dete, detéta (stari naglas), déteta, detétce. detččji, detetčen, detinji, detinski detel, tla
detelia, deteljen, Ijna, de-teljno seme; dételjica, de-teljišče t deviza; geslo, nakaz(ilo) dezinficirati; razkailti dšž, dežja
dežela; v mestu in na kmetih (na deželi) diadam
diagonala; prekdtnlca didaktičen; poačen, čna dieta; dnevnina dlbljaj, dihljaja; izdibljaj, Ijaj a
diletant (it); dobrovoljec, začetnik; diletantizem, dobrovolj ^.vo diluvialen; potopen t dîner (fr.) ; jnilna; opoldanski oted dirjati (t d Tjati), traben; dir; v diru jezditi, im Trab reiten; v dir iti, traben ; d I r k a das Wettrennen, dirjalnica die Rennbahn disharmonija; 1, razglasje, 2 neskladnost, nesklad diskreten; obziren, molčeč diskurs (tr.)-, govor, (daljäi) pngovor, razgovor; pogovarjati se diskusija ; pretres, razprava dlan, i i.
dlje, dlje časa (dalje) do; pomni: do tega mi je (f na tem mi je ležeče); ako namjje kaj do zdravja
dobava Lieferung, dobavljati liefern, dobavitelj, dobavnik Lieferant dodobra, 33. doula, 33
dober (t dober stojim, po nem. gut stehen) = porok biti, za poroka biti, Jamčiti dobiikonoaan, dobiCkože-
Ijen, dubičkoželjnost dobiti, sed. dobim in doböm,
dobodem t dobrobit; slov. blaginja dobrten, Sna (precej velik) doglad, Sehweite; na do-gledu biti, in Aussicht stehen dogodek (f dogodljaj) delti, (^idem in dojdem dojem, dojma Eindruck; dojeti, dojmem dokod, dokoder dokoraj dolenji, dolnji doig čas, od dolgega Časa;
dolg čas mi je doU, dol; pomui: ne: dol misli, dol spomini! (Cankar; prav.: proč misli, proč spomini!); dol z brez-vladjem (prav. proč z brezviadjem) doljan, dolianec. döljanka dom; od doma, zdoma; zdo-inu (t zdomi); domanji (domač) Dom in svat (listj; Doma in sveta; v Domu in svetu domisal, sli, domislica Einfall; domiseln, salna domliljija domov (t domu)
doneti, donenie
f dopastl, dopaduti (se) (po nem.)-, ugajati, godltt, všeč biti; ljubi mi kaj; zrak mu ljubi, ta jed lua ne ljub', to mi godi dopoldan, dopoldneva, m.-, ves dopoldan; dopoldne SI-., tisto dopoldue; do-puldanji dopolniti, dopolnjevati,
(t dopolnovati) t doprinesti (po nem.)-, opraviti n. pr. žrtev, pokoro; dostati n. pr. pokoro dosegamal, dcsibmal, po-
sibmal 33 dosleden, dna, doslednost doslej dosorej
dostajati, ajam. n.pr. Kar se mene dostaja; doslati, stojim; dostoji mi (spodobi se mi) dosti
dotičen; (f dotiCnlk, t do-tiCni,.ki je dežnik pozabil. bolje slov.: tisti, ki je...) dotlej dovolj
dovoliti, dovoljenje drag, prisl. draže t drapirati (žr. draper. ud drap = blago, sukno, ruho); (kako blago) ogrniti, razgrniti, nagubati, v ^ube nabrati; n. pr. Kakor ogromna zelena rjuha, na veliko zdrapi-rana (slov. razgrnjena). Je globel pritrjena na tri grebene (dr. šorlij; dra-
perij«, »abtalkö ruho. ubrano blago, zastor; naslikano rutio, zastorje drastičen; allen didiavka (raglja) diemaT, dremavec, d. me
je prijel; dremavica drän, drena (f drina); drenov, drenove volje biti t drenj, dreniati se (nem.);
gneča, gnesti se fdresiratl (/r.dresser vzravnati) ; naučiti, navaditi koga
dreveneti, zu Holz werden;
roka od mraza dreveni dievi
drevltl, im, d, koga (poditi),
d. se
drgetati, d, od mraza, od strahu = drhteti, im, d, od veselja, d. po čem dihal drozg društvo
drva, drv, drvöm, drva, pri
drveh, z drvmi držati besedo, zapovedi; most drži (ne: pelje); govor t držati (fr. - nem.)
Imeli
duh, tož. duh4 v pomenu duša, dub v pomenu vonj; t duh jezika, n, pr. to je proti duhu slov, jezika — slov.: prott «vojstvn slov. jezika duboTDik, duhovni, ega
(t duhoven) dnlec. Ica duplikat: dvojnik dupila (votlina), dupelj, plja (votel), dupljast; toda dnplo, duplina
dmaell, eljna dail, durce
t duš (/r. doucbe); pollv,
pišoa kopel dvol; dvoje vilice, dvoji škornji, dvoja žalost
E.
eden; pred samostalnikom en; en, eden 5e rabi le, kjer,je govor o določenem števiiu, n. pr. Kjer je bogastvo, je en hudič; kjer je uboštvo, jih je pa sedem, - Dve lodrlcl Je en tovor vina, — Pred mano sta šla dva moža; na razpotju sta za hip obstala in tedaj je izpre-govoril e<ien za slovo, (Finžgar.) - Namesto nedoločnega člena se rabi nedoločni zaimek neki, kak, kateri itd., kjer j» potreben, n, pr. Ali bi hotel pritt kak (ne: eni) večer k nnm na prejo?
—	In kaj .ie Tonček zadnjič neki (ne: eni) večer naredil? — No, Lenka, pa recite kako (ali kak-Sno; ne: eno) pametno I
—	Izvedel sem bil, da ima precej ruskih knjig; sklenil sem, da ga poprosim za katera (ne: za enol). — Pridi z brano, mi boš kake (ne: enel) tri kraje povlekel I — ATa pačno je n, pr. Vsaka reč le en čas (prar: nakai časa) trpi. — Zakaj en vrček (prav.: vrčok ali
Ml vrCek) plVa na «&
dušek udui.tl, |e ojemu Igrača 1 ediD,' edinec, ediaost, edi-
niti, zedinjenje t eklatanten (/r. éclatant) j
blaSčeč, sijajen, blesteč eksakten; točen, določen, čna
eksaltiran; oduševljen,
vzbičen; prenapet eksceutrlčen; izsreden; laz-nosreden; exzentrische Kre ise, raznosredni krogi; ekscentričaost, Izsied-nost; (pren.) prenapet, prenapetost ekscerpirati; Izpisa ti iz česa;
ekiicerpti, izpisJil eksekutiven; zvisiien eksemplar; izvod; eksem-plaričen, zgledei, v zgled in strah eksistenca; bivanje, bitje; eksistirati, bitl, bivati; Existenzberechtigung, pravica do obstanka eksotičen; tuj ekspedirati; odpraviti t eksploatirati (fr. exploiter); izral^itl, izrabljati; izkoilatltl; sam. Izraba eksplodirati; počiti, razleteli se eksport; fzvoz ekspropriirati;. razsvojiti,
razlastiti ekstaza; zanos eksteiuporirati ; z meala, nepripravljen govoriti eksteritorialen, Izdeželen,
aam. izdeželje ekstremen; skrajen; eks-
ifemitete, bajni udje, končine t elan (fr. élan, napad);
ognjevitost, pogum eleganten; zal, okusen, odličen, gosposki; zalo napravljen element; prvina; Lebensstoff, žlvelj; galvanski člen; početki; Elementarbegriff, osnovni pojmi; Elementariehre, pocelnl nauk eliminirati, izločiti elipsa; izpust; eliptičen,
Izpusten (stavek) elizija; Izpah
emanclpirati se; osaioo-avojiti se, aam. osamo-svoja
emblem; znamenje, podoba
eminenten; Izvnten, odličen, izreden emocija; tazburjenost, vznemirjenost empiričen; Izkustven, sam.
izkustvo emporij; skladiiče, tržliče enak (f jednak), enakost enciklopedijski slovar, vse-
nčnl slovar energičen; krepak, odločen t engažirati (fr. engager, v službo vzeti), eng. se. (pri gledišču) aensinžlti; nslnzlU koga enklave; osredek t enketa (ir. enquête, preiskava), lazgovor, pretres, posvet enkrat; -f na enkrat (po nem.) = kàr, koj, takoi; enkrat se rabi le, kjer Je govora številu, a.pr. Pred
oedavaim Sasom ss J« oCe Se enkrat razjezil nad menoi. — Oael gre enkrat na led, modrec dvakrat. Za nedoločni cas rabimo k(e)da), nekdaj, nekoi itd. n. pr. Skrbimo, da se bo naše druStvo lepo razvijalo, da bo rodilo kedaj (ne enkrat!) mnogoteren sad. — Danes je tako, a neKdai (ne enkrat I) je bilo drugače.
—	Ko sem ga nekoC (ne:, enkrat!) vprašal, kaj bo-če postati, mi je ponosno odgovoril: „To, kar je ote, kapitan na ladji!"
—	Če je svet končen, to. daj se bo svetovni razvoj nekoč nujno končal., Svetovna ura se bo radi Izžaijevalnega pritiska nekoč ustavila. Napačno Je n. pr. Vztrajajte na tej poti, učite se jezikov, delajte In enkrat bodete iz srca veseli svoje mladosti (prav.: in bodete kedaJ iz srca...)
enorm; ogromen, neizmeren
t enaemble (fr.); skapnosi,
celota epoba; doba. razdobja t epoleta (fr. špaulette);
naramnik, naramnica t eat (tr. essal poskus); razprava; (leposloven) članek eskomptirati; odbitovatl t eskorta (/r.eacorta); spremstvo, straža t esplatiada; ploltad
t «strada; odet, podsteaje eter, eteričen; etraki t etiketa (tr. étiquette 1. napis, 2. običaj) ; (družabni) obicaj evangelij, evangeljskl t eventualen; moieollen evfonija; lepoglasje, evlo-
ničen, lepoglasen evidenca ; razvid, v razvidu imeti
Evropec, evropski (t Evro-' pejec, evropeiskl) explicite; IzreCno, izrekoma
F.
(ac-simile; snimak faktur; člnlielj t farsa (Ir.) ; glama, burka fasada; lice, pročel.e fascinirati; očarati, omamiti
t fasonirati (tr. façonner) ;
1.	obllkovaU, obrazili;
2.	ličitl
faza; (luninaimena;Cpren.)
stopnja lebroar, arja
t feljton (/r. feuilleton); listek, podlistek ; t feljto-nlst: llstkar t filtrirati, precediti, pre-
cejati, ocediti t fin (rom. izvora: dovršen); lenek, droben, rahel, nežen; tenak nos (t fin nos), tenak sluh, tenak okus, ima dobra (tanka) ušesa; tenko platno, tenko sukno, tenka dlaka; te -kočnien, tenkolas, tenko-slušen; drobna pila; drobsn, živ prab; rahel
čut, rahločuten ; rabloslu-ien feinhörend, neino-čaten; olikano vedenje (t fino), nglÉiaDOit, jezik, vedenje ngUdttl; prebrisana glava ein feiner Kopf ; umetno delo feine Arbelt, čIslo, suho zlato, feines Gold ; prainja srajca, pražnje predivo, praž-nje platno; Izglajen verfeinert
t flnesa; tenkoča, tenkost, nežnost; čistina Feingehalt des Silbers; olika' nost Feinheit der Sitten fingirati; IzmUIiti, de/, izmišljen, namlil en fiziolog, fiziologičen t flenča (iz nem. Fli etschen);
deklina t fleten (nem.); IJobek, srč-
kan, nežen, pre) ästen foiiant, folio, in folio; v celo polo, na celem listu; foliirati, UstovatI formular; obtasec t forsirati Itr. forcer) ; siliti, s. se fosforesclrati; svetlikati se irača in prača fragment; odlomek Irakelj, eljna; frakeljc Franc, France, FrančiSek; Franca, Franja, Frančiška
Francoz, francoski t franža (/r.frange); tobica t frapirati (tr. frapper.
tolči, udariti); presenetiti freska; al fresco malen, na moker omet slikati; na mokre slikati
f frivolen (h.); nenravtid, nečist, umazan, nesrameo IrlllatI
irtra, frfrav, frfravec, fr-
fravka Irkavec
t furnlrati (tr. fournir obložiti); oplatiti, fournler. oplaUca; oad^l, 61a
6.
gaber, ra, gabre t gala (it. nakit); f galu-obleka, pražnja,slavnostna obleka, f gala-voz, slavnostni voz t galanten (it., ir.)-, vljuden;
pazen, viteSki; gizdav t galop, (ir.)) skok; galoper tr.: v skok jahati, jezditi, dirjati; po (rnib grobih v skok letč (PreS ); skokoma jezditi, dirjati ganili in ganiti, ganem; gani in geni! ganil in genil, ganljiv in genij iv t garantirati (/r. garantir), jamčiti, poroštvovati; garancija, poroitvo, jamstvo
t garaža (fr.); klonica t garda (ir. garde); straža; t gardedama (ir.), nadzl-rateljlca; f garderoba, oblačllnica garje, rod. garij, garjav, garjava ovca, garjavec t garnirati (ir. garnir); vdelati, okrasiti, opremiti; garnitura, oprema t garnizija (ir.)-, posada,
posadka; na p. biti gasivec in gasilec; gasilski
(t gaailDl) dom; gasilnik, gasilnica; gasilen, gasilno društvo (t požarna bramba) t gaSa (Ir.)-, plača genij (tženi); dub, velenm t genre-slika; slikaiz (vsakdanjega) življenja; genre = «vol (poseben) način, oko*
t gepelj (nem.); vitel, tla gibati, gibljem in gibam,
gibljaj, gibalnica gimnazija (f gimnazij), gimnazijec, gimnazijski gladllnik (likalnik) glas; glasba, glasben, glas-ka(=nota); (t glasovir = = klavir); glasom predi, {nem. laut), slov.'; po, n, pr, t glasom zadnjih uradnih poročil, slov. po zadnjih uradnih poročilih; t glasom tuuradnega dopisa, glasom tano-uradnega ukaza.,, slov.: po (tukajšnjem) uradnem dopisu, po (tamkajšnjem) uradnem ukazu ali z uradnim ukazom glavnja (f glovna) glede, g. na stroške, glede pašnikov (fzoziromna..) glšn m.y der Schleim, gle-
nast gleženl, žnja glina, glinšn, glinast gliata, gllstav, gllstavec globok, globlji, globočjl, globši, pris7, globlje, glo-boče, globokeje glnmpec in gumpec gneati, tem; gneča (fgnje-ča), gnetenec der KnSdel
Slov, pravopii.
gnev, gnevati se gnetdece (t gnezdice) gnida, gnidav, gnidavec gnfat
gnoj, zmesni gnoj, derKom-
post gnns
goba; gobov, gobova juha;
gobav, gobavec gobezdalt, &m godlja, godljati t gofIja (iz nem. Galfel); go-bezdač, blastač, široko-ustnež; glagol: ustiti se golša der Kropf gomazell in gomez^ti gomolj, Ija; gomoljast gorčica, der Senf; gorčično zrno
god in gor; gorčnji, g6p-nji, gornjica, Gorenjec, Gorenjske gotjnp (gr< nak), gorjupo maslo, go jupo komu biti gos, goska, goščica (f gos-čica)
gosli, goselii, goslar gospa; 1, gospa, 2. gospe, 3. gospš (•; gospej), 4. go-spd, 6. pri gospe (t gospej), 6. z gospd; dvojina
1.	2. 4. gospe, 3. 5. 6. go-spšma; množ. 1. gospe,
2.	gospš ia gospi, 3. go-spem, 4. gospS, 5. gospeh, 6. gospemi; gospenji, go-spejni
gospod, gospodov =: go-
apodnji, gosposki gospostvo, gospdska, go-
spoščina gospodaren vvlrtschaftlicb,
gospodarna žena gospodična
4
goslaiigostačkaiogostaSka iCak, graščakinja, gra-gotov, gotov denar, goto- ščinski; grajski
vina; pomni: nam. tujega giUlca, graSičen, grašična gotov {tr. certain, nem. moka ein gevfisser) se rabi v gravirati; viezatl, vrezo-slov. nedoločni zaimek ne- vati;grav6r: Tiazovalec ki, nekak, nekaleti, ne- grbav, grbavec, grbavka kaj itd., n. pr. Prišle so grčav, grčavka (grčava pa-neke (ne: gotove!) stvari lica), grčavina vmes {ali-, nekaj je pri- grdllnlca,pogrdicaSchm&h-šlo vmes). — Res je, da schritt se nekateri ljudje (/r. greblja certaines personnes) iz- gredelj, eljna, grčdeljnica lahisa sprijaznijo z ne- gienčlca prilikami življenja. — t gfes (nem.); zdrib, öba Nove smeri v umetnosti f grinta (aem. der Grind), zadnjih let niso ugajale prha, prhe na životu, p. vsem, ampak le neka- na glavij prbäj terim (ne: gotovim!), Grintovec, Grintovci slovstveno izobraženim gti«tl(tgrizti),grizem,griž-bravcem. Napačno je n. ijaj ugrižljaj, grizavica pr. Stara cerkvena slo- g,lža, grižav, grižavj otroci vanSčina je privzela pri g,n,; v tem grmu tiči za-Srbih polagoma jo t o ve .jec, da liegt der Hund žive oblike (prav . neka- begraben
af a::^ Ä
(t izgotovljena, fertiges
Kleid); naredil, storil,	dlja(taljeno železo)
končal... sem (ne: gotov	^„^„"yn krohot, grohotati in krohotati se
X , ,	t grotesken (it.)-, čuden,
govorld o čem (ne: od česa!)	cudnolik, spačen
gozd, gqzda (f gojzd), go-	grunt(nem.J;zemljUče,zem-
j!?. j...	Ij®' posestvo, posed; cela
gozdltl, zagozditi (f gvo-	zemlja, celo zemljišče,
>	posestvo; pol zemlje, če-
grablH (t grabiti), grabim	trt zemlje; graščina ima
grablje, elj; gribljišče	sedem zemelj; zemljak,
gracioznost; milina	polzemljak, četrtzemljak
gramiz, öza (grušč) der	f grupa (it); sknpina
Schotter	gagati, gugav, gugavec, gu-
graščlna (tgrajščina), gra-	gavka; gugalo, guga-
lica, gugalen, gugalnica, gugalnik ganca (gugalnica), guncati se, guncalica, guncalnik gniier in kušCar, rja t guvernanta (fr.); vzgojiteljica
h&batl in bebäti, äm; hab-niti in hebniti; hab4t in bebät
hahlj&tl, äm; voda iz lukenj babljä; habljati se, hahljiv, habljavec, hah-Ijavka balja, faaljica
harmonija; soglasje,sklad, skladnost; prid. soglasen, skladen fhasek, liasen (madi.)-, korist, prid h£l, hčere, hčerin, ina, ino (t bčernl), hCerinji, hCer-nji
hegemonija; vodstvo, na-
čelstvo, prvenstvo hebet&tl, äm (se) heterogen; raznovrsten,
raznoteren; različen biat; zev hijena
hirati, am; hirav, biravec, hiravka, biravnlca in hiralnica hllna hIStma
hlhe (kdor hitro dela) hkrata, hkrati hlamndr&tt in bamedr&ti hlast&tl, blastav, hlastavec, hlastavka in bvastatl, hvastav
hllnltl, blinjenje, blimba; hltnav in hlinjav, bitni avec
hmelj, hmeljen, Ijna, bme-Ijàr
hodolje in hodalje die Stelzen
homogen; Istovrsten, isto-
roden, enak t honeten (fr. honnête), časten, častit, čislan, poSten honorar; nagrada, gi. nagraditi horizont ; ohzor, obzorje;
horizontalen, vodoraven hoteti, hočem, čem; nečem, nočem; češ (gJejpodčeS!) boč (= hočeš), noč (nočeš) hraniti, hranjenje, hramba; hranilnica, hranilnik das Futteial brapav, ava o hrbtica, Kie hrepenenje
hribolazec, hribolastvo brlpa (t grip i; nem. Grippe, fr. grippe, /b atoranskega izvora!)-, hripav, bripa-vec, hripavica brkati, hrkav, brkavec, br-
kavka, hrkavica hrnstatl, hrustav, brusta-
vec, hrustavka hmška, brušev, bruševec, hruševka, bruševica, hru-Sevina hrvatski in hrvaSki hrzati, brzavec hod, hujši, priai, huje hndica (udnica, skrnina)
die Gicht hndobnt (t budobnik) hujskatl, hujskač
bvala; t na hvalo (/r. grâce à, nem. dank —) = po, radt; napačno je: Na hvalo prizadevanju v. -škega župana so razdelili kosilo (prav: po prizadevanju ali na p.) Noga se mu na hvalo Širokim čevliem res ni razbolela (VI. Levst.; prxv: zaradi širokib čevljev) t hvalisati (neslovanska končnica — s —.'); hvaliti
I.
ideal, vzor; idealen, vzoren; idealizirali, vzoriti, povzoritl; idealnost, vzor-nost
ideja; misel, pojem, pomi-sel; oml3elje,Ideenkreis; fixe Idee: up ta misel identičen; istoveten, isti;
istovetiti, istovetnost igeljc, igeljca
igla, iglavec (iglasto drevje); igèlc, igelcà. ignorirati; prezirati igre, rca igroželjea
ikra, ikrav, ikrnat, ikmica, ikrnik
II, ila; ilov, ilovec, ilovica,
ilovina iluzija; slepila, slepitev, omama, mamitev; iluzo-ričen, slapilan, omaman imaginaren; nmliljen t imendan (po nem.) = god,
godovno Imeti; pomni; zaneoi.haben, sollen «e rabi v slov.: 1. gl. morali, če se izraža za-
poved, n. pr.: Moral bi pndnejši biti (f imel bi); nikalno: Pri vas ne sme tako biti (t nima biti); 2. na|, <fe ae izraža želja, ukaz, zahteva, n. pr.: kaj naj storim (t imam storiti), da dosežem večno življenje? 3. bodem, boai, če se izraža prihodnjoet, pričakovanje, n. pr. Ali si ti tisti, ki bo priSel, ali: ki pride? (t ki ima priti)
imetnik, imetelj (f imeji-telj)
implicite; vStevno; (pren.)
po zmislu imponderabilija množina; netežnine (kar nič ne tehta)
t imponirati (tr.); ngajatl komu; spoštovati koga t impregnirati; prepojiti impulz; pobuda imuniteta; svoboSčiaa; imun 1. svoboden, neodgovoren; 2. zavarovan (zoper nalezljivo bolezen) t incident (it., fr.}; pripet-
lia|, dogodek indiferenten; nerazločen, srednji; (pren.) mlades, malomaren, nemaren indirekten; posreden indiskreten; nemolčed, nepremišljen, brezobziren; er ist indiskret: ne zna molčati Individuum; posameznik, poedinec, poedinka, edi-nec; Individualen, oseben/ poseben; s. osebnost, posebnost
ladoevropski, (f indoger-
maoski) indolenten ; neobčutljiv;
(pren.) nemaren, len inducirati; Davcstl. navajati, našteli, naštevati; indukcija nàvod, Induktor Divodič; navoden, n. pr. navodno vretenc industrija; obrtno«!, industrijski, obrten infanterija; pebota, pešci množ.
inferioren; podredeo, dna,
slabejši f informirati (it., fr.); po-
nîiU, obvestiti ingerenca; posezanje, po-*ee; gl. poaezati, vtikati se, vpletati se v kaj inbibirati; zaviiatt iniciativa; zaCetno delo;
(pren.) pobuda Inje (ivje), mjast, in;avica inkluzive; vitevši, do všt e-
tega 1918. leta inkognito; pod tujim imenom
Inserat (prr. pom. uvrstek, inserirati uvrstiti); oglas, oznanilo instanca; oblast prve, druge.., stopnje, sodna stopnja; sodišfe prve, druge.., stopnje instinkt; (prirodni) nagon institucija; uredba, naprava instrument; orodje, posebno glasbeno integralen, docelen, Ina. o. celovit; nerazdélen, Ina; s. docelncst, celokupnost intenziven; ]ak, intenziteta, lakost
+ interes (fr.); 1. prid, ko-rlit; državi je v prid, na korist (ne: v interesu države je); kar se tiče prida občine (Levst.; das Interesse der Gemeinde); ne: Ako je izkoriščanje v mojem interesu (slov.: v moj prid, meni v korist; 2. zanimanje; t in-teresirati (fr. intéresser) zanimati koga, deležen biti česa, marati za kaj, n. pr. Ljudem je do tega (sont intéressés), da bi življenje obranili (Zup.); t interesent; deležnik Intervenirati ; posredovali t interviev (angl interview, izg. intervju, sestanek) razgovor; f intervievati koga; sefta«, tazgovai-jati se s (om t intriga (.'., fr.); spletka intuicija gledanje ; gl. gledati, irett na kaj irb, irbast, irbar, irbovec,
irbovina iracionalen : nerazložen, žna, o
ironija, podsmeh; ironičen;
podsmeSan iskati, i. kruba, službe Iskra, iskren Isteje, osteje, mesteje IsU; neslov. je n. pr. Podpisani prosi si. okrajno glavarstvo, da bi mu isto dovolilo... (prav: da bi mu dovolilo) Iti, grem; gre za kaj (6rez sel); po z,lu, pod zlo iti zu gründe geben Iver m. in ž.
Iz, predi; ponienja L premi-	greh, roke, kar je na
kanje, ki Je namerjeno iz	deski napisano
kake st\ ari, n. pr. izbiti	Izbiultl in zbrusiti, n. pr.
si kaj iz glave, izpeljati	noge, čevlje
kaj iz česa; 2. zvršitev	tzbuljltl oči
dejanja, n. pr. izbliskalo	uceiUtl, izcedek
se je ugotoviti; 3. do-	izceUU in sceliti rano
sego kakegaaameaa, n. pr.	izcela, scela, iz celega (ne iz
izmisliti si, izgovoriti si	enega kova, aus einem
kaj. Predlog Iz pa je v	Guß)
mnogih primerih izgubil	..
s voj Jasni pomen in se	, „ , .	„ (
,e I obrusil; zato pisemo	iaimiM in atimlati, sčim-
V mnogih primerih brez	,J!^ü
razuLilaliz^Pol-	.J^'^eTsta, sčistoma
vino^sejeizCistilo
kadar Je prvotni pomen	j i , , predloga ie raz-^iden, n.	Izdelati in zdelati äole, kako pr. izdihniti duän,izo9tati	delo; ves (i)zdelan, bolz äole, izpisati kaj Iz	. lezen ga je (i)zdelala knjig itd.	izdelek das Produkt, Elaborat, izdelovati (proiz-
Izbebltl in zbebiti	.
Izbrali, Izbirati, izbirčen,	Izdihniti dušo
izbirek, izbor, izber; toda	Izdirati, izdreü meč, zob,
zbrati zusammenlesen	Izdolliatl lzhltl,i.sikajizglave;zob,
oko komu i.; iorfa zb iti.	Izganjati, izgnati
zbijati, n. pr. klobuk z	IzglniU in zginiti
glave, z žeblji z.	t izgledati (po nem); na-
tzblebetatl	pačno: ta pokrajina lepo
izbleknitl	izgleda (slov.: je lepa vi-
izbUskati ae	deti ali Je lepa); slabo,
izbočlU, izhočeo, izbokel,	dobro izgledaš (siov..-bo-
konvex, izbokati	lan, zdrav si [videti]); reč
Izboljiatl in zholjšati	je videti lepa, bela, črna
Izbosltl in zbositi, n. pr.	izgledati in zgiodati
konja, kolo se je (i)zbo-	izgetoviti in zgotoviti
sjlo	izgovor, izgovarjati se
izbrisati, vino se izbriše	izgnblU in zgubiti, (i)zguba
(ubriše), izbrisana glava;	izgnratl in zgurati; (i)zgu-
(i)zbrisati madež, dolg,	ran
Izhajati, časniki izhajajo, to izhaja iz tega; f izhajati dobro, slabo, s čim (po nem. auskommen) = prebiti, prebijem, prebom, n. pr. Slovenščina lahko prebije (ne: izhaja) brez vseh tujk. — Z njim ni moči prebiti (f izhajati); ob vodi in kruhu prebiti; z malim prebiti; tudi: ne morem strpeti brez česa {= prebiti brez česa) Izhladltl in sbladiti izhod, izhoden, izhodišče Ausgang; izhoditi in shoditi, izhojena m shojena pot
Izid pomeni konec (ne uspeh)
Izimek, izimen, izjema, izjemen izlskatl
Izltl, izidem, izšel, izšla, izšlo
izlaaniti se in zjasniti se izjava, izjaviti Izjed in izjeda ž.-, izjedi delati
Iziokatl se, toda zjokati (zajokati)
Izkazati in skazati moč, milost
izkidatl in skidati sneg,gnoj;
toda skida) se odtod I IzklastI, izkladem (izložiti) izklesati in sklesati kamen,
luknio v živo ^alo Izklfnčltl iz društva, toda skliučena starka, sključen hoditi Izkopati oči, zaklad; liko-
pina Izkie«), &m
izkohatl in skuhati jed IzkapitI in skupiti, skupil jo je; izkupiček ia sku-piček
Izkusiti in skusiti, izkušnja (izpit), skušnja Erfahrung; toda Izkustvo, izkustven Izkvarltl in skvariti Izlačl, Izležem, ptica mlade
izleže izlesti iz česa Izllkati in zlikati sukno,
perilo Izliti kaj iz česa IzllzatI in zlizati (se); med
iz skodele Izločiti, izločati iz sebe Izložiti, izlagati, izložba
(razstaviti) Izmanjgatl i i zmanjšati Izmed
Izmaknitlin makniti(zmek-niti) atol izpod nog, toda zmakniti (vzeti) Izmena, izmenjava; po izmeni = iz menoma (vrsté sej; izmeniti ablösen, izmenitelj der Ablöser; neslov. Je v pomenu izmenjati besede, n. pr. Približal se mu je in sta izmenjala nekaj besed (fr. ils ont échangé des paroles), slov.: sta spregovorila nekaj besed ali : sta govorila Izmèt, éta; izmetati kaj iz česa; toda zmetati kaj s česa, seno z voza; vse je zmetano IzmUlltl in zmisliti si kaj, izmišljotina; toda zmisliti se na kaj
IžmodriU, to me je izmo- izpolniti in spolnitl, izpoi-
drilo	pjevanje, spolnjevaoje Iznotati in zmotati v klob- izpoved (= izjava); spoved
ček	in izpoved, spovednik in
Jzmrcvariti in zmrcvariti	izpovednik
izmuzniti se iz hiše	Izprehod in sprehod, (iz-
iznad	prebajati se in spreha-iznajtl, iznajdem, Iznašel, jati se)
i z na šle C	Izpremeniti in spremeniti
iznoblti se in znebiti se	izprliati in spričati
iznemoil = obnemoči	IzpiidiU in spriditi Iznenada, iznenaditi koga, izprva in sprva
iznenaden, dena	izraglek, leka
izneventl se in znevetiti se	izrečen, čna, o, izreči misel,
Iznlmek, mka	izrek
Iznova in znova	Izreden (f izvanreden)
Izobčiti	iziezati kaj iz česa, izrezek
Izobrazba	Izrinltt se, mehurci so se
izogibati se	izrinili
Izolirati; osamiti, samiti;	izročiti, izročilo
izolacija; osama, osamitev	izrod, izrodek
izpahnlti koga iz česa; toda	izrnžitl fižol, koruzo
spabniti (zvariti, zvezati)	Izzvati, izruvati, izrujem
Izpibatt in spebat konja	Izsekati podobo iz kamena
izpeljati kaj iz če^ j, ptički	izsiliti
se izpeljejo	izskočiti iz strelnega jarka
Izpisati, izpis, izpisek	izslediti, izsledovati, izsle-
Izpit	dovateli Forscber
izpiti (se), izpite oči	IzstoplH iz društva
izplačati delavce;izplačilo,	IzsntI, izspem
izplača; se ne izplača in	iztegniti in stegniti roke,
splača	vrat
izplati, izpoljem vodo iz	iztakniti in stakniti komu
čolna	kaj, oči
izpod	izterjaU
izpodblti komu kaj	Iztrebiti, iztreba
Izpodbostl in spodbosti	iztrezniti se in strezniti se
(t vzpodbosti)	Iztrgati palico komu iz rok;
izpodbuda in spodbuda	toda strgati (raztrgati)
(t vzpodbuda)	obleko
izpodleteti in spodleteli	izučiU
Izpodrecati se in spodrecati	IzurnlH, izumitelj
se	izuti (sezuti)
izpodriniU in spodriniti	izvaliti, ptiči so se izvalili
Izvarek, rka (t žlindra) Izvedeti in zvedeti, zvedav,
zvedavost Iz večine; po večini, večinoma 36. Izveličatl in zveličati Izvid der Befund IzvInlU in zviniti, (i)zTinek Izriiati, izvir Izviti komu kaj iz rok Izvleček
Izvoliti, izTolitev Izvieči, izvržem, izvržek; krava je- (i)zvrgla, sad se je (i)zvrgel Izviiitl in zvršiti, (i)zvrSilna
oblast Izvrtati Izven
Izvzeti, izvzemši Izza, izza mize vstati Izzvati, izzovem Izžetl, izžmem.
J.'
Jablana in jablan, i 1. ja-blanov, jabolko, jabolčen, jabolCnik, jabolkovec Jadran, am; jšdravec, jir
drar, jadrarstvo Jadin in jedrn (hiter), |a-dmo Iti, jadrn korak, ja-drnost Jadro, j&dmik, jidrnica Jaglo (pšeno), laško jaglo = = riž
Jagned m., jagnedov, jagne-
dovina Jagnje, jagnječji, jagnjetov, jagnjič, pasi moje jagnji-če; janjec, janjčji, janj-ček
jajce, množ.: jajca, Jajec;
jajcem; jajčece (f jajčice), jajčna jed Jak, jačji, prisl. jače Jalov, jalova krava; jalov
izgovor Jannar, arja; prosinec jarem, rma Jasli, jaselce Jastreb
Jaičerlca (t jaSčarica) in
gaščerica -f javelne (nemšio ja wohl
nicht) = komaj Jaz; pomni: vse moje bistvo, mein ganzes Ich; on je za dva mene močen
Jazbec, beca, Jazbečev Jteav, jecavec, jecljati JečatI, ječa 7, jččavec, jč-čavka
Jeimenček, ječmenka, ječmenova kaša (t ješprenj, iz nem. Gerstbrein) Jedro, jedrr , jedrnat, jedr-
hatost Jegnlja
jell, jeiita, jelite; jeli, da je res; jelite, da je prav; grdo je, jelite, če nam očitajo? Jela, jelka, jelkov Jelša, jelšev
t jenjati (iz nem. bengen);
nehatt Jerbas, jerbašček Jermen, jermenje Jetlka, jetičen Jetnllnlca
jetra, jeter, jetrom; jetrca, jetrčnik, jetrn, jetrnik, jetrnica Jezav, j«zavec, jezavka
5«	iSi
leidee, deca, jezdenje, je-	ka-U; ali gori, ka-li? Ali
ženje (starejša oblika);	smo sami razbojniki, ka-
jezdariti, jeidarjenje	li? 39.
Jezero, jezereo, zerna, jezer-	kabel in kebčl, la
niča, jezerski	kabar, bra, kabrn
JezIkaU (prepirati se), jezi-	kadar, kadar koli, kadar si
k&v, jezik^vec, jezikavka	bodi
Jeziti Todo, zaježen	kadilo, kadilnica, kadilnik,
JezDlt, jezuitski	kadilen
'.•„^t'«*" i^ilvif""®'	"adalja der Salbei
Jožko (t Joško)	kaduDja, kadunjast
Jarl Juri a (t Juri); Jur,	^ 5?"). kakršnost
Jurja (v preprosti rabi),	ka igraf; lepopliec
T.iriioir lifriavn	kalcll das Kalzlum
t jurll naakok,	kali das Kali, kalij da, Ka-napad, naval ;jurlšiti, na-
■kočltl, napasti navaliti	t kalkul (Ir.); račun, (pren.)
Jurski, jurska tvorba	načrt; kalkulirati; raču-
Jutro, jutrn, jutrnji; jutrna	nati, izračunati, preraču-
megla, jutrnji sapa;	natI
t jutrov = jutni, Julinil;	kamen, rod. kamena in
tjutrovadežela ^Jntrna,	kamna; kamnatl, am;
vzbodna dežela, vzbod	kamniten, kamnolom (tu-
(Vzhod); t Jutrovo =	di lom)
=vzhod(Vzhod);navzho-	kam, kam li; nima beliča,
du, na jutmem; napačno	ijam (t kamo) li dinar
je: Nahar je bila lepa ko	^ kanal; vodotok, vodotoč;
roža Jutrova (Fr.B.) = ko	prekop, pretok, protok,
roža Jutra (Vzhoda)	oreliv jutri, jutrišnji, jutranji
kaos; zmeda
v	kapelj, kaplja, eljna
kapnik, stoječ k., viseč k.
k predi.; pred k in g se piše	f kaprica (it., fr.); sitnost,
n, n.pr. h kovaču, h gla-	trma; prid. hudomušen,
varju	trmast
t kabinet CA-.; ;1. Izba, soba,	kar, česar, čemur, pri čemer,
sobica, hram; 2. (pren.)	s čimer
vlada, ministrstvo; 3.	Karel, rla
zbirka	t karton; lepenka
kaSelt, kašljati; kašljav,
kašljavec, kašljavka katalog; imenik, zapisnik katarakt; slap, prag, slapovi, pragovi reke Nila katastrofa; piekret, prevrat; pren. poguba, po-gibelj
kateri; o rabi zaimka kateri in ki pomni: 1. kateri se rabi kot oziralni zaimek navadno le, kadar mislimo naeno ali več izmed dveh ali mnogih oseb ali reči, n. pr. Kateri ste s tem zadovoljni, vzdignite roke. Katerega bom poklical, tisti naj se oglasi. Vsaka pšenica, katero kupim, je snetjava. Ezav se je povrnil po oni poti, po kateri je prišel. — 2. kateri se rabi poleg ki za predlogi, n. pr. Zadušil sem šiloma vzdihljaj. s katerim se mi je hotela olajšati nesrečno srce. (Strit.) To so bili dnevi, ki časih na tihem zahre-peni po nji® srce. (Cank.) Stög je močen kol, okrog katerega se žito, seno ali slama sklada. — Drugega nima kakor pot, k i hodi po njej, pa še tista ni njegova. — 3. Kadar se govori o stvari sami zase ne glede na druge, se rabi navadno ki, n. pr. Tista pšenica, ki jo zdaj kupuješ, je snetjava. — Imenovani list prosim da popravi krivico, ki mi jo je storil. — To ni
za velikana, ki se mu pravi Brdavs, pa tudi zame ne, kt mi pravite Krpan. — 4, ki nadomešča lahko tudi kak predlog, n. pr. 2ivel je pobožen mož, ki (= o katerem) so pravili, da mu je vse vadeče. Na moje plaho, razbolelo srce so trkali ponočni glasovi, ki človek ne ve, ali se vijejo iz zemlje ali lijejo z neba. (Cank.) -Prideta na cesarski dvor, ki pravijo, da je neki silno velik. (Levst.) katoUčan
kava, kaven, vna, kavna
(t kavina) primes t kavcija; varičlna, jam-ščina
kaveli, eljnp, kavljast, kav-
Ijat kavkelj, kija kavzalnost; vzročnost; vzročna eza der Kausalnexus
kazalo, kaza tnik, kazalnica, kazalen; toda kazavec ali kazalec kaznovati (t kaznjevati),
znujem kdaj, nekdaj; 1. vprašalni zaimek: od kdšj? 2. ne-doloeni zaimek, n. pr. Ce sem ti kd&j kaj dobrega storil. Kot nedol zaimek tudi kedaj, n. pr. Se bomo i>e kedij videli. Ce pridemo kedaj v nebesa, nam bo vse jasno, kdor, 2. kogar in čigar, 3. komur, 4. kogar, 6. pri komer, 6. s komer
kemik (t kemičar) kis, kesa (v tem pomenu bolje kesanje); kesec, ke-san: kesnejši, kaSnji, prisi. kasneje ki (glej pri kateri) kli,Ttijec (t kic) kilav, kilavec, kilavka kimavec (september) t kinč (iz madž. kincs zaklad), kias, nakitje, lišp; t kinčati, (o)kiaalU, zalj-šati, okititi, lišpati kUel, kisela, selo (stara oblika), kisla, slo (mlajša obl.); kislec, kisleca, lii-sik, kislina t kit (nem.); lepilo, zamaz-ka
kje, kje drugje, kje kdo kl&divo, klddivce (t klad-vece)
klasilikacija; raziedtaa, ocena; klasilicirat), (po)raz-ledltl, oceniti klavec, klaven, vna,( ; klavnica
klavrn, klavrnost klavzula; prlitavek, nte-anltev
klecati, klecav, klecava noga, kičcavec kletalnlk klečoplastvo klepalnlk, klepalao kladivo; klepavec klepetav, klepetavec klevela (obrekovanje) t klika (/r.clique);pomeiiy:
drhal, svolat klima; podnebje t kliš« (lr.)i ploskanlca, ploska; t klišarna, plo-■karn(lc)a
kljub, vkljub: (na)vzlic Idiučavnlca, ključavničar;
kljuka, kljukec kljun, kljunač, kljunast kljusa in kljuse, eta kljnvatl, kljujem in klju-vam
klobki, klobčič (t klopčič),
klobček t klolula (nem.); zaninlca, t klolutati, udariti, biti, tepsti, ubati t klovn (angl. clown, iz^.:
klavn), glumec klopca in klopica kmaln (t kmalo) kmet, na kmetih, s kmetov priti
tmetlSkl in kmečki knez, knezovati, knežovina (kneževina); kneginja (knezova žena), knežna (knezova hči) knjiga, deželna knjiga (t deželna deska, Laudtafel); (pren.) knjigožAr, Biicher-wnrm, -narr ko; 1. ko = kot = kakor; molči ko (kot, kakor) riba; 2. ko = čim, n. pr. Dalj ko je pravil, bolj ga je brat zavidal. — Bolj ko je tekla kri, več je bilo kribtjanov koalicija; zveza kobila, prid. kobilji, kobilje mleko
kocelj, clja; kčcast = kodrast ; kčcasta glava, obleka, kčcast klobuk kočljaž, kočijaški kočnik (zob)
kod (t kodi), odkod, dokod kodelja, skodeljkati se
koder, kodre, kodrav, ko-
dravec, kodrcija kohezija; zlepnost, zveznost, sodržaost t kokarda [Ir., pomeni pentlja) ; trak, znak t koketen (ir.); spogledljiv, koketirati, spogledovati se
koklja (t kokla) t kokon (Ir.); zapredek kokolj koU, kolca
kolaclonirati; primerjati (r pravem pomenu: p. prepis z izvirnikom) kolek, kolka, kolkovati (t koleka, koiekovati), kolkovina,prid. kolko ven, vna. o
koleno, prid. kolenji, nad kolenjo zgibo, kolenji upogib koleielj, sija, seljna kolidirati; sokobltt s čim, nasprotovati si; kolizlja, sokob m., spor kolikaj, količkaj, kolikSen,
kolikrSen kolk, ka (t kovk Slrit.), die Hüfte
kolnica in klonica, kolar-nica, vozarna, la remtse, d4r Scbuppen, garage kolo, koleSček (f kolešček),
koleSčast t kolo (it. collo); nakladek kolona; itolpae, razpre-del(ek)
kolonija; naselbina, naselje; kolonizirati, naseliti, naseljevati; kolonist, nasol-nlk, doseinik, doselec
t kolosalen; ogromen, velikanski; kolos, velikan t kolportlrati (tr. colporter kroSajariti), raznaSatl (časnike, knjige); t kol-portčr; raznaSavee, raz-na^alec, f kolportaža: raz-naSanje t komašna, gamaša (Ir. ga-mache); golenlca; golen-ke množ. (zavojci). kombinacija; sestava, kombinirati, sestavljati, spajati; (pren.) (primerjaje več reči) domisliti se komenzurabel; solzmaren t komfort (angl.); ndobje, udobnost; prid. udobei t komij (fr. rommis); uslai-banee, (trgovski) sotmd-nlk
t komitč (I -., angl); odbor t komoden (fr.); lagoden, zloiea. udoben; po lagodl mi je; sam. lagoda in la-got, iagodaoit; prisl. zla-goma, lagodno komolec, Ica
kompakten; strnjen, oklčn,
jeklen, jedrn, jedrčn kompenzirati, nadomestiti, izravnati, odškodovati, sam. nadomestek, nadomestilo kompetenca; pristojnost,
pristojna oblast komplllrati; sestaviti (iz
raznib knjig) kompleks; sojem, jma; obseg, celota kompliciran; zaplstan, zamotan
t kompromitirati (franc.); ostamotlU, osmešiti
koncentrirati; nstedltl, so- tovanje; konferenčna so-
srediti, srediti; zbrati,	ba, posvetOTalnIca
zgostiti; koncentričen,	konfident; zaupnik
sosreden,dna;istosreden,	+ konfiscirati; zaseči, zase-
enosreden;koncentracija,	gati, zapleniti; «am. za-
nsredba, sosredba	sega = zaplenitev
koncept; osnniek, zasnova,	konflikt; sokob, a; spor; gL
osnova	spreti se s kom, zadeti
koncesija; pripnst, dovoli-	ob kaj
tev, pripustilo (pismo o	konfuzen; zmeden
pripustu)	kongres, sliod
koncipirati; 1.sestavili,za-	tongruenca; skladnost
snovati, osnovati, načr-	"" ^'
končati, pomni: v nepre-	^ "»^lederka
bajalnem pomenu končati	konjiča (konjenica), könjik
se; napJno: Tu konča	^ (konjenik)
tretja stran Copovegaro-	konjektura; ugibanje
kopisa. - S em konča	konkreten; predmeten,
Čopov odlom ik (= ir.	stvaren
nem.); slov.: tii se konča	konopec der Strick
tretja stran; s tem se	konoplja, konopljčn
konča odlomek	konstatirati; ugotoviti, ugo-
končen, čna (tkonečno)=	, tavljati
= dokončen, čna, čno	konstelacija (prv. pomen:
(t končnoveljaven, po	stanje zvezd; ozvezdje)
nem. endgiltig)	, »"»f»'..
ščati, gostiti; sam. zgo-	.kuoščina
Slliev, zgoščanje	konsÄtl; naredili, de-
kondolirati; sozalie izreči;	jati tvoriti, zmisliti; se-
sožalnica (pismo)	staviU, sestavljati, na-konec, pokonci predi; kon- črtati
ci množina = sukanec;	kontakt; dotik, tile, gL (do)
t konec vzeti (fr. prendre	takniti se fin, nem. ein Ende neh- kontekst; zveza; viesedi/u:
men); pokončati se, po-	ustroj stavka, stavčni
giniil, uničiti se	ustroj
konferenca; posvet, posve-	kontinent; celina, kopno
t konto (it.); rafon; a conto, na lačnn; conto corrente, tekoči račno t kontura (Ir.); očrt, zaCrt;
gl. o črtati, začrtati kontradiktoričen; preko-
slOTcn, protisloven kontraren; protlven kontrast; nasprot|e t kontrobant (it. contrab-bando tihotapstvo), tiho-lapstve, gl. tihotapiti; sam. tihotapec t kontrola (ir. contrôle) pri-gled, nadzorstvo; f kontrolirati, prlgledovatl, nadzirati, nadzorovati; kontrolor, prlglednik konvencija, dogovor, kon-vencionalen, dogovorjen; običajen kopača (f kramp nem.) kôpel, éli (tkopelj),kopel-
nica Badewanne kopija; ptepli, snimek; kopirati, prepisati, posneti, snimati, (sliko) preslikati kopneti, im, kopnenje kopic, koprčev, der Fenchel koprneti, im, ko pmenje, koprneti od strahu, od žeje, po čem k. korakoma (t kgrak za korakom roman., nem.^; napačno: Ali nekoč pride ura — ne pobliskoma, temveč počasi, korak za korakom (Cank.); pmr: korakoma, stopnjama
korektura, poprava, popravek; popravna pola (Korrekturbogen) ; korekten, pravilen, brezhiben
korelativen, soodnosen korobač
Koseski, rod. Koseskega, s Koseskim; Koseskega (t Koseskove, Koseskita) pesmi; enako Hradeckega most, Palackega zgodovina
kositer, tra; kositrn, kosi-trčn; koaitrnik; kositriti. kositrati kosten = koščen; kosto-' lom Beinbruch (t kosti-lom),kostenica,kostenjak, koščica t kostim (tr. costume); kroj, noša; t kostimirao, zgodovinski dobi primerno oblečen t košarico dati, nem. einen Korb gel en = odreči komu kaj, odbiti (prošnjo), zavrnili koga košček (t košček) kit (glej p ri ko) kotinec die Spirale koUiaU se
kovčeg, čga (t kovček, čka) kozUc, kozelca; vezani kozelc, die Doppelharfe; samčast kozelc ali samec (vnasprotju z vezanim k.); brana, okno pri k. koienica; pergament kragnlj, üija
tuagnljec, kraguljček, kra-gilljiti
kraj, kräjeven, ■ kraja der
erste beste kralj, kr&ljev (osebno), kra-Ijčv = kraljevski; kraljestvo, kraljič, kraljevič, kraljična (t kraljičina)
kramlfatl, r/>6501 i čudi stara krmežljav, krmežliiv
oblika kramoljati	km, prvi, zadnji konec
Kranjec, kranjski	ladje; prid. krn, kma,
krasta = hrasta, krastav, krno (okrnjen); krn zbor
krastavec, krastavost	Rumpfparlament
krat, prvikrat, drugikrat, krnica, priti med krnice in desetkrat; če krat akla- pečine (= med Scilo in njamo, ae piše narazen, Raribdo) n.pr.kolikokratov,druge krogla (t kroglja) krati, neke krati	krpavec, der Flicker, Pfu-
kratek, krajši, kračji, prisl. scher kraje; kratke pameti biti, krab, pomni: dva kosa kru-kratkih besedi biti; krat- ha (ne: dva kruha), po-ko (in) malo ne, skratka, sodi mi tri hleba (tako je izkratka;/jo/zini: den Kür- popravil Hren Trubarjevo zeren ziehen izgubiti. Iz- in Dalmatinovo tujo rabo: gubo imeti; premagan tri kruhe); pet hlebov biti, na škodi biti	(tako pravilno Pohlin za
krcelj, clja	prejšnje: pet kruhov)
t kredenca der Kredenz- krvolltje, prelivanje krvi tisch (it.,ir.); ilov.:liva, , (t krvoprelitje) 14vica	kcvožoljen, krvožejen
kredit; zanp, v z. dati kuhalnica krebatl, krehav, krihavec kukavica, kukavičji kreljot, i	t kulanten (ir. coulant,
krempelj, plja, irempeljc	fiifvMaSei^nrvor«"'
krbelj, hija, krbljevec	,, ^
krhllka, krblikov, krhliko-	kulmimrati; vchovati, do
Tec	vrba priti, na vrhu biti;
kri; krvni ndor, Blutsturz;	, kulminacija, vrh
krroi obtok, Blutkreis-	kultura; omika, izobrazba,
lauf	naobrazba, omikanost,
krilatica Schlagwort	obrazovanost, prosveta
kristjan, krSčenik, Kristus,	f kupon (tr.); odrezek
rod. Kristusa In Krista	f kuverta (fr.); ovojnica
kritik (t kritičar) presoje-	kvačkati häkeln
vavec (-lec), ocenjevavec	kvalifixacija; 1. kot last-
(-lec)	noat: nsposobljenost, 2.
kritika; ocena, pretres;	nsposobljenostaa ocena,
kritičen, usoden, odločen,	popis; kvalificirati uspo-
opasen	soblU, oceniti; del. uspo-
krlZavec, križavce prešte-	sobljen
vam	kvaliteta, kakovost
krlj	kvantiteta, koUkost
kvart; {«tvotka	las, laSCek, laSJast; las-
kvatrn, kvatrni teden, kva-	»Ica = lasna Igla, lasna
troica	kljuiica
kTliku	lasciven; opolzel, pohoten
kToclentj količnik	laskati, lAskav, laskavec
kvota; dalež, razdelek	•»"«» (sladkosneden)
lastOTlea (f lastavica), lastovka, lastovičji
L.	laUic in lošččc, eec&(kl6p) latenten; zvezan, skrit, tajen
labod, labodji, labodaica	^ lavoar (/r. lavoir); nml-
ladja, ladjin in ladijen, jna,	valnik, umivalnica
ladijski; ladjica,iadjišče;	ui, i, laj beseda, lažniv;
ladjevje	v sestavab laži = slutvo
t lafeta (die Lafette); pre-	(Pseudo-, After-) lažl-
ma, sprednja prema	ustavnost; lažiučenjak,
lagali in legati, lagM in le-	slutvoučenjak
gjll, lažem	Ie,le-t& le-ta, le to; le-tega; labek,bka, o,lebžk (legžk),	le-ti moije; le-oni, lehka, lahen, bna, določna	ona, le-oiio; le-onega; le-ol)/i)t8lAhki,bka, o;laž|i;	tod; iod takle, takale, pris/,laže,laglje,(lažje);-	takole 3!., pomni: lahko ae rabi tudi	leči, ležem, velel, lezi, le-nam. smeti, moči, n, pr.	žita, te Lahko bi pomagal, pa ne-	ledje, sr.; mnof. ledja čeS,- Ali grem lahko z	legitimirat se Izkazali ae, vami? - Lahko nebaš,	legitimacija; Izkaznica, lahčill, lehčati	izkaz laik; 1 svetni človek ^na-	lemež sproti duhovniku); 2.	lepanka, Pappendeckel (pren.) nea^kdvnlk (na- lepotlM = Učiti, scbmin-sprotl strokovnjaku)	ken;lopolllo,lepoticBdie lajali, lajam in lajem	Schminke; lepolllee der laket, kta, kt<i in labet bta,	Schmlnker btil; mnof. likti m„ lahti, 1«,. divjak drgne dva kosa lahti 1., tri lahti; nad- lesa (ne.■ dva lesa), da si lahti, podlehti, nadlahti,	zaneti ogenj podlahti	(t lezti), ležem lani (t vlani), lanski	leinik lapidaren; Itlat, kMn, kra- leto; koliko let imaš? deset.
tek	let mi je, imam (to Je lipot, rja der Mergel, la- slov. nam. koliko si star,
porjeva jama	10 let sem star); Utenski,
Slov. pruTOpit,	5
UUaa. dobra U letoânjl, letoSnjik: poleti t ležeren (tr. léger, lahkomiseln); nemaren 11 vprašalaa besedica, n.pr. Je U res? Je 11 ne? Bog vedi, ni It to znamenje pribodniih temnib ur? — Bo 11 kdo (t bo li) vsaj eno solzo potočll za menoj? — Gospod, sem II jaz?-Jellbolle(tjeli)? Najdete II med njima bistven razlodek? — Ni II to prav očiten dokaz, da ni bistven^a razločka? — Sliâià II, mojabči? (Dalm.) - Je II Savel tudi med preroki? (Trub.) — Hočem se malo okro? ozreti, je 11 še kekor pred toliko leti. (Strii.) - toda Jeli. lelita, jelite (glej pri jelil), n. pr. N> poznai me, jeli, ženica ' (strit.) t lift (angl.)-, dvigalo Ukalo, likslnik, likalnica t limbar; lilija lisica, lisičji; Ust, listov, listovec t lista (die Liste); pola,
Izkaz, seznam Iliček (t lisček) llipatl, liäpalnik (orodie, s katerim se lasje žgč in kodrajo); liipav. lilpavec literatura; slovstvo, književnost; slovstven, književen llDtaezniv lludle, rod. ljudi Ijnljka (t ljulika), liuljčen IjDt, IjutiU se, ljutica lobanja
looan, ena (f locenj), locnat
loialca Sicberbeitsmarke t lojalen (žr. loyal zakonit) zvest, poiton, dober, pravičen, resničen, odkrit(o-srčen)
loiči», čevlje 1. wichsen,
loiillo Wieb s t lotati (nem. löten); spojiti,
spalatl Lo vrane
t ložlrati (tr. loger); stanovati; koga kam nastanil lab, lubov, lubad IDČ, lučca (t lučica) Lndovlk, toda Ljudevit t luksus; g'zda, razkož, 1 ž., potrata, Luzusware gizdnina, gizdovina luska, luskav, luskavec lutka, lapoupče, die Puppe lutkovno gledišče, Kas perltbeater
M.
macosoo, sna, macesnov,
macesnovec mačeha, mačehin, a mačka,mačica,mačii;mačie (tmačkine) solze; mačko v vreči kupiti (po nem.) = na slepo kupiti madlil mediti, mladltl sadje ; mada, sadle v mado dejati; madeu, dna t mage.rl(iziuršk.);tepTmv,
četudi mab&lo, mahalnik mahljatl, am ; mahljaj, mab na mah, mahoma
mal, majsko (t mafevo) solnce; mainik. majnlSki (t majnikov) izlet maj = mlaj; maje, mlaje
postaTlJatl malcen, caa, b, maJCken,
Ckena, o maiuskula; villka Črka maklin, ena maksima; naCelo maksimalni; najTeOI mal, doseKamal, dosihmal,
odsihmal malce (malo)
mali. prid., ima samo določno obliko: mili, a, o, n. pr. mali hlapec; za nedoločno obliko se rabi majhen, n. pr. hlapec je maihen (ne mal ali mali); malo po malo sukzessiv, T malo dneh. z malo beseda mi; man jil, mani; ma-lokdai, malokdo, malokje milica, dopoldanja m., po-
poldania m., millcati milin, mlin
malina, mallnica, malino-
vec
malomaren, nonchalant; malomarnost, nonchalance
t maltretlrati (Ir. maltraiter) ; I s kom Bi'e, hudo, slabo, zlo, trdo delati, ravnati, postopati ; muCiti mandeli, ellna, mandeljnov t manira (fr. manière) 1. način; 2. množ. običaj, navada; ipodib, 6ba mantkaU (nedostajatl česa) t manSeta (Ir.); sapestnik mar, tei!a ml ni mar, ali mar na več?
marec, rca (su3ec), marčna (t marčeva) vstaja 1. 1848. marenj, nja in marnja, nje f marioneta (fr. marionnette
^rv. pom. Mlcika, MariCka) utka, punca; (t poliäinel, ital., ir. Cankar), lutkovno gledIčCe markanten; očiten, značilen,
Izrazit Haiko in Marka marmor, rja
manlkaj, marsikak, marsi-k<o
f markirati (ir. marcher);
stopati, hoditi martinček
+ masa; 1. keoa, gruda, grmada; 2. množica, ilia, sila liud sila snega, sila opravko 3. snov, tvar; t masiven, 1 celega, celoten; 2 samorasel, sa-moroden ; brez primesi; suho (zlato); einmaisiver Mensch, debel, zarobljen, neotesan t masakrirati (fr. massacrer), poklati, pomoriti maselle, eljca t maska (it.. fr.)-, krinka, obličnica, korelek, obra-zina
maia, včlika maSadas Hochamt; t maSo brati (po nem.) maSevati, mašo opraviti t matador (špan.) -, 1. bikoborec, 2. voditelj, prvo-boritelj materija; tvar; materialen, tvaren,rna; materi al . gradivo, tvorivo, potrebščine 5«
matailB, Ina, ino; mal«. maiaD.meSanalueisomrali)
(tnika biSa Iklutterbaus, das Zwielicbt materinska deiela. mainlea,Dudel8ack;kmetie. n. pr. Grki so se iz svojih ki zna na mešnice pisliatl naselbin radi vraCali v (Trubar) materinsko deželo; ma- meter, metrski teiliiska iola (naspr. po- .j. motine(»ngl.meeting izg. družna šola)	miting); zbor, shod
t matrac; iimnica; Feder- metropola; prestolnica
matratze, vzmetnica metol|, prid. metulji, metu-t medalja (ir); svellnla, jje krilo (t kolaina, iz it. collana mezinec (t mezinec), nca ovratna verižica)	meževen in muževen, drevo
medlati, im od lakote, od je spomladi m.
žalosti, po kom («em) Mlctka in Iklicka mrhak,mebek,hka,o;meeji, migllatJ, migljaj mekSl, mehktjSi, prisl. milijon meče (mečje)	| miljA (Ir. milieu, sreda)
mehlr in mehur, ria	lifosredje, kraj, okolje, oko-
t memoar (ir.); mnoi.; za- lica, pokrajina, n. pr. Opi-plsbl, zapisi	sovanju miljeja (prav:
menlail, menial', menial- krajev) je posvetil pisa-nik, menialnicj; menja- teli posebno skrb vec in menjalec	milosti* ^steraoIiU miloat-
meritoren; stvaren, «tro- ij,v (mlajša obl); t mi-koven	lostipolD (po nem.) = mi-
meriasec, neresec	lostiv
maiodajen (po nem.); bolje ^ mimikrl (angl. mimicry odložilen	posnemanje, oponaSanie)
mesec, eca in sca; v izve- pilanaSenje, prilagoditev denkah le meseca: me-	mimogrede
seče^ečna,mesečina,me- minimum; nalmanj, mini, u malnl, nalmanjU meso v ,uhi Tellerfie sch „.^„„^ „inietrstvo mesto, mestece (t mestace); z mesta = lzn«adno go-	^ j , ^^^^
sp^rtheTpori.^rne'm'	t minuc^zen (po ir.,; maStelle se rabi v slov. na-	„ tančneje določena beseda m nuskula; mala črka urad,služba,oblast; n.pr. mislec, sleca sodniška služba je raz-	mISjIca (arzenikov prah) pisana (f mesto sodnika);	miza; mizna, namizna o pra-urad (t službeno mesto) vo, service de tabU
mizantrop; littdottnaoiod- nlca Bethaus; molitev, ljudnik	molitevca; molitven, mo-
mladenič, niCa	litveoa/n molitevna; mo-
mnog, ga, go; O Gospod, litevoa ženska; molitve-kako so tvoja dela velika na knjiga In mnoga (Dalm.). ~In molsti, mlesti (t mlezti), je v Egipta postal velik, molzem močan m mnog narod moment; trenatek,momen-(isti). — Ljubljanica pije tanen, trenuten, hipen mnoge potoke in stu- monotonen; enozvoien; dence (Levst.)	(fren.)enoličan,enakome.
močerad	ren;prim. PodzemljOpojo
moči, morem; o ralii nedo- jim rovnice pesem ne-lodnika moči pomni:mo- skončnoenazvočno(Zup.) či je (= je mogoče), nI t montirati (<r. monter, pomoči, n. pr. Vse je moči staviti [stroj]); atronutl, (t moč) storiti; ni m o C i ustromiti, t montčr; strode njega priti. — Bogar mec, ilromllell stvo naje je toliko, da ga moralen (i moraličen); nt moči (f moč) zapraviti nraven (Milč.) — Vsem se je bra- morebiti (ne znabiti), moralo z obrazov hrepenenje, biten kar mo6i dobro se zaba- moUka vati (isti). Napačno: Bi motiv; 1. nagib; 2. pobuda; spomnil njlBiazmtigeveC- 3. povod; 4. raziog; mono slavo. Ak bi, da jo tivirati, z razlogi pod-doseči moč (prav: moč' = preti; 5. z.-imlaei (= kon-moči) je, sodil (PreS.); cepcija) koUkor moči, kar moCi t laoto (li. motto izrek); (t karmoč)	geslo; izrek
močilo, močilnica, močilea motvii, čza Spagat, Scbnur, močvir, močvar, močvara motvozec model; vzorec, lik, obrazec, mozeg, zga, mozgov, moz-(t kalup ii turik.)	govni iivci; moigav.mar-
modrae, dreca (modrijan) kig, mozgave kosti t modre, drča (iz nem. das .mozolj, mozoljnat, mozolj-Mleder); žlvotnlk, iivo- čast tec, plečnj&k	mož, moiki
mojstrski, mojstrstvo moSganl mokre, krča (deževni veter) možioelj, celjna, clja moleti, Im, molenje	mravlja,prid.mravjl,mrav-
molltl, moljenje; molivec Ijinji, mravljinčji (f mra-in molilec, molek, Ika; veljni) molilnik Betbank; molil- mrčta, isa
mida la grlmace, die. Grl-masse (t grlmasa mrda, pomrdtt); napačno: delal jesiluosmeaae grimase iu se lomil (F. B.); nem. GriuiasseD, Gesichter scbaeideD = s/or.:mrdatl se, namrdniti se komu; mrgdditi se, namrgoditi Celo, ust^ obraz; n. se; mrgodniti, dnem, mrgo-deD obraz grimassig; mr-do napei.i,iiuaac naredili; mts£.tl se, namraCiti se, (na)mrščiti čelo, obrvi, obraz; apačitl se komu, spakovati; pačiti obraz, usta mrtvašnica mrtvec, veča
mrzea, zka, o; mizko mi je nad čim, zoprno mi je kaj
mnlialnlk in m^ ovnik mnien, rna
murva, murvov, murven, murvovo, murvno drevo.
N.
nabirati novince, vojake; nabor, nabiialnik Sam-meikasten nabiaket, nabrekla ustna načelek (f šapeij) naiemik (f šef, fr. cbef) nad predi.; pomni: jezili se nad kom (f čez koga); nam. nad - (nem. Ober-, Erz-) je bolje rabiti viSjl, n. pr. vts)> priglednlk, Oberkontrollor nada, nadejati se
nadalje, nadaljnji, gie; daljnji
nadeti, nadevati, nadenem; nadiv, «va die Fülle (pri jestvinab) nadmeren, nadmerni stroški Mebrautwand nadobuden (t nadebuden) nadati (nadöu), nadmem
(napibniti) nagallti, im, nagačena ptica nagelj, eljna, nageljc, na-
geljček nagibati; napačno je n. pr. Carigrad je že dolgo nagibal k razkolu (elov.: ta je nagibal) nagnili, nagnem, nagnjen, nagnjena pisava die Kursivschrift nataajaUi najti; po gorah nabajamo (je najtij lepih cvetic; t nahajati se (fr,, nem.}; napačno je n. pr. Županstvo se na-haj a (ir.so trouve, odtod nem. befindet sich) pol ure odtod (alov.: županstvo je...). SvetlSče boga Vulkana v Rimu se je nabralo daleč od hiš (slov.: le atalo). Tu doli se nahaja prekrasno polje (alov.: lezi) t naiven (fr.J; pieproat; neuk, naiasč; neuki človek der naive Mensch (naapr. strokovno izobraženi človek) naieti, najinem in najämem najin, jina, jino najti, najdem, naSel (t najdel) sem naklo ia nakovalo
aalaii, zaradi n a 1 a 9 s n e g a
zavijanja naLeiH scbminlien, cesar se je dal naliCiti kakor igravec namesto in namestu, (t mesto) namesto brata {= za brata) plačati; po Ir., nem. zgleda se rabi veznik namesto (ir. au lieu de, nem. anstatt, statt); namesto da bi me bil pohvalil, me je grajal; boljesIov.:nime pohvalil, ampak graial; ne da bi me bil pohvalil, ampak grajal me je. Ne da bi ga pozdravil, še pogledal ga ni. (Plet.) nanosnik, Sčipalnik, der
Zwicker naoiniki, naočnice (f očala po it.)
naperiti, n. zajca s slanino; purman se naperi, n. kaj zoper koga naprsnlk, la Chemisette, naprstec, prstnik, der Fingerhut napnstek das Gesims napatč das Vordach narav. I, i. das Naturell narava (v pomenu bistvo; aicer bolje:) priroda, pri-rodoplsje, zbirka prirod-nin, priroden človek naravnost
narazen, dve uri narazen
(vsaksebi) ndied, i; näreden = n&rok, hiša je n&roK = stoji na priliki
narečje, otroka v naročje vzeti
nftrt (zgornji del noge; usnje
za zgornji del) t nasesti, je nasedel {po nem. er ist aufgesessen); slov.: ujel se je (ptiček) šel je v zanko, v past; dal se je na led speljati naslednji, toda: naslednik, naslednica; slednji, poslednji, toda: dosleden, nedosleden, nedoslednost nasledovatl koga ali komu (nastopiti za kom), nasledovatl dedino naslon, naslonek; naslonki
na obeh straneh stola naslonj&k, naslanjač der
Lebnstuhl ntotll, stila; nastelja nastlall, nast Ijati nastrgana (f -ihana) kaša nasiroj, die Stimmung, na-
strojlU, im naSiv, našivs, die Einfassung am Kleide natopliltl, n. se, našopirjen,
sich aufputzen natanko nato, potem
natvestl, zem (f natveziti) navček, čka die Zügenglocke navdušili, navdušenje navplk, navpičen navKriber,
navzdol, navzdoinjl, na-
vzdolnjlk (stalaktit) navzgor, navzgornji; na-
vzgornjik (stalagmit) navzkrll nav/llc, vziic navzočen, navzoč, navzočnost
nazlvatl, sed. nazivam in na-
zivljem (t nazivljam) nečak, nečakinja, netjak nečka, &k nedxo in nedrje negoda, negodč, čta, nelzmeien, rna, kar ^e ne d& izmeriti; — nezmeren (v pijači) ne.ešč
nejevera, nejeveren nejevolja, nejevoljen nekateri, nekateri človek
(t nekatemik) nekdaj, nekdanji neki (glej eden) neki, kaj neki hoče? brat
je neki že odšel nekod, ponekod nekrolog; osmrtnica nemar, znčmar, vnčmarpu-stiti; nemaren, nemarnost in vnčma. en, vnč-mamost nenaden, unverhofft, unvorhergesehen neokreten, neroden; — ne-
ukreten, neupogljiv neposreden
neprenehljlv (f neprejen-
Ijiv) ^ , neprodnšen, nepropusten, zrakodržen, "vododržen (tzrakotesenifvodotesen) t nergati (iz nem, nergeln);
godrnjati, zabavljati nespotakljivinnespotekljiv nesti, nesem; trp. del. prenesen, odnesen (t pre-nešen, odnešen) nentegoma neužiten, tna nevoščljiv
t ni&nsa (ir.)-, odMBek, nka,
odličica, razlika nič; 1., 4. nič, 2. ničesar, 3. ničemur, 6. pri ničemer, 6. z ničimer nlčemuren, ničemurnost;
ničemrn, ničemroost niiica (ničla)
nihče, nikdo, 2. nikogar, 3. nikomur, 6. pri nikomer, 6. z nikomer nimb; žar; s svetim žarom
osvetljen t nivelirati (/r. niveler meriti pad vode [razliko višine], izmeriti^;Uravnatl, Izenačili t niv6 (fr. niveau, ravnovesje na tehtnici); gladina, površina, vUina; alabo je n. pr. nivO naše lzobrazt>e bo padel (bolje: padli bomo z dosedanje višine naše izobrazbe) nizek, zka, nižji, priaL niže njnbatl, nosljati, njuhalen nobeden, noben t nobel; gosposki, odličen nocoj, nocojšnji noč, nočca nogavica
nogalnik (podnožnik pri mizi, kamor se noge na-aionč) nohet, bta
norec, rca; norca (norce) si delaU (tudi se delati) iz koga; (po)norčevati se s kom (t vleči, potegniti koga, po nem.) norišnica
norma; pravilo, normalen, pravilen; normalna lega = osnovna lega
noi, pod no9, po nosu dobiti, dati (ne nos dobiti, po nem!) nosllnica
ootei (na vprašanje : kam?), ootrl (na vpr.: kje?); no-trina = notranjščina nozdiv, i, ž.
nožnice das Futteral, n. za
britev, za naočnike nudili; t prilika se mu je nudila (Ir., nem) = slov. prilika je nanesla; priliko dobiti, imeti
O.
oaza; zelenica ob (okrajšana oblika: o) predi., ob (o) palici hodili, ob kruhu in vodi živeti; pomni: brati, pisati, govoriti, slišati, meniti, dvomiti ... o čem (ne: od če.-a); napak: Bral sem v sv. pismu od siroma-kove ovce (prav: o siro-makovi ovci); ali si od moža zvedela? (prav: o možu) ; od se rabi za osebo, od katere kaj zvemo, slišimo itd., n. pr. od soseda sem zvedela o možu obala in obal, i obéra das Eingemacbte obči (ima le določno obliko),
obči (skupen) svèt obIraH, obirač, obirav, obi-ravec (obiralec), obirek in oberek objekt; I. predmet, stvar, reč; objektiven, predmeten, stvaren, neoseben; 2, igiadba, oddelek
obklel
oblastvo, die Behörde obleči se, napraviti se (t napraviti toaleto, fr. laire toilette) obligacija; 1. zadolžntca;
2. obveznica oböj, oboje vilice obraz, obrazček; obraznlk
der Porträtmaler obrednik, das Zeremoniell obrezek, obrezček obscen; no'raman, umazan observatorij, molrllnioa,
opazovalnica obstali, obstojim (sestati, sestojim), obstoječ, obstajati, obstajam (t obstojati, obstojam); človek sestoji (bolje: je) iz duše in telesa obujek, i la. nav. množ.,
obujki tchubfetzen obulel, teli, obutev, tve obveza, (bvezati koga z robcem; obvezen (obligaten); obveznica (obligacija)
t očigled, v očigled (po nem.); spričo, njega moramo spričo tolike drznosti res pomilovati očim, očima, očimski očitati, am (t predbacivati,
po nem.) očividen (t očeviden), očividec
od; 1. napačno je rabiti gol rodilnik pri neprehajalnih m povratnih glagolih, kjer bi moral biti od (ali kak drug predlog), ki tnači vzrok; napadnoje; Zemlja se je tresla groze (prav;
Oll groze, all v grozi). Drevo se šibi samih ]a-boll£ (prav: od jabolk, ali: veje se šibe pod težkim sadjem'. Dvorana se je liar bleSCala zlata, srebra in dragocenega kamenja (prav: od zlata ...). Umrl je lakote (prav: oa lakote, Uli za lakolo). Travniki so zevali žeje (= od žeje). Primeri: obraz se sveti od veselja; medleti, mreti od lakote; srce se topi od žalosti, vrata so napeta od mokrote, od veselja (ie) plakati; — 2. predlog od kaie, od česar Je kaj oddaljeno, n.pr. južno od Lju). Jane me: južno Ljubljane!), severno od Lvova (ne: severno Lvoval) odboj, odbojnlca, odl ijaCa
der Puffer	,
odcedek der Abguß ' oddel, appartement odetel, eli; odetev, tve die Decke
oder, dra; odrnica (deska
na odru) odgovoriti; f ne o d g o-v a Ej a sedanjim zahtevam (ir.-nem.J = ne ustreza sed. zahtevam. V pa-leolitiški dobi, ki odgovarja v geologiji ledeni dobi, so prebivali ljudje v skalnatih duplinah (slov.: ae zlaga, njema, skiada, d& pilmerjati z ledeno dobo)
odtaoanja, Abscbledavalete odliati, oderuh
odklel, odkod, odkoder, do. korej, odnekod, odniko-der, odondod, odslej, odtod, odspred. odzad, odzdaj, odiunaj . .. odpirat der Dietrich otiraslek, odrasleka odrevenetl, im, odrevenel odsevali, od stene odseva, sreča se odseva iz oCi; napačno: oči odsevajo srečo (Cankar), prav: iz oči (se) odseva sreča, ali oči sl-jejo od sreče odvetrn, odvetrna stran odvisen; od mene je odvisno, bolje slov.: oa mani je ogel, ogla in vogel ogel, ogla, oglär, ogelnat, ogelnica, ogelnjak ogel-ček; oglčn, oglenec. oglen-čev, ogienčat; og\je(skup-no ime), ogljik = ogljikov oglivnica (f kapuca) ogenj; f ognjetrden, feuerfest, slov.: trden od ognja, nezgoren, nepiegoren, ne-zgorljiv ogoUtI, Im (gol), ogoljčna glava, ogoljčn kožuh; ogd-IIU, ogilljea ograditi se (proti čemu), sich gegen etwas verwahren ogražatl (f ogrožati); Nemec ograža nado severno mejo; — ogroziti: ogrožeu ogic, rca (ličinka rjavega
hrošča) ogrod, i (oprsje) ojniee; iz ojnic skočiti, über die Sclinur hauen
okniee maoi-, medoknice die Jalousieo, o.na potezo, regulierbare Jalousien oko: iz oči v oči pogledati (ne oko v oko mi gle-dj, Greg., prav: Iz oči v oči); govoril sem z njim oko v oko kot zdajle z vami, prav: Iz oči v oči ■f okom, v okom priti (ital.);
slov. preprečiti okoli, okoli in okoli; okolen, okolna vožnja Rundreise; okolnust; neslov.je n.pr. Tudi okolnost, da Je kost sestavljena iz so-srednib plojk, pripomore nekaj k njeni trdnosti; bol/e: tudi to, da je . .. okopi, die Scbaiizen okov, va; množ. okovi,okovov; tudi okova, e t oktroiratl (fr. octroyer)
vsiliti, s silo uvesti okupirati; zasesti; zasedeno ozemlie okns, okusen, okusiti ol, ola (olû); pivo Olje, oljen; Ijna; oljni slaj oiiaa, olikov, oljčen (f olj-kio), oljčna nedelja; Oljska gora oUa = jelša, Olševek omaka, la sauce omamlflv (prelesten) ondaa onai
6ni, 6na, 6no; neslov. je rabiti zaimek oni v primerih, kakor: Gregorčiča mnogo bero, najbrže zato, ker ao njegova dela lažja kot ona Cankarja ali Zupančiča (prav: lažja kot
Cankarjeva ali Zupančičeva). — Češka je bila z Moravsko skoro vedno združena, zato se je na tem delu slovansko prebivalstvo obranilo, dočim se Je ono na severu po-nemčilofpravjdočimsejo na severu ponemčilo). — Prebivalstvo vdeželi se je zelo pomnožilo, posebno ono (brez zairn,!) ob vodab. — V tajnem svčtu so pre-tresovali vse važne zadeve, zlasti one zunanje politike (prav: zlasti zadeve zunanje politike) oni, oni, oni, rod. ončga; ončga in oni se rabi tudi kvt imenovalnik n.pr. Neki mč se pred njim je razf rezal. (2up.) —Veš, bil je oni, tisti dolgi Janez. (Detela.) opaž, zid »ni opaž, die Feiier-mauer
ipna die Tapete; opnir der Tapezierer; prečna čpnica Zwercblell opikel, kla blasiert, abgestumpft opoldan in opoldne, opol-
dnevai opoldanji oponirati; nasprotovati, protiviti so, prerekati, ugovarjati, izpodbijati, pobijati oportunen; primeren, prl-
liCen, prikladen oial, i oidlnarlat
organ; člen, ud; orodje; nstio), organski, nsinjon,
Jna; orgaDitacija, Diboj; orgaaizeiu, lutrojitvo oigle, gel, orglice, orglati,
orglavec oral, orlov, orlji, orlje gnezdo, orlövslii original; izrlmik, originalen. Izvireo, pr^oivoren, prvoten; Originaltext, prvotno besedilo, prvopis t orientirati se f/r.s'orienter, ogledati se, najti se v čem); razgledali ge; t orientiranje; razgledba, mnoz. razgledi Cpriizi 2up., Mlada pota: ^lotl laz-gleaom) oiebénjek, njka (k ijžar,
gostač), osebénjkovati oiénltl, nuancer schattieren oiépnlce, ošpice, oäpi :e Olli, oiirja (osje gnezdo) oiter, tra (f ojster) ostre = bistre, bister um; gora Ojstrica oivaljek, Ijka, osvaljkàti, àm
oiapnitl, osupel oteèl, otekel (f oteien) Alka
otAbel, zatohel otorij ; otörej = tak ; naša pšenica ni o 16re j (—za-tôrej) ko vaša (= ni tako lepa)
olioCja beseda Lallwort, otročji govor, Lallsprache otipel, pla.
ovirati, ovira, opovira ovAza die Schleife ozlr, oziraU se na kaj (f v
ozir jemati) ozek, ožji, priai, ože (ožje)
f ožigosati (neslovlnska končnica -s-) ; oslbatl, prim. Precej je Novome-sčaue oSlbal (f ožigosal) Trdina v bajkah o (ior-jancih.
paberek, <rka, pAberkovatI padati, padav, p&davec (bo-žjastnik), padavica; padalo, padaimca pagan in pogan paglavec, paglavka pahljAtl, pahljača, pahljač pahniti in pehnitl, pahnem pajčina in pajčevina t pajčoian (iz ital.)-, kopiena pajek, jka, pajkov, pajčji t paket; zavoj, zavojec, zavitek, omot pakt; pogodba; paktirati,
pogajati se, pogoditi se palec, ica, palčen, palčiia
mera das ZolimaO palica, polička, paličica panj, panjU, panja pAnoga (neprava, stranska
noga, veja) papež, papeiki papir in popir t par; dvojica; rokavici si nista v red (sind nicht paari; sAdev, paarig parafrazirati; prelzraziti t parirati (fr. parer); odbiti,
odbijati (udarec) pariteta; enakost, enakopravnost pariti, perilo pariti (t že-ntati, nem. sechtein), par-nja (t žehta), parilo
(t žebtanje), parilnik, pa-rilnica Par'z, pariški parkell, kija; parkelin, par-
keljna kuga, parkeljc parnlk (f parobrod); paro-
ploven, paroplovnik + pnrter {fr. paitene); pri-lllčje
pastliiea, pastiriCica pistoiek, pastorka, pastor-
kinia
patos; zanos; patetičen,
vznesen pitoka (zadnje slabo vino,
pivo, igaojox der Fusel t pavšal, pavšalen (iz nem. Pausch, Bausch, prim. in Bauach und Bogen); po(v)prečiilna, po(v)pre-«en po(v)prečno odmeriti, doloClU pazder, pazderja, pazdernat ptednha za pod pazduho se voditi, držali (ne.- roko v roki hoditi, /ran., nem.) pecelj, clja, peceljnat pečati se (iz it»l.), bolje:
baviti se pečatnik .Stampiglie pečk«
pedenl, dnja pega, pSgav, pčgavec pehilnlk der Stößel pekčl
tpendantC/r.);pro»lves,pro-tivesje, privesek; (pren.) dopolnilo, enačica peniti se (o pivu itd.);-|-mu-sirati (Ir. mousser, peniti se) pentlja, petlja (fmašna, die Masche)
perciplrati, aperciplrati; le-znall, zaznavati; doČDtItl;
zaznateo, dočuten; zazna, vanje
peresnik, pernik, das Federmesser perfiden; verolomen Pergament; knženica periferija;obod, Peripheriewinkel k6t v obodu; na periferiji države; na meji države
perllnik, perilnica, perilna deska
perioda; doba, razdobje, obdobje; periodičen, obdoben; v računstvu: po-vračaj
peripetija; preobrat, obrat,
prekret perlšče in )rgiSče (starejša obl.)
permutacija, premena; per-
mutirati. premestiti t peron (ir. perron [pred-vežne] st.ipnice); postajni (= na postaji) hodnik peroT in perut t persiflirati (fr. persifler norčevati se iz koga, za-frkniti koga, posmehovati se komu, iz siffler žvižgati); osmeSItlkoga; rogatl se komu; podame-vatl se komu; persiflage: podsmeh pesem in pesen (star. obl.):
pesmica in pesemca peslan, peslajnar der'Kan-nibale
pčsinnja (f pestrna); p6-
stovati, pčstujem petelin, petelinov, petelinji, petelinje hlače
pMlea
pleteta: ipoitljivoit; prid. spoštlilv, spoStlilvo pozdraviti. spoštljivo o kom govoriti pihati, pihalo, pihalnik,
(t pihavnik) t pikanten (fr. piquant rezek. zbadljiv; dražljiv [o jedeh]); dražljiv; pren. omami I Iv. dražesten plruh. piruha pUalnIk, pokoninl pisalnik
das Stehpult pisec sca, pisčev pisemce
pUen, nepisen, noplšnlk,
analfabet, nepisnost^ piška, pečena, ocvrta pišknr
pivec, piven, pivnica plakat; lepik' plan; načrt, črtež, nmlilek t planirati; ravnlH, izravnati
t plantaža (ir.); zasad plašč, plaščar plati, poljem vodo t plav (iz nem. blau); višnjev, sInJI, moder; domača beseda pa je plav v pomenu belkast, bel; plavolas, blond plaža Scbundliteratur t pledirati (ir. plaider); zagovarjati, braniti plehek, hka, deževnica je plehka voda; plehek glas Fi«itelstimme plemenilaš
plisna PlattluB; mn. plesne ="hlazine (f legnar, nem.) pri Vozu
plMnlU, im in plésnovatl, plesnuiem; plčsnlv, ple-snivec, plesnjav pleati, pletem, z iglo plesti stricken : pletenina fr. tricot; pletilja t plet; (škotska) ogilnjalka
(angl. plaid) plin plinovna luč pljuča, 2. pljuč, 3. pljučem pljuniti, pljuvati, pljuval-nik
pHnskatl, pljusniti' pločevina das Blech t plomba (/r.); zalivka ploščad, ir. plate-toime plug, pluien; plužno plunka (barfa) pluti, plovem, plavati t poanta (ir. pointe, ost, ostrica), oitrlna, želo, du-hovltoit, duhovita misel, opazka t podati se, n. pr. na pot (nem. sich hegeben); odpraviti se, napotiti se, iti podkev, podkevca pédiaka, podidga (pri
obleki) podplatm,opodplàtiti čevlje podplati, plovem (plujem) podpluta kri, podplute oči podružnica podšlv, Uutertutter podvez, i ; podveza, pod-
vežnja, Strumpfband t podvzeti, podvzetje (aem.);
podjeti, podjamem podzglavjel podzemlle souterrair poganjek, njka
pogibel, eli,
t poiac (ii.baJazzo) 1. možic,
možicelj; 2. ginmač pol m. pol ure, čez pol kaj prerezati; za predlogi, ki nimajo iožilnikapoleg sebe, stoji poli, n. pr. po poli brat, po poli sestra; od. do, po, ob, o poli ene; poldan in poldne, opoldan in opoldne, popoldan in popoldne, polnoC, polnoCnica, polletje, pol-dnevnica: polkonj, polmesec, polspanie, polbrat t polirati (fr., lat.)-, aglfi-dltl, gladiti, (o)likati; po-litura nglalenost polle; ital.-franc.je raba v primerih, kakor na leposlovnem polju (slov.: v leposlovju, ali: v leposlovni atrokt); t na polju naSega zadružništva (slov. v našem zadružništvu); t na bojnem polju = na bojliSa; kakor na vseh drugih poljih duševnega življenja (slov.: v vsem duševnem življenju) je tudi na po-I i 11 verstva (slov.: v ver stvu) polagoma izpodrinil domaČe rimske navade grški vpliv t piložitl n. pr. izpit (po nem.)I slov.: izpit napraviti, delali ^oH. koža, barva kože, le teint
polzek, zka, po polzkem potu
poml|e,poml|nik,pomijolca pomislek, sleka
pomladen in pomladni!, po-
mladanji, pnmiadanjec ponedeljek, Ijka, poned«li-kati,poned«ljkovati(kdor v ponedeljek ne dela); zaspani ponedeljek der Blaumontag ponesrelltl; napadno: padel Je in je ponesrečil; slov.: in se Je ponesrečil ponderabilija; množ. tež-nlne
pontava (t plahta nem.) ponnda, Offerte poobedek, dessert, Nacb-tisch; poobeden, poobed-no vino Dessertwein popoln
popred, pop-ej, poprej ko poprek in povprek, poprečen in po' prečen popularen; poljuden, pro-
stonaroden poroCIH se s kom (ne; poročiti koga) t portfeli (Ir. portefeuille listnica, denarnica); l.lls> olea, 3 (ministrski) nrad; minister brez llstn ce tjportret (fr. portrait, na-rlsek, slika); obriii;obtaz-nik, slikar obrazov posameo, posamezen, posamez posebej posibmal poskus, poskusiti po»lel
poslednii, poslednjič t poslužlti se česa (fr. nem.): slov.: rabili, upo-rablU kaj posreden, neposreden, posrednik;
Postament; palnotl« postelja; poataljna omara, omarica (t no/^na omara, po nem.); poateljna posoda (t nočna p.); po-steljn)ak poatlati, steljem, posliljati postovka
postrettek, tčlsa;postre2nlk postiojltl, präparieren poilrv, i; prii. postrvji poitev; v poštev vzeti, jemati, tudi upoštevati, itell v kaj; (t v poštev priti, ponemjjne. tu pridejo v poStev besede, kakor...; slor.: sem gredo besede, ali sem itejemo besede. Neslor.: Kiparstvc je bilo pri Babiloncib ri zlično. V prvi vrsti pridejo v poStev reliefi na stenah svetišč In palač.. (slov.: tu sem itejemo v prvi vrsti...) pot, spoti iti, spotjo opraviti, spotoma, gre svojim potem polehmal
potek; neslov. je: potek slavnosti; slov.: slavnost se Trii (vino poteka, čas poteka, a slavoost se vrši); ne: Tak je bil potek seje v St. Vidu n. Ljubljano; slov.: tako se je vršila seja v St. Vidu potem, potem ko; ogibati se je šolskega veznika potem ko (po lat. post-quam); slov.: ko; prim. Hrvatski pesnici Cveti Zuzoričevi je sam Torquato Tasso zapel dva
soneta, potem ko se je omoiila v Italijo (slov.: ko se je omotila...) Potem ko so uvedli v slikarstvo realizem, so izdali mladi slikarji geslo, da je treba iti iz delavnice v prosto naravo; slov.: Ko so uvedli .. Potem ko so vse opravili, so se vrnili doipov; slov.: Ko so vse opravili . . . potemtakem potlej
t potom phdl. (po ital), slov.: po, z; napačno: Tuberkulozni bacil se potom dihal prenese na človeka (slov.: se po dihalih prenese...). Potom vojnih poročil je postalo ime Doberdob po vsem svetu znano (slov.: po vojnih poročilih, ali: Iz vojnih poročil). To se doseže potom zasebnega pouka (si: X zasebnim poukom) potomec, mca poudarek, poudariti použill, pouiijem povalalk der Strudel (jed) povreslo
povir in pover (trstje), po-
vlrje, poverje povoden, povodni mož, povodne živali povodenj, dnji povodil', im, povojčn, povoj eno (prekajeno)meso, p o v o j č n a (prežgana) moka povptaiati
k; povrfien, povrSnlk; povrbnjl povM, povsem povlell, všeč povtpeti se, povzpnem se pozablvil, poz&beljSi (t po-
zablJlvSI) ponn, zna; poznejši, prisl.
pozneje pozivati, pozivam in po-'
zivljem (t poživljam) pozaamenitl, poznamenie-vati
poleletl, im, poželenje] poželi, poiinjati, poiinjka* požirek, rka
pragmatlka; opravllnlk; pragmatičen, optavlleo, vnoCen, stvaren praktiCen; izk^Sen; npora-ben (človek), pripraven; (ptl)Teesn; dejaaiKi praprot, praprotjo, prapro-ten
praieo, prasIca, prašiček, prasčtina prašičji; prašič, praiček praeketatl, ogenj prasketi,
tudi prska praieo, s pralcem tolčejo platno
pta», pri»/, prav za prav, prav zares, prav o božiču; suknja mi ni prav pravi, prid. (nima nedoločne oblit«), sem še p r a v 1 čas prliel, pravi denar, ta nI pravi
fi»wUm,dolog.obl pravični
(prisiljeno pravičnik) pravllnh (zbirka pravil, določil); reglemenl, statut pravien, všBa,pravšna oblika, v pravšni daljavi)
SlOT, pruvopii.
pražnjl (prazničen) prebiti, prebom in prebiiem, z niim ni moči prebiti pcebivaleo, prebivalstvo prebuditi se (Iz spanja) pricej (takoj), precčj (veliko)
precizen; točen pred; namesto neslovanake predpone pred (n. pr. pred-okus, Vorgeschmack, a-vant-gotlt; predjčm, predujem, Vorschuß; bolje slov. zÄjem, zajma) nem rabi: 1. kak pridevnik, n. pr. prednji, poprednji, predlioden, naprejinjt, prvl,\ n. pr. prednja soba (t predsoba, Vorzimmer, ant chambre), prednja sir ža (t predstraža, Vo> posten, avant-poste), pre Inja vojska, prednje čete, die Vorhut, avant-garle (nasproti zadnje čet'', die Nachhut, ar-ričie-garde), prednji želodec, der Vormagen, prednji rek, Vordersatz, prorek (naspr. drugI rek, porek, is'achsatz); - po-prednja preiskava (t pred-preiskava*. popre dnjapri-prava(tpredprlprava,die Vorbereitung; zadostuje tudi samo: priprava), po-prednja sodba, das Präjudikat; poprednja Izobrazba (ne: prediz-obrazbah — predhodno vprašanje, die Vorfrage; predhodna vožnia, die Vorfahrt; predhodno pogajanje, die Vorverband-8
luDg, nrčlimiaaire; —	predalnik (omara i pre-
napretinle delo, die Vor-	dali)
arneit, tudi priprava,	prede', le coup4
priprema. priredba; lUi-	predelek, die Hubrlk
prejSnje volilo, das Pr&-	predoa (t predno)
legat; napieiSnja odpo-	pit«eno (f itrane, die
ved; — prvi telovadec	stiäbne)
(ne: predtelovadec, der	pradllnloa
Vorturner); prvi delavec,	pred(*nm«ma(t predujem),
der Vorarbeiter; pivo-	der VorscnuU, fr. avance;
boritelj, der Vorkämpfer;	ii|eni, ujaia
prvomestnik, Uer Vor	pn«poldan ia predpoldne
sitzende; prvo^ednlk (so	voreingenom-
raii/i tirej za sed, aesL.r.	' '
I prej za predsednik,Vorsitzender,
"pregnem \li.t).
večerom prazi ika (t pred-	pregnan, pregnane cene;
večer praznita, der Vor-	pregnana ocena die Hy-
abenddesFesltages);pred	perkritlk
peklom (t pre1pekel),9el	P»«", preidem m prejdem
jeptedpekel;i predpekla	preKf preje), prejSnji, prej
je Sel v nebeia; pred vi	ali siei
cami (t pred vice, anti-	prekaiat', presegati koga
purgatorio, Uante) ; —	t prekeren (ir. précaire);
3. laiprlslov, n. prttpred	omahljiv, negotov
stoječi kratki „e"(tired-	p,ekla, preklasti fižol ; pre-
stoječl kiaiki .e.); —	klovje, preklovina; pre-
4 Unkn nesestavljena be- klati se s kom
soda, n. pr. pogoj (f pred-	p,ekletl, prekolneiii, pre-
pogoj, die Vorbedin-	kimjati, preklet
H«^« v-fr' prekoračiti; ne: vozni čas
pravica) itd.	prelaali I. prevara; 2. oma-
piedal, la; predalček, pre- ma, lepota dalen, predalna omara, prelfa (predica)
t prelomiti a kom (Cim) (fr. rompre avec quelqu' UD, oitcd nem. brechen mit Jm.); slov. sprsli se s koui, zbesediti ae, rat-draHU ae s kom ; obiaill i« od koga, iveie s kom pretrgaU, pnatlti koga; rompre avec (la tradl-tiOD) opoaHti (tradicijo) premiera (fr.}; prva nptiao-rltev
t premostiti nasprotja, razlike (po nem); IsravDatl nasprotja, razlike piepeCense, prepeCen kruh,
Zwieback prepelica, prepelICji preplah, panika preprost
prerok, prerokovati presad (sajenica) pttseka (t praska), prisekar
presen, opresen; presno (sirovo) maslo, presno (opresno) zelje t prestati, etor. preMtl; prim. Srbom nI bilo v 17. stoletju pod turSkim Jarmom vet mogoCe prestati (»/oven.; pieWtl); t vojsko prestali, »/ov. prebili, prebom in pre-bijem
t prestiž (/r. prestig«, slepilo, Ur, ugled); nfled, veljava ptaiersn, prešemost prsiUca (t preiCa), prs«U
(iz vem.) preioitve, preSuSten, Ina;
prešuštnlk prstinkest, pretenkota, die
Spitzfindigkeit; izgubljati se v pretankem pratokol, preteklo nedeljo
(t preteCen) pretenzija; pravlea, zahteva
pretili, pretenje prendarek, preudaren, preudariti preval = prag, Dneprski
prevali (pragovi) preventiven; odvraten, prestižen, žna, o ptaandba
piesebatl, preteki, del prezebel
prežgatl (povoditi, im), moko, kavo rösten prlta; pred.. vprICo, vpričo ljudi
ptKnletnoil; f pričuioC-noat duhi (po nem.) slov.: zaveda, zavednost prKat (privid, prisluh) Sln-
nest&uacb ung pridifa; pritnica (prldiž-nica)
pridržek; pod pridržkom,
da—,.= vzemimo, da —; unier der Voraussetzung; vzeti, misliti, da -(f pred-položitl,predpolngatl, su-
tTdotoa''
Idtoleaic (privrženec) pcigevailati, bemängeln ;
tudi ugovarjati pcihatati, voda pr.haja ; nr-alov, v pomenu postati, biti (po it. divenire /r. devenir); napačno: Dihanje je prihajalo vedno moCneJKe (aa respiration devenait plue forte), s/ov. |o bllo, ali Je poeta-
laie. Ntpaino! Kakor so gospodarji bogateli, tako so prihajale izbe lepSe In lepSe (VI. Levstik); alov.: so bile. postajale. Vdovin obraz prihaja mehkejši (isti); slor. |e, postaja prihodnji, prihodnost; pri-
hodnjik, prihodnjič priimek raka prllatalj, elja; prljalelllea prllamlT
prlkor, Tadel ; cesarski prl-kor; neprlkoien, tadeilos prllapka (na drugI strani
pisma), die Oblate primitiven; i. prvoten; 2.
praprosl princip: 1. polielo, izvor,
2. natalo, 3. sakon prlpraga; relais (pri poŠti,
strojih itd.) priredili, napraviti prim. II avait donné une grande fête, je priredil, oapravil (ne: dal).. . pristati, pristanem; priià. Poiasi pristal je par-nik, nalahno naslonil je bok oh breff pristali, prlslojlm; ob'eka mu pri<ïtoii, tebl ne prl-slojl tako govoriti; pravica mi pristoji piltllkov, pritlikovec privaten; sasahen, aamosi
zasebnik prizvok, Anklang problem; vpraSanlo, za-datek
probnia, narodna probuja,
pv'obuditl se prit, vse je proC (f pre«)
proiala. naprddaj httl, po-ataviti
produclrati;prolz*a«ll, proizvajati; pridelati, pridelovati; Izdelati; produ-cent, piolzvodnllr, pri-delovavec, izdelovavec; produkt, proizvod, pri-dalak, izdelek proinh, Luftloch, produS-nica
profil; prasik, prerez prohibitiven; zabranilon f promenada (fr.); Izptehod,
sprehod t prononsiran (fr. prononcé); Iziazll, Otiten propalica; toda prepnstl,
prepad proporcionalen; sorazmeren
proaavatl, proseven, transparent prosinec, nca
proslU koga kake reCI; tega vas prnsim; tudi tega prosim od vas; kruha proaiti (f za kaj prositi po Dem.) proslaviti, proalava, proslavljati prost; prosti (bolie prazni) Cas, die MuBe,-s prostimi {bolje z golimi) rokami kruh služiti; s prostimi (bolje z golimi, praznimi) oCmi gledati prosliCIna Pöbel prostor, ora ; t prostor vzeti (fr. prendre place, odtod nam. Platz nehmen) = sesti ; t vzemite prostor, elor, sM'l«
protestirati; ptosvadovali;
protest, prosved proll; namesto neslov. predpone proti, nam rabi na* ■proten, piativen, d. pr. proti vni ali nasprotni railog (t protirazlog, Gegengrund); nasprotni tolK (Gegenstrom), nasprotna mo{, Gegenltraft; protiv-na utež, Gegeagewicht' protoliol, uplinili prototip; prailk pionCIti
provinca; 1. pokrijlna; 2. dežela, na deželi (v provinci); provincialen, pokrajinski) podeželen provizija; opcavnlna, nagrada pesi mnof., i. prtljaga, prtljažen, Ina ptica, ptič, ptiček; v jpi^e-nesenem pomena tadt tll^ tiček; zvit ti ček t publikum, občlnfivo I puč (Sviearskonem. der
Patsch); pobnna t pumpafA-.); sesaljka, iia-palkaj (f pumpati); vodo (onitl, zajemati, črepati pnnca, punčka, punčica pustiti; neslov.: prijatelj te pusti pozdraviti, alov.: t* pozdravlja, ali te je dal pozdraviti, več o tem glej pri dati pusioiovoe, aventurler, po-stolAvIna (pustolovščina), avanture pnččica, strelica; nadpls pdatca, v puSico potiirau; t pušeljc^ čopek, slov. aMpoc t pušpan (aem.>) miHaHui
t rabat (fr.)i popust tabeli, bija
t rabiaten; besen, divji, stekel
rabiti, komu v kaj, to mi ne' rabi; ločiti je treba rabiti od potrebovati; ne; rabim veliko denarja (= pottebDjem, mi je treba); pomoči potrebujem
rabAta, labötati, rabotnik racionalen; nmen, amoven;
v rač. razložen, žna, o rad, rajši, brat rajši (f raje) dela,- si^stra rajši (rajša) bere; lete rajši (rajše) spi
radikalei ; korenit, teme-Ijit; odieien, btazobElton radirati; atingati, strgati; strugat na radierte Stelle, Rasur
t ralinirui (fr.); Ilstlil; itčistiti; raflniran, očiščen ; (pren.) prometen, pntkan, zvit raglja (ropotulja), ragljati raniiMI, ito, zrahljati; rah-litl
rajni, jna, rajnik) rajni, rajnki (staro: rajnik) oče; rajna, rajnka (staro: rajnica) mati; rod. rajnega, rajnkega (rajnika) očeta (t ranjl,ranjki, ranjka...) raklia in rakiilja (r&kovica) ral, i; ralen, Ina, ralnl
svet, ralnik nuna, e f. in rime, ena sred,; (f ramo ob rami nem. • romansko, »Jor.
■kapa«, ilala«, v tvati,
napačno: Jaoetič se ]e ramo ob rami z LevaU-kom buril za svobodo kritike) f rampa (tr.); ograja laa, ruoa, rano; rano solnce, zarana, za ranega Jutra f rapideni deroC, silen;
pren., prisl bno, hlira t rasa (fr. race); 1. pasma,
pleme; 2. rod, vrsla raskav, va, o
rasti, rastem in rasem; rasel, sla, slo; rastlina; rašC, raščav (bohotno rastoC) ratificirati; odobrili raT&n, ravni (t *av&ni), v
ravni, na ravn zaven, vna, vno; t ravno (po nem.) = pra»; prav o botlču; prav daj, prav ti si bil; pravi ar; prav ta čas; čeprav v samo aredo (t ravno v aredo), na samo novo leto; na samo veliko noč raz ae rabi a toiilnikom, ra« mizo vzeti = z miso vzeti, raz drevo pasti = z drevesa pasti lashirati, razbrati, sortierm rasbaslli, se, r. konja =
izboaiti razeairall
razeleattl, razčlemba razen (t razun, t razven)
razen tega razbudIH se, ahuditi se razjokati se, zjokati se različica, odličica = nak, nka, nuance rAiar, 6ra
rat»ala|at ta Ji Je na (prosto) nperabei v rabo; stoji ti na v*HI t razpolotenje; ■branosl, nastrej, obtatek, čuvstve-no soglasje, seobintja; dobro, slabo raspoloien dobre, slabe volja biti; pri volji biti, niaem pri volji; nesInlMi biti rasvi^ evidenca; imeti kaj v razvidu, in Evide iz halten rasvozliU, 14m raienl, inja
ide< (t rudeč); rdeti (se),
rdim (se) . realislrati, aslvatttl; nvs-
Ijavili realka, realčan, čna rebai, bri; navkreber, rebro, rebraat, rebrn, rebmica rebaU lecelj, clja
redek, dka, redka (t tekoča) hrana (aaspr. gosta b.); ne more nič gostega uživati, le redko retlektirati;edbVa^ odbiti; adeovatl, odaijaU; edza-žaN, odrasiti; retlekalja, odboj, odsev, odslj, odraz; (pren.) lazaalUJaaie, refleksivna lirika, racmli-Mevaina lirika regiater; seaMun, popis;
vpleaik lagtla (kruh z regami) t reisirati (/r.r«naeir) uspeU,
rekapitulinti, peneti; po-vasBatl, «s
t r«klamlt«ii (tr.) i. zaUa- f režija (tr.); optava *aU, laititi ai; 2. ptllo- f režim (/rJ; 1.Tlaaa, 2. Tla-iiti ce, ugovarjati	davma
t rekord (mgl.); »I«ek, v. t režiser (Ir.); tavnatell
doseCi	T lec, Ica
t rekrut (ir.)- nor aee, no- ilsa-o ReiOzeug, rlsiinik vak ; rekratirati, aoraCItl, ReiOfeder nabirati («ojalie); r. ae; rlvai; tekmec dapoiBjaraU *a	f rlziko (tr.) -, neTarneal
rektificirati; icpraviU tja, rjast t remisa (/r.^; klunlca, to- rjàv, ava, o
mB{!t)ii	rjuha
trenom4f/rJ;ugled, aloves rjuti, rjovem, rjujem t repertoar (tr. répertoire) »kèl|, rkijà
raspered, seiBuB	rmaa, rmanec
tepetalea porotnica toceli, cija (ročaj) reprezeiiUclja;iaatop(slfo); reia (ročaj), sabljo la ročo
zastopstven	prijeti
t repriza (fr.); ponoTlIeT, togllM das Kipfel
ponavljanja (Igrokaea) togoinlk d e Matte reproduelratl;«kno*tll,po-	t rol o v roki hoditi
poviti; obnavljatl,pona»- (roman. - - nem. Hand In Ijati; otaan	jlaod gehen), slov.-, za to-
re-ervatj pridtihk	ke»ovod ii,prim.nar.j)
t resoluten (tr); odlelen	bele ^ke se voditaj
t resort (fr.); podmeie, ob-	ročica
reft^vri'rïiTi.lîISÎ'ÂÂ"''	"k", '»"«''i«
restavrlrall , VtpeetavHI	,
re8tringlratl;slesnni, Utes-	der Muff
t r^ipiî)'«...,... .h.	""
trevanälmtl (se); «r. re-	t roto»ž (i» nem. Rathaus);
»ancber, maSčeVatl se);	"f^»»»"'" (mfstna)
vrniti, vračati	»«v a«m«) Schacht
revers; otfpevednlea, po-	ivval, zareze na rovaSu;
godbenl list	Imava Se nekaj na rovaSu
revolucija; prevtai; pre-	(na dolgu), gre na rovaš
vraten, prevratnlk	(račun)
tezanel, mnof. Nudeln	rl, rta (Konica, vrh), prvi
nzgetaU, rezget in rzgetall	rt (pri ladji), zadnji rt;
t rezimirati (Ir. rtsumer)	rtič
povzeli, povsemati	rubrika; stolpec, razpra-
rezultat; pMMak, uepeh	del(ek)
rada, rudo slediti, schür' fen, rudosledna Jama, der
Schürt ramen, rumenjali ran|a (Isosem, koder, ku-
šter), runjast t rutina (tr.) spreinosi, ročnost, viielna rvati (ruvati), rujem, rva£ (ruvač), rvanje (ruvanje) rsill, rzäm, ržem; konji
rzajo ri, ržen, rieni cvet
S.
8 (pred aamoel&sDiki in Mve-nečimi soglasniki z) predlog; često se rah predlog od ali gol rodii ni, kjer mora stati predlog s (a), ki znači sreaatro; napačno /e n.pr.: kakor hi bili osvetljeni od večerne zarje; od jutranji ga solnca ohžarjen; griči, obdani od vode (pravilno: oavet-Ijeni C večerno zarjo: z jutranjim solncem obzar-jen; obdan z vodo). Napačen-je rodilnik, n. pr. Ves prostor je bil zastavljen samega dijaStva (prsK: zastavljen a samim dijaštvom). Vsa cerkev je bila nabita pobožnega ljudstva (prav: nabita a pobožnim ljudstvom, ali: potna pobožnega ljudstva. — Glede razlike med Iz in a (i) pomni: predpona a (Z) pomeni, da se kaj s čes» od tgoraj fiavzdol premika, n« pr.
aeno t voza «metati (saoo
je bilo na vozu); aneti klobuk s klina; kamen spustiti z gore sablja, sablj&U, 4m t sabotirati (/r. aaboter, v coklah hodiU; trdo stopati) molili, razblinil sadOBOson (t sadunosen) sij, ja, doch; s&j si vedel; saj te ne bo konec, če se malo zmočiS — toda vai| wenigstens; vsij to ml povej, če ie drugega nečeS saja, sajav, s4javec, sajav leSnik; sajavina, sdjavka t saldo (it.); piaUtok, ostanek; saldirati, ■klanlli, sklepati (računj: poiav-naU, plačati aalovec, das Fedeivveia samodiilvo
sam; pomni: aam s seboj je govoril (ae: sam seboj); sama s seboj je dejala (ne; sama seboj) aamoiaiel, sla; aamoraSč aamAatral, ela aaui ia seni, maot.t.; na sančb, saninecj sinka, sankati se sanie (tudi edn. sanja) sa-njilv, sanj4vec; sanjske bukve; sanjati, am; pomni: sanjati o čem (kom) (napačno: sanjala sem te, franc.)
siakall aa, ačakovatl se;
tu se ljudje sčakujejo sčasoma
sčenili ae, sčenem se aiesati, prah z glave ačntlU se (zavesti a«, zavedal Mm so)
Mbe, 98; icbl, li; 1. s po-	aadomeSčh časih tudi le, vratnikom ae delajo pre-	kar je mlajšega izvora, hajalni glagoli irpno obli-	n.pr. Blagor al )e Človeku, kof osebek mora stati r	ki mene posluSal Schdo-imenoraZailro, n. pr. Kmet-	leben. Gorje ti je temu je se vidijo na polju.	človeku I (isti). Blagor ae Napačno je: Kmete se	meoi, ki opravljam ta vidi na polju (ital.sklad).	sveti poseli (Cankar). Ce NapaSnoje n.pr. Primer-	Bog ne bo mileje sodil, no bi bilo, če bi ee knjigo	gorje m nam 1 (isti) okrasilo s pisateljevo po-	„daj in idaj; sedanji, se-dobo (prav: če bi ae knjiga	danjik; zdajci (= takoj) okrasila s pisateljevo po-	„dalo; zahodno sedalo = dobo). - Treba bi bilo,	zabodnik Leibstubi; seda se ga prestavi v drug	dalnica Sitzkissen kraj (prav.- da so prestavi	ježem, rei-sezi, »eziva, v drug kra), ah: da ga	jezite prestavijo v drug kraj).	««j*inik,sejalnica = selnica
—	Komur je na tem, da	sekljat , am
se popravi škodo, ki jo	sekulat en; •;olete». stoletje ... ^rav; da ao po-	niča j&kularjahr
se jih politično loči od	"S"' ""'i
Ogrske (prav: da so pol i-	"'»"^v fl/^ ' ® '
tično ločijo, ali: da jih	'«J-
politično ločijo). - 2. Po-	"i , <>
«^epl-riolii-rr;:
dajo, tam gine ljubezen	napraviti
(ne: kjer se prepira in	»"i brkati sčr; sčr prid.
pravda). - Upirali so se	(»1»), sera glava; sčrec
temu (ne: upiralo se je	(belec, bel konj), serka
temu). - Izgovarjali ao	(sera raca), serost (fsirec,
se (ne: Izgovarjalo se je).	sirkt slrost)
-	i. Kadar je od porrai-	»eaaljka m sesavka; Saug-nega glagola odvisen drug	pumpe, sesalen, sesalnik povratni glagbl, se pri	sestra, po poli sestra; prid. drugem sa izpušča, a.pr.	sestrin, Ina, o: sestnnji. Dečku se ni hotela učiti	sestrski;aastrlčBa; seatr-(ne: dečku se ni hotelo	na nečakinja; sestrnik Učiti se). - t. Zaime» fl	= nečak
0Ü
•MTailnll, acsvedranilasja ra], äastaura)»lalnavati,
krftusaln	uietn
aaitta«aH, Uatradatl	t akala; laatvlaa
aavada	akal.U, im (t vakalitl)
■e>et, severa, aeverao, raa, f akandaliziratl ae; spaU-roo, savarDica, aeveroik kaU ae, zgcaiaU se, priis. t sezona (Ir.) taa, letal Cas Nad takim početjem se sbema (f äema[tizem)); pre- je vse zgražalo ■lailBiea, razpredelnica, Bkandirati.razmerlti zloge; izkaz, obrazec '	- kellkevali
ablraU (t izbirati)	skaza, skaziti, lovec akaza
'l',"'*'^' .K . II »"'•O*»!, dnjš, skednjčn, sila, od sila bogat == sile akednjina vrata bogat; sila die Masse, skelet; eaestBlca.kostnjak, Menge, üiia ljudi, sila ogrodi snega, sila opravkov; skica 1. preCrt, pr»l načrt, Ma prial: silo, aUo »ačrt; 2. ofa», očrtek; 3. (t sila) bogat silo po črtica ;proeTlnlk Skizzea-treben, ali o velik = sil- buch; skicirati načrtati, no velik	očriatf, začrUti osnovati
alluela, la Silhouette, l.po- «kipeti, mleko je skipelo
teajica; 2 irUca	sUsat, viao ae je skisalo
simetrija, somer iost, sima- ,klad, skladni koledar
tričen, aomeie i	Blockkalender
slnica (t senica), siničji aklUalnlca, sklädanlca Sinti (višnjev), siajl kamen drv, sklädovnica sinečl in sooči, sinočnji, sklaH in skeleti, im
soočnji	skllll in vzkllti
sinteza, sklad, sestav; sin- skloniti se; skloni se in tetičen, saataven	poberi; enaio: pokonci
sinonimen. sezaažen	se aklcniti (f vzkloniti)
s pa Streusand	sk6ba die Klammer, die
sit, sira	Leiste
sirak, rka (koruza)	skdbalj, blja; skčbeljnlk
sliisče (posušeni telečji že- = stružnica Hobelbank;
lodec), siriičnik	skdbljati, hobeln; sköb-
slreta	IJanci = oatružki, skob-
irfiotka in siratka	Ija = strgalo
sistem; sostiv; sistemati- skodala, skodelica (t ško-
čen, sestaven	dela) die Schale
sistirati aalavltl, prepo- skodla, s skodlami krita
vedatl	streha
situacija, položaj	akemlna, akomina mu je;
t sjesta (ipaa. iz sezta [ho- skominati, skomina me
t «konto (Hal); odUlek	vromeau, ok deiju. Na-
akonl, skorajânjl	pačno je n. pr. Kralj Je
■kdili in oakorH, der	napravil Tellko žltnico,
Speierling	ki je zabranjevala lakoto
akoi, skozi	v slučaju slabih letin
akiajan, jna, skrajni čas,	(slor.: ob slabih letinah,
skramost, skrajnik	ali: y slabih letinah)
skril, 1, f. in skrila; skrilav,	,ioi|, alovem, slujem
skrilavec, tudi Skril, SkrI-	der Schieim, sluzav,
last. Skrilnik	sluzavec
skrinja	slnlklnja
sktiTSI, skriv&j	smeiatl, snaejem in smejam
akrob (f Škrob)	se
skriat (f Škržat)	smalUCnlea
sknba«, skubem, skubal,	sm sal in zmisel
bla, blo, osknoan (f sku-	smodallnlca
biti, skubll, oskubljen)	smokva, prid. amokoT in
sU	smokTln; amokovec
slad; ječmenov, ovsen slad,	tmolka (f smodka)
das Male; sladčlea, slad-	(notlaka, das Gesindel
eičar, sladClčarna	smolrn, smotrnost
slajja (t slavile) .	sm« «a, smrekov
alačl, čem, ve/, slaal	.™rk»ir amrliavpi-
•'•îrJ'ob,o-
slad^l, naslednji	k smrti)
Slehscm (t slehernik)	\ ^^^
slap, alepa cena, der Spott- gnahi (f sneha, slnaha) prals; slepi rgen) (če se ,««1 (prisad), snetiv, snet-sUr les svetlika); (f slep iji,, snetj&v, snetje strel, blinder ScbuB) ■= ,nltt se, snidem se, seSli prašen strel	smo se (ne: skupaj priti)
sles m. der Elbiscb, slecov (nHsee, sniibač
čaj	soba, sobna obleka (f no-
silna, siinav, sllnavec (sli- gutj^ fr. négligé)
nav deček), slinavka (oelalan sijada, sljudovec	soden, dna ; sodni dvor,
aioiai slolnost (edinost), sodna od poved, sodni dan sioien, torfa clolen (lego- sokol, prid. sokolji den, udoben)	soktviea
slaiaj; f v siučajn (rom.- t soldateska (it); veJèMaa nem.), n. pr. v slučaju po- solidaren ; viajamen, soll-trebe - «tov. te bi bilo darnost, viajonMal treba; v aiučaju dalja ^ aollden,l.ltde»,J«dm,kle»; <• bo del, a/i: «b slabem 2. ledea, radovlt
î
sa
uUtar, rja, aoliter, tra; ao-
litrov, solltro, aolltraat aolnoa, aolačece t sondirati (/r.sooder), pia-iakoTati, prelsiiati, dognati
soooren: xronek, nka sortirati (it.); nabrali, oddeliti, iibrati sosad, soseden in aoaedoji, sose^lu, soseščina, sosedstvo sova, prid. sovji apalia, spačiti se apakadratl aparan = soparen spainik, spaša specialeD, 1. poseben, % delen; posamezen; l olaoki, podrobni zemljev d. Spe-zialliarte; specil liucija, razvrsUtev, specificirati, lazvraUtl špekulacija; razmišljanje, proumovanje; gl. azniii-Ijati, razmatrati, p roumo-vati
apenjati se in vzpenjati se
spat = zopet
aplrltnal
aplasnlti, splesnim, kruh
je splesnil spletična die Kammerjungfrau
aplazati na drevo (f vzple-
zatl), z drevesa spodaj, spodnji, spodnjice
(spodnja oblelu) spoditi koga iz hiše spodiao in izpodrec apojka Lasche apokDion, spokoriti ae; •pol in spoli; naspol (na-spoli) oratt
«poaka Heftklammer spontanen; samoliotan, sam
od sebe, rado voljen; na-boten, unwillkürlicb sporadiče.i; samotér; raztresen, redek spored in vzpored sporočiti (t izporočiti) spotakniti, spotakniti, spotaknem se, spotika, spotikati se (t izpodtekniti, izpodtika) spovedati se in izpovedati se spozabiti se in izpozabiti se spred, spredaj, sprednj-i sprejeti
sprevod, sprevodnik spričo, s. uga (t vzpričoji sprljatl, sprimem; Bog te
sprimil spiostralt, razprostreti aprožiii (t izprožiti) sramežljiv aiiece
arebm, srebj-nina* aredi, sred predi. arada, sredeo, srednik, sred-nica; sredoposten ; swdnji (kar je v sredi), srednji^ srednjica srenja, v srenjo koga voliti.
srenjan, srenjskl sréi (ivj^ srén) srna, prid. srnji anbot, srobotje stabilen; stojan, stabilnost;
stojnosl; pren. stanoviten ataio, stojalo, das Stativ atan (f v stanu hiti, rom.~ nem., ir. être en état, nem. imstande sein) = al utegniti, moči, nt^eli in podobno; primeri; ne morem (t niaem vstauu);dajmi,
es
kolikor nttpli (moreš);	itopUnik (v stremenu)
dajte nam kruha, ako	atopnica
utrplte; ne utrpim sf, da	atApnJa in stopinja
bi ga ne svaril: ne nteg-	stoprv (stoprav), šele
nem plaSati dolga (= ne	storž, storžast (f sterž)
morem); to ti utegne ko-	straža; stražni naCelnik
ristitl; zavpil Je, kolikor	(f stražmojater)
Je du^a dala	stre6f, strežem, vel strezi,
stanek, slikarski postavek,	strezita, te
die Staffelei	slrel, strelivo, strelnica,
ataajiatl	streliti; streljati, streljaj
star, st&reili	strežnik; strega, postrežba
starši (roditelji)	(enkratna), strežba
slareHna, starešinstvo, sta-	strgalce Radiermesser
reäiniti, starešinka	stile, al riCev, va, vo; strina,
stati, stojim; mesto, vas,	strinlč
hiša, poslopje stoji (ist	sirili, strižem; ve/, strizi
gelegen); polje, njiva,	ribežen) struglja,
travnik leži; ladja na	slrgi Ija
maCku (sidru) sloji (liegt	iiniž» der Hobel
vor Anker)	stvarca (+ stvarica)
statve in stitive, tkalci pri	substrat: podl6g, 6ga
stativah	sukam c der Zwirn
siebte, siebte, steb^, ste-	gaknja suknjič
bfski	suponirati; podstavljati
steblo,stebelce,stebeln,ste-	^.va
s.eHl°tat je stekel, zibel	"
Je stekla; P" i« »tekej.	suveren (/r.souverain)»tbo-
bunka mu je stekle, ste-	^^^ Neodvisen; suvere-
. ... , , , ,	niteta. vrhovnos», vrhov-
t stelaSa/nem s/rane.iond-	JJg „hlast
ste"^r^teljen' Mna""	"»"1. «"Ja; suženjski, sus olja, steljen -ina	ienjstvo;.sožna in sužnja
' Ä.mn	(že.iska),pr,U sužen, žna.'
Cega stenia ne bo ugamll	1 . "
stežaj. vrata na stežaj (f iz-	žno in sužnji
teža!) odnreti	svallek, 1 ka: svaljekkruba,
slilfa I srožšr; stežer le	nekaj svaljkov prediva;
cadre	die Pille; svaljčlca (clga^
stlatl. stelirm	"ta), svalikAtI
s<«ala in stögljaj (jermen	svečan, an (sočen, čna)
pri čevljih)	svest, v svesti aem si; s
sloiba (stopn'ce, lestve)	svestjo se nadejati
svil, svita, svitnik (f svita, svitnik); kngasvita vprašati ; v siite h komu priti avetovlian, kozmopolit svetel, svetal, tla (t svltel), svetloba, svetllti, svetil-oica svallllka
•velozot das Kosmorama svež; često se ta beseda rabi v nemškem pomi^nu; slovenski je a. pr. pieano zelje. sadje,mleko, presna voda, rana, presen les (tsvežezelje,sndje, les...); sirov (zelen) les, sirova drva, sirova slanina, sirovo jeklo (t svež les...); opiana srajca, rjulia, oprano perilo, ah srajca, rjuba po perilu; belo penlo (t sveže p.); nov sneg, nov mraz 'f svež sneg); na novo < striien (t sveže ostrižen); mlad sneg, mlad krub, mehak, voljan kruh, ali: kruh po peki; goieno sadje, go-lene hruške; atndena, mrzla, hladna voda (t sveža voda); dalje: 90tka, toplakava; umita pohoda, umit kozarec; spoiit, čil človek (t svež čl.); na-molzeno mleko, mleko izpod krave sveženj, žnja
(vmja, svinjak; svinjko biti ovitek, svitek smokev, svitek žice, voščeni svitek avlž (t svišč)
svobodnomiesin, svobodno-inis«lno8t
(vojep^s, avtograt, avto-
gram svojta, Sippschaft svrha; (f v svrho = slov. za, zarad>, gledi; ne: denar v svrho zboljšanja travnikov (tudi v nemščini ni dobro-, zum Zweck von .. ., ampak: tür) ^ slov.: za zboljšanje travnikov. — Rigveda vsebuje nad t soč pesmi v avrho daritev (prav: sa daritve, ali, ki so se pele pn daritvah). — Državni zbor imenuje poseben odsek v svrho, da preUče zadevo (prav: za to, da preišče . . .). Ravnateljstvo mu je dovolilo dopust v svrho nadaljevanja študij (= zaraall nadaljevanja študij)
i.
iaka, šakelj, kija (perišče),
šakelj trave Sala. šaliti'se, šalec; šaljiv,
šaljivec šar (barva), šaren, rna (barven), šareč scheckiges Pferd
t šarlatan (it.-lr.); kričač, (lopar
t šarmanten (ir. charmant, od charmer, zagovarjati, začarati, očarati) oiarljiv, dcaieslen t šarža (fr. charge); aloiba, čin
iatec in šotor ščebijall, čebljati ; ščebetati, ščebit
ifemall; šCeml ga (te ga delati; nkall koga, pre-Kaj uSCIpne)	glav.ca delati, allnoall
ičip (IverL iCepio, pek in prizadevati šMpec(kakedrobnestvari illo, šilast (t šiljasi) šlliti toliko, kolikor se je a spitzen tremi prallpriine);9Cep6c ilvati, šivalni stroj (bol/e: = jemljaj, die Doše	šivalnica, Stritar); šiva-
iiet, i, šCetka, šCetica die vec, šivalec, šivilja Barste ;Uelalo(eohalnik) škatla der Striegel	ikilaT, gküavec, škileč, škl-
SSetlna	lavka, škilja
ŠCinkavec, ščinkavka, ščin- ikolika
kija	ikopa, škopnik
i«lpl lunaje vSčIpu,2,der ikoiemj, rnja; dvoji škornii Kniff	jwei Paar Stiefel -, škor-
šSIpatl, pam, pijem; ščipal- nja I. škorenj, 2. goienica nilf,šHpavec (škorpijon), (.f StibÄla) šCipavka (rakova)	škripec, v šiiripcih biti (v
Muka	zadregi), na škripcih (t
Mo»k	škr )ec)
iSoTati, ujem	škropiti (fškrof.ti), šnrop-
iela. šele zdaj si prišel	ijei je, škropilnik
iaga, šeg&v, Seg&vec	Slesko (t Slezko)
šegetUl, t&m, šeg&Cem, Se- imaren veliki Šmaren, mali
geekÄti (žgečkati)	gn, ,ren U,
Sin, ššna in všen, der RdI- ^ soii r (Ir. chauifeur, kurlauf	jaC) Toz'telj, kimileij Mpalt, na eno nogo S., še- |oja
pav, šepavec (t Svepav) |oi,„, ]„» iepM,ti;šepet4tl,šepetnlli, Šopiriti, pnrje, laseš ; kokoš Šepniti, ššpnem (nc: šep- ge šopiri; šopiriti se sich nitll), šepetavec in šepe- wichtig tiin ; šopirnica, tulec (t suiler, fr. souf- jopirnež lleur) šepetalmca der | Spaga, špaiiat (it.); mot-,Souflleurkasten	itz, vöza ; sTllBik, vrvca
t .^ifra (fr. Chiffre); talno- (p,«a die Radspeiche Pia, šifriran taiBop.san; i Spifast (nem.); osler, i'-šlfriratl; tajnopisati; de- |asl, konlSast, oslnat; ko-šifrirati;tajDOpisrazbrati gica, ost, vih die Spitze Sija (tilnik), šijnjak (ši a) f špula (nem. die Spule), t šikana (fr. chicane, zvi- netenica, vratilo janje postave ali pravice, ileti; po Ir.-nem. se rabi zvijaštvr.) z*tlaia innoi. napa<Sno,n nr.:Brezglasni -j-SikanliatiiZvljafeplaail, «vfrfmcoski pesmi šteje
kot ilog (alov.: M Steje kot Elog). - Službena leU mu štejejo od d ne... (alov.: leta se mu šteiejo) štoiklia itreelt, clja
t štrena (nem. die Sträbne),
piileno motovllka itrkall (brisgati). štrka =
štrkallca, štrcaljka ilinkelj, kija
tabela: lazpieile'Dlca tabeinakelj, eljna, kija t Iabl6 (fr. tableau) sHka, obraz,pregled totvitlik: tableau! = tu imaš! takole je! tabor, ora
tàk priai; làk Ukô; tak tibo govori trk nikar ne vpili (Cank.) ' ak kaj sta videla? f taksa; prlitojlina, taksirali, ceniti tal, la, lo; talo je, kadar zaCne po odméki sneg kopneti talen, Ina ; talna voda ; t al n i
načrt (t tloris) talentiran; daiovlt, umovlt tamkajšnji taniica in tenčlca tanek, tenek. taniši, prisl tanje ; priai natanko, odtod prid. natančen rf na-tanek); nspaeno: Pa saj nismo tako natanki (Cankar); prav: natanko ali natančni t tantiema (ir. tantième = tolikšen [del)),ddlež(nlna)
t tarif; oanovalk, cenik tarnati
tavtologija; islereilo tosoba (težava) tekma, tekmec, tekst, besedilo telog (t telob) temelj, Sija; alov. vklada; hiša ni dobro vkopana (nima temelja) tempelj, eljna, Ija; tempeljska (t templjeva) straža temvei, temuč tepežkaH, tepežkanje teraia, oterač (brisalika) t teren (tr); ozemlje, okolli terllja = terica, tar>iče (raz-bojeno mesto, kjer se vrši kako delo), Tummelplatz, torišče
leijatl koga ca kaj; ne. t.
od koga kaj terminologija; imenatro; terminus technicus = strokovni izraz tosia
leii, a, e; tudi neaklonljivo,
n.pr. mati je ie tešč tetiCna (tetina hči) težek, težka, teZko; težji, prial težje; teikenmjs, Schwermut m, tilek tilnik tir, tirnica (tračnica) tirali, ovce tirati, ljudi t. tisk (t tisek)
tjnlinj, enj&, der Seehund tkalec, tkalka, tkalnica tnalo ar. (t tnala ž.) tobak, . tobačen, tobačna
uprava tobsl, bla, o; tobneti, mrtveci tobnljo, glej zatohel
toleranten; strpijiv, sum.	lriikaI,go§ča,droije;2.die
atrpljlvosl	Schlacke, troskav
tolik, tolikäen. - Pisavec	ttrotoarC/h;,(stranski)tIak,
Je želel, da bi bil priču-	hodnik
joCi snopič vsaj dvakrat	«»ka "i treska
tolik, kakor je (Skrabec);	•»«•. trstov, trstika
pria;. toliko; pomni: to-	trs ni. (parobek, f ätor, nem.)
liko, koliko se ne sJt/ania,	träav (kar slabo raste)
n. pr. voz s toliko kolesi;	»räast, träasta živina
s koliko ljudmi si priäel?	t trudapoln (po nnm.); Itn.
Napačno: Po tolikih letih	(n)trDillilv; poln tru-
mu Je iele zdaj priäla	da, naporen
zavest (pr.iv: po ioUko	T'"cat(/r.nem.);dvana|sl|ca
letih); voz s tolikimi	«»Mt Ptuj)
kolesi pomeni: voz s to-	tukaj, tukajšnji
likšnimi kolesi	'»'i der Köcher, 2. der
loDOl a in toDol i	schlauch, vino pretakati
t«el (t toraT '	«"'«i «»«"a
torek rka	odprtina)
torek, rka	" i
tovatll, iša; tovarišica	^ turn rs; vrsta; glag. na
transformlrati; pretvoriti,	vrsto pkti, vrstiti se
pretvarjati; transforma-	torščlca, turlčlfen
tor, pretvornik	Ivestl, tvezem, natvesti,
transm.sija; prenos; prc-	(t tviziti, im) nosno vratilo Transmis-
aionswelle	^ transverzalen;prečen;trans-
verzala, pieCnlea	o» predi.; kot predpona pot trasirati (tr.); obeležlU	meni 1. odmikanje, oilstra-
Klllsen	dovrSitev kakega de-
Irennlek, trenuten	».mfn.*!'.«.?«'.'«''
tresk (t tresek)	upokojiti, uCistiti se itd.;
predponi n-in v-se v pi-
Irgčvolca die Markthalle	savi razločujeta po stari
tribuna; (govorniäm) odet	cerkv. slovanfčini i„ po
trlpetrn, tripetrna ladja, der	drugih slovanskih jeiikth;
Dreidecker	f besede, katerih ni najti
triumf; zmagoslavje, zrna-	pod n-, ijfdi pod v-)
goslavni pohod	nbadati (zbadati, ujedati),
t trivialen; pren. piOalaikl	indn vbadati (šivati)
trn, trnov, trnov venec,	obeg, ubežen, ubegnlti
trnovti krona (f trnjev)	nbeltU, platno u., lase u.
SlOT. pravopli,	7
aUII,ubijati,uboj,ubojoik',	voda je V mlia vdrla;
— vbiti,vbljatiD.pr.korau	mosi, zemlja se vilre,
kaj v glavo	vdrte oCi, vdrt obraz
nUailU, u. um, srce	adiihatl po {em
ubog, uboiec, ubožček; (u)-	"J «« mofi
boren, (u)bornost;pomni:	reservieren
ubog ■ tasDim blagom;	»"»»«Jli zaduSiti
ubog i besedami, ubog	oedl^m
pri pšenici, penezih, pri	nganlli, uganka, ugibati
pameti (ne: ubog na 6em)	"gesel
t ubogati (u nem. folgen),	ngladlU
slniati; f ubogljiv, po-	nglajenoat der Scbiiff
slnien; poslušnost	»y!*''i ugleden, ugledati
abraniti, u. se skušnjavi	oiiobiti, u. se, uglobitl se
ubrati, ubirati, ubrani zvo-	n. pr. v misli, v pesem
novi, ubranost, die Stim-	ugnali 1. odgnati, 2. preiua-
mung	gati; utruditi, — vgnati,
nbrliatl, vino se ubriše,	n. pr. živino v blev
ubrisane glave biti	ugoden, ugoditi, ugajati
ueeniU, žito se j<! ucenilo	ngonobitl
utakati kaj ali čtsa	ugotoviti, ugotavljati
ntinitl, učinek	ugovor, ugovarjaU
nliaUti, u. kaj	ugrabili
učIOTeaU se	ugrezniU, pogrezaiti se
učvntlU	»«ri». ugristi kaj, ugrizem,
udar, udarec, udariti	ugrizek; - vgrizniti n.
ndelati, u. njivo iz puščave,	Pr. v jabolko
udelan svet; vreme se	»ima (f ujma)
udela; — vdelati, n. pr.	uidem, uhajam
kamen vdelati v zlato	ujasniti, u se
udeležiti se	»jed, ujeda, ujedati
t udinjati (ii nem. dingen);	njeti, ujamem, ujemati, u. se
najeti, -jamem, pogoditi	nkanlli
■e (za kako delo, službo);	ukaz, ukazati, ukazovati
zadati se, zadala sem se	nklati, uklinjati
za deklo, zadal sem se	nkloniti, uklanjati (se)
za hlapca; usložltl aa	ukoreninili
ndoben (zložen, lagoden)	ukrasti
ndoIilU, u. se, zadolžiti se	nkraUtl
ndomačiU	ukreniti, ukrepati, ukrep
ndomlU	nkzotiU
udreti, udreti jo kam, za	nkuhati, u. se (mspr.: na-
kom; solze se udero po	kuhati se); — vkuhati o.
licu; —vdreti, vdor; n.pr.	pr. sadje, einkochen
nkvaijall aa nlail, nležem, nlail se nlelell, čakaj, da se beseda uletl
nležaU se, uležano sadje nlill, zvon u.; dež se je ulil, kri se mu je ulila; ~ »liti n. pr. vodo v sod niom, ulomek (odlomek), ulomiti (vejo, kos kruba); — vlomiti n. pr. v biSo nlovIU, ujeti nmanliaU
umazan, umazati se umerili, umerjenost nmesiU testo, moko; —
vmesiti v testo umeatlU, umeSčati, umeSča-nje ustoličenje; umesten umeti, umčm in uračjem;
umeten, nmitnik umiriti
umitlili, izmisliti
umiti, umit, umivalnik
umoikBiit
umorlH, umor
umreU, umrlec
unesti (odnesti); u. se, mlad
Človek ae unese imiverzBlen;obeen,sploSen, univerzum, vesol|noit, vesoljni svet opasti, voda upada, lica mu upadajo, pogum upade, upad; — vpastl vkako reč, vpadel, vpadUCe upehati npepellH
npihnltl, u.luč; - vpibniti (vdlbnltl), vpibniti Iskro,
u»" -
uplemenltt
uplenM
upodoUU
upogniti, upoglbati upokojiti uporaba upoltevati upotreblH uprava, upravitelj upravičiti berechtlgen; — opravičiti (se) n. pr. pred Bogom upreti, u. se, upor, upornik urad, nradovati nravnati
urediti, urejati, urejevati nresnlllU
nrezati, u. se, u. palico (odrezati); — vrezati ime v drevesno skorjo urgirati; naganjati, pritiskali; urgenca, pogon usad, o saditi se, usajati se; melii a nad cesto se je usadi la; — vsaditi n.pr. kruh v peč; drevo vsaditi usehnltl in usahniti, usebel
in us( bel; usihati usekati, odsekati; — vsekati, n. pr. znamenje v drevo usesti se, usedem «e uskok, uskoCltl, ubežati uslUatI
nsidčlll, u. palico (skriviti) usluga, uslužen, uslužiti usmilili se, usmiljenje usmrtiti, usmrCen usnje, usnjar, usnjarnlca usoda (f osoda); usoditl, usojatlse(ne;8ll),i ' verh&ngnlsvoll usopsti se, usopiti usovriltl. Izpopolniti nspali, uspavalen uspeti, uspeh, uspeSen
usposobiti, usposobljen ustavi«, ustavljati uiteu (t ustmen) ustalil Zl-garrenspits; MundstUcli; nstnlCnlk Lljipeniaut nstiailll uatislltt
ustiačl, ustrezati; nstiail želji (iie:za(lo8titi);uBlioJ ustvariti, ustvarjati asoUtl
usaU, uspem; dež se je usui; toča se uspe; — vsuti n. pr. žito v vrečo ntleti, u. se (zmotiti se pri štetju); - všteti, vštevši, do vštetega luao. leta ulaJlU
nleil, utečem utegaiU, utegnenj alaha, utešiti alelesiU, utelešei atameljlti
utepall se; u. se utruditi se; utepa se mi (pokorim se za kaj); — vtepsti n. pr. komu kaj v glavo ulesnitl, omejiti alai, 1 ž. uUbnlU
utolltl, utoUžiti utopiti, u. se; pomni: utopiti se v misli; v radosti utopljen (oblike vtopiti
utiditl, utrjaU utripali, utrip utipatl; to lahko utrpim atrodiU, utrudljiv uUžitl, utrgovati uvanltl, u venam; uvel uvezlti avesli, uvod uvoz, uvozeo, uvoziti
uvrsllll (t vvrstiti) užIH, uživati, užitek; (f uživati n. pr. velik ugled, čast; sior.:imetl ugled...)
V.
»
v, predi; kot predpona po meni prestavljanje iz kraja v kraj, zlasti v njegov notranji del (new. eio, bioeln), n. pr. vdeti nit v šivanko. Kadar zn predpono v- stoji tudi v, pišemo predpono u, n. pr. uvesti,uvod...2ia^.vveBti,^ vvod; (besede, katerih ni najti pod V-, išči pod u-) vadij; jamitina, varšdliia valj der Zylinder, valjHst vara v, prid.; varav sklep,
Trugschluß varianta. Inačica varovali, varuh, varuhinja,
v4ruštvo vbeležili, vpisati vbogajma prositi, dati vbrizgnlU
vcepiti, v. sekiro v parobek vSasI, včasih; časi, časih včeraj, včeranji, včerašnji včitatl, v. krogu mnogo-kotnik
vdati se, v. se veselju, lenobi, v voljo božjo; vdan komu; deska se je vdala vdahniu in vdebniti, vdih vdajatli vdeti, vdenem nit vdelati, v. kaj v zlato vdolbsU
vdova, vdovec, vdovski vdioti, voda je v mlin vdrla; vdrte oči, vdrt obraz
veC, pomni: veC se ae sklanja, n. pr. od veC gospodov se Je zvedelo, o veC Rospodih se Je govorilo, z veC gospodi smo govorili (no; od večlh gospodov, o veCih gospodili...) veiJI, veija, veCJe in ve£i,
veCa, veCe vedomec, mca vedro, vedrce. vedrn t vegetirati; Hvetaiitt t vebementeD; illan, ilra-sten
velik, velika, veliko; določna oblika: v«liki, v«-lika, v«liko velnlen ven vendar
venomer, zmerni, zmerom ventil; zaklopnlk veraja (t vareja) vetJeU, verjamem, verjeten veslati
vesoljni, Ijna, Ijno
vestibul; veža
vetre, vetrn, vetrni mlin;
vetrnica, vetrnik vezllka (potica, v vezilo
podarjena) vgnezdlll aefpo /l an.-nem.J; slov.: zaleCI se, črvi so se zalegli; zaradlti le tCrvi, miSi), zaketltl se (kobilice): pren. kuga se Je zakoiila; tako se v jezik zakote besede tujega lica; zaseJaH- se, kuga se je zasejala k nam vgozdltl, im
vbod (t ubod), vbod imeti
v mesto, vhajati, vnlti tvibrlratl,lrepeletl,ln(Hie
virtuoz, umetnik; virtuoz-
nost, Izvninost »Isok, viSjl,j)ris/. više vil (= vidl85; vlS jo, vlS
ga (t vij ga) vHek,zviška pasti; navliko biti, auf dem Laufeoden »ein. Mre au eourant vitez, viteikl, viteitvo vklenltl (t uklenlti), vkle-patl
Tkljnb = kljub, (na)vzlic vknJIHtl
vkopati; stoji, kakor bi mu
bile noge vkopane vkovatl, v. kaj v srebro vkreber = navkreber vkup
vlaCa die Scbleits vlado ieljen
Vlah, vlaški der Walache vleill vlezem, smola se v
nit vleze »Iltl, v. vodo v vino vljodrn (t uljuden) vloga: f igrati vlogo (ir. joucr un rfile) slov. Imeti pomen; n. pr. Ptice Igrajo veliko vlogo v stvarstvu, slov.: imajo velik pomen, so velikega pomena vmee, vmesen vmeiati, vmešavati se vmeU, 'Tmancm, vmeti mazilo v kolo vnanji
vnapred, vnaprej vnčmar, vnimaren, ynt-mamost, vnčmar puščati vneti, vnamem, vnema vnuk, vnuka, vnukinja voMle
regal, gla, vegdl, voglariti
volka, povodec	vaakall znamenje v drevo
volaka = vojna i pnU vojni,	vsakdac
Jna, vojni svet (t vojskin)	vsIUU, vsiljiv, vslljenec
vaivoda,viJvodloJa(oseba);	tyaled; xac^t, c^l; utru-
vojvodlna, n. pr. bivša	i«» vsled boje o«
Kranjska	boje
vaUU (vnetje na vimenu)	»»»«• , , ...
voa (bridaL nav. tanoi. veel	»•«•J', «taja, vstaj, vstanek
(t uai, kilovi usi)	vapem moko v vrečo
vnlai, tla, votlina	vSeCen, nevSeCen voiel, zla, za-, razvozlati
vpUlIL sekiro v čok	»"»^M , ^
vpltatt	vune, vunl, vai = zunaj
«vin, vpijem	vzad, vzadi, zadaj ua vnraš. :
vplesU kaj v koga	kje?
vpliv, vplivati	vz, predpona. Polna ubliku
vpolled, na vpogled biti	te predpone se je navadno
vpraiaU	obrusila in se rabi zdaj
vpcav (t uprav), vprav zato	s- ali »-. Ohranila pa se ju
vpiečl, vprežem, vprezil	pobia oblika vi- v novih
vpiek, vse vprek, dela ka-	tvorbah in pa v besedah,
korvprek(spl.)b)pljanci	i' drugih slovanskih jv-
vcala, vratca	zikov mpoeojenih
vie<i,vtiem,vrzi'(tvobras	vxbibati, vzbibano morje
vreči = v obra; povedati)	vzboCItl se, vzbokel
vrateniea, die Spule	vzbndlU in zbuditi
vieiail, črko v kamen	vzbnfitl
Tlb in vrhu predi.	vzdati, vzdam dobro jutro
vtbnji, vrhnja suknja	vzdeti, vzdem, vzdenem
vrialti, pomota se Je vrinila	komu priimek
vctavka	vzdihovati in zdihovati
vsaj, wenigstens; vsaj ti	vzdcamltl in zdramiti
pojdi, če že drugi nečeJo	vzdržali ae česa in zdržati se
vaak, vsak dan; vsaktezi	vziajall
vseUna, obsežek (ne: zapo-	vzglavje in zglavje
padek)	vzhajali, vzbod
vsebovati, v sebi imeti	vzill, vzidem; vziel, vzšla, o
vseeno (t vseeno ='vendai,	vskipeti in skipeti
le), pi-im. „Na nažega ne	vzklik, vzklicen
pride vrsta," tako se Je	vzkllH
tolažila žena. In vendar	vzmil, i, die Springfeder,
si je brisala solze: Ce bi	vzmetniea Federmatratze
pa vseeno (sior.: le)	vzmnoilli potenzieren
moral iti (Flnžgar)	vznak in znak
Ttnemiiltl	letu 1860. pričenja pri
Tznoije	Levu Tolstem doba mlr-
vzor, vzoren, vzornik; vzo- nega dela (sior.: t» prl-rec; (t vzor-moS) = vzor čenja. ..)
meia ali vzornik, vzoren	zad, zadl, zadaj
mož	zadahel, zadebla sob«, za, vzpeti, vzpnem debla moka = zatihaL vzplamlell zatohla koča; zagalen
vzpored in spored	zadnji, zadnjič
vztrajati	zagozda (f zagvozda) za-vzvtten gozditi
vzvdd	zaitl.zaldeminzajtLzajdem
vzvraten, vzvratno delo-	zaJM, i, i. (fjord)
vanje, die Rückwirkung	zajedati, zajčdav, zajčdavec v^gati, vžgem, vilgati (der Parasit), zajedavka zajntrok, rka in zajtrk, za-_ jutrkovati in zajti^kovaU;
masni zajuk, Gabelfrüb-z, predi! glede pomena prim. »»«J- "«i»""«'- ^ »o»'" s; (besede, katerih ni najt,	. _
pod z., iSii pod iz-, vz-)	- "j" = j , . „
z^ predi.; premog za se ne	^'iw? ® '^L'/';.f'^®•
™eveziÄrnedl/o^n,■iom;	«""«J«"» n'elea
prim. Imam mnogo pove-	zakrknjen,zakrknienojajce, dati, ali mnogo mi )e po- J" Ocbsenauge
vedatl (ne: imam mnogo	zali (^e rafci le r določni za povedati!). — Ali imate »hHki); piše se zali in zal. kaj Jesti? (Tako ie prevel zdaj si pa že zali (= zdaj Trubar nemško besedilo: f' P« «« zal)
Habet ihr was zu essen?)	zalj»aU
Voda za pitje. aU pitna	zanka	„ „ .
voda (ne: voda za pitil),	zap6nec,zaponka,dioHeftel
slamazakiajo (ne: za po-	zapdga. der Bug an Kleidern
klestil)	zaradi, znad, radi; zbof
zabladniea (skale), errati-	zaribrnloa, zarebma pe-scbe Blöcke čenka(tkremenataljc, die začeti, začnem; po /ran.- Karbonade)
nem. načinu se rabi na-	zarezaljka in zarezavka
p,-u:no, n. pr. Z Vukom )e	zategadelj
začelo Sele pravo srbsko	f za tega voljo (po nem.); slovstvo {sln\r,: sa je za- zaiadl, radi, zbog
čelo). Severno od Idnje	zdtU, Iča der Stöpsel, za-prlčenja kralka zemlia tičnik der Stöpselslaher
(ilov,: ae pričenja). — Po	zanp, kredit
IM
savilatk (f patron) zavdaU komu zdalol = UkoJ zdanial zdolaj, zdolenjl zdoma, zdomu zdraha, e, mnol. zdrabi m. zdnnltl se, zdrizati sa zadlnlti, uedtnlti zehati, am, zeba se ml; ze-bavtca, zihavec ia dremavec (t zdebati, am) (zel), zla, zlo; po zlu iti,
zugrunde geben zelja, zčijar, zelj&k; zal, 1, zeloat, zelnata glava, zelnik, zelnlca zgaga zfllad
zgodaj, zgodnji, ::godnJlk zgolj
zgoraj, zgoc, zgornji zigravati, z. se, bliski se
zigravajo po n tbu zjnlraj, zjutranji
zlodej, zlndeja (vpesmi iuJi
zlodi, dja) zmacaj, zmerom (t zmlraj) zmaclan, am koga zmiioma in Bausch und
Bogen zmrzniti, zmrzel, zla znati, am (v pomenu moCI, morem je nemSkil; f znebiti = morebiti znimar, z. spustiti
znotraj, znotranji
t zoperataviti se (po nem.); ustaviti ia, ustavljati se, upioti aa, upirati se; po robu se postav iti, zoprvatl zrasli, stem, zrasel, zrasla zrno,zrao8oli;zmja(»/ru/,ij(j
ime) zunaj, zunanji zvelliati, am, zveličaven in
zvellCalen zvonlH, zvonjenje zvrniti, voz (f Iz vrniti)
ial, Žale, žalo; žal a beseda, tudi žal beseda; (t iali-bog) = lal, na žalost
že
žaloti, zaželen, zaželena, o t ženirati se (/i-. se gener) v zadregi biti, motiti ae daU ierjav iaijavlca
iatl, žanjem; ne: slavo IM (po nem.), slov.: slavo si atati, doseil, doblU žila, žilav, žilavec, otekla
lila die Krampfader živalca
t žongler (ir.); ginmai f žurnalist (Ir.); novinar.
Časnikar žužnja, žužnjav, žužnjavec