BU^ll=Jgal=lbrulE=l
Izhaja vsak petek.
□ □
Uredništvo in upravništvo: Kopitarjeva ulica St. 6.
p=innr=iii«ii=iMi=i
E=3l^L=3brEj|=JGrIl[=l
Naročnina znaša:
celoletna.. K 4— poluletna.... 2— četrtletna.. „ r-Posamezna št. „ o'to
i=ir«*ii=irmr=n*n==i
(rsirsirmarararaj GLASILO	SLOVENSKEGA DELAVSTVA.	(MIlMJUšUMLHJLišULKJ
Stev. 17.	V Ljubljani, dne 27. marca 1914.	Leto IX.
Podporno društvo delavcev in delavk ljubljanske tobačne tvornice
vabi na
OBČNI ZBOR
ki bo v ponedeljek, dne 30. marca 1914, takoj po končanem delu v »Ljudskem Domu«.
Jfa njem govorita poslanca dr. J. Krek in Gostinčar.
Dolžni ste, da pridete nanj!
Ko so gagale gosi...
(Premišljevanje ob dijaškem štrajku.)
V liberalni stranki je kakor v hiši, ki je na robu propada. V taki hiši ni mogoče vzdržati reda. Pamet izgubi gospodarstvo, nerazsodni paglavci pridejo do besede in skušajo rešiti položaj z ropotom in kravalom. Ti raz-posajenci so v veliki meri vzrok krvavih septemberski žrtev, vzrok, da nas imajo vse Slovence nekateri za nezveste Avstrijce in ti so krivi tudi sedanjega dijaškega štrajka.
Če presojamo ta štrajk s splošnega stališča, moramo biti veseli, kljub temu, da bo tudi marsikateri delavski oče bridko plačeval za zaslepljenega sina dijaka, veseli namreč, ker se vendar vidi napredek. Ni še dolgo tega, kar se je posrečilo tem elementom potegniti za seboj v zablodo vso javnost, danes se morajo spraviti nad nezrelo mladino, resni možje ne gredo več na lim.
Dijaki, ki so se ravnokar učili, da so v Rimu svojčas gosi z gaganjem rešile kapitol in licejkam pač ni zameriti, če se dajo zapeljati, kadar se ape~ lira na narodni čut, na korajžo za solidarnost, čuditi se pa moramo, da se pri nas dobi javna prižnica, s katere se daje zapeljancem korajža, kjer se zabloda odobrava in odkoder se vliva gnojnica na tiste, ki hočejo ohraniti red in odvrniti pretečo nevarnost. Zanimivo bo tudi, kako bodo zapeljivci trkali na svojo narodnost in kako bodo razglašali za protinarodne, da, za sovražnike naroda tiste, ki so hoteli odvrniti šolnino več desettisoč kron, ki jo bodo morali plačati slovenski starši in ki bi se dala porabiti za toliko in toliko narodnih namenov, tiste, ki
so hoteli preprečiti novo gradivo za one, ki skušajo ob vsaki priliki dokazovati, da slovenski narod postaja nezvest, revolucionaren, da ne zasluži pravice in milosti, ampak trde pesti, ki ga edino more držati v pravih mejah . . .
Za delavce je slučaj važen tudi iz drugih vzrokov. Tudi med delavstvom je mnogo elementov, ki z razumomo in treznim delom ne morejo priti do veljave, ker je obojega veliko premalo. Ti bodo skušali morda med delavstvom ob pripravnih priložnostih napraviti zgage in kravale, našuntati delavstvo do nepremišljenih dejanj v zavesti, da izgubiti nič ne morejo, v neredih pa imajo vedno dvomljivi elementi dobro pašo. In takih prilik bo dovolj, ker se marsikje obetajo delavstvu slabi časi. Takrat naj vsak ve, da se dandanes trdnjave ne rešujejo več z gaganjem gosi in vpitjem petelincev, ampak le z resnim, treznim, smolre-nim delom. Kdor želi delavstvu boljše bodočnosti, je nc bo hujskal do nepremišljenih, nevarnih dejanj, ampak bo pridno delal za močno delavsko organizacijo, za našo Jugoslovansko Strokovno Zvezo.
Pesnik Zupančič primerja nekje ljudi, ki nimajo samostojnih misli, z mrčesem, ki s haljo lastnikovo menjajo kraje za kraje.
Zrelo, zavedno naše delavstvo ne sme biti nikdar mrčes v plašču, s katerim bi se lahko igrali v vetru različni neodgovorni ušivci.
Beli nagelj zmaguje!
Na praznik sv. Jožefa so volili na Dunaju v lil. volilnem okraju 48 občinskih svetnikov. Ves avstrijski katoliški svet je nestrpno čakal, kako da izpade velika bitka med krščanskim ljudstvom in med tisto svobodomiselno svojatjo, ki se že zdaj 20 let bori, da vrže iz dunajske mestne hiše tiste krščanske so-cialce, ki so na Dunaju napolnili katoliške cerkve, ki so iz mesta skrajno zanemarjenega napravili veliko mesto, ki čisto nič za drugimi milijonskimi mesti ne zaostaja. Boj je bil hud. Svobodomiselno judovstvo je z vso silo navalilo na kršč. socialce. Rdečkarija je napela vse svoje sile, da iztrga krščanskim socialcem Dunaj iz rok. A kršč. vojska je porazila združeno liberalno-soeialno demokraško svobodomiselno
vojsko. Krščanski socialci niso le obdržali vseh svojih prejšnjih postojank, marveč iztrgali so soc. demokratom tudi okraj Ottakring, kjer so aprila 1913, torej še lani, socialni demokratje zmagali s svojim kandidatom Antonom Davidom, in sicer za vse večne čase, kakor je takrat kričalo in se pridušalo rdeče časopisje, ki zdaj seveda svoj strašen poraz zakriva, češ, da je rdečkarija v Ottakringu lani le slučajno zmagala. Nas ta zmaga res navdaja z velikim veseljem.
Po smrti rajnega nepozabnega dr. Luegerja je svobodomiselno valov j e na Dunaju strašno zapljuskalo. Ob državnozborski volit/vi leta 1911. so bili na Dunaju kršč. socialci poraženi. Svobodomiselstvu v Avstriji je zopet narastel greben. Kršč. Dunaja ne bo več. A dunajski kršč. socialci so dobro čas izrabili. Zdaj zopet visoko plapola nad Dunajem krščanski prapor. Beli nagelj zmaguje. Zmaguje, ker se dela, ker se ljudstvo organizira. Zmaga na Dunaju ne bo vplivala samo na Dunaju, ojači in okrepi krščansko zavest v celi Avstriji.
Občudovali in divili smo se prvim zmagam krščanskih socialcev na Dunaju. Na katoliško organizacijo med Slovenci so dunajske krščanske zmage bolj vplivale, kot to more misliti mlajši rod. Odločno pot naprej ne glede na levo in na desno, z liberalci k večjemu kompromis, nikdar sprave so nam pokazali krščanski socialci.
Trdno stoji dunajska krščanska vojska. Dobila je hudo bitko. Upamo in pričakujemo, da dobi ob bodočih državnozborskih volitvah nazaj tudi tiste državnozborske mandate, ki jih je svobodomiselstvo osvojilo leta 1911. največ zato, ker krščanska vojska ni bila dovolj urejena in ker je tudi bila razdeljena in je v lastnem taboru imela izdajalce. Ti izdajalci so tudi zdaj poizkušali spletkariti. So to ljudje, ki jim je šovinistična, pretirana narodnost več, kakor pa krščanska pravičnost. Ljudje, ki jih vodi neki Pantz in neki Kemetter, na katere se žal tudi Prometna zveza naslanja, dasi šteje v svojih vrstah tudi slovanske železničarje, povzdigujejo načela absolutne narodnosti nad krščansko idejo. Prav je zato, da se jih kršč. soc. stranka otresa.
Naša delavska organizacija, ustanovljena že leta 1893. v Idriji in Zagorju, ki je 21. julija 1894 z ustanovitvijo Slov. kat. delavskega društva v
Ljubljani stopila odločno na plan, pozdravlja zmago krščanskih socialcev. Saj smo se ob njih zmagah ra d ovali, ob njih porazih ž njimi vred žalovali.
Letos je za naše organizacije velepomembna dvajsetletnica. Ne beležimo le dvajsetletnice ustanovitve Slov. kat. delavskega društva in časov, ko smo organizacijo slov. kat. delavstva uveljavili in jo po Slovenskem razširili, marveč pred 20 leti smo ustanovili Katoliško društvo za delavke, 27. oktobra leta 1894. se je ustanovilo katoliško akademično društvo »Danica«, kar je tudi kršč. soc. delavstvo oživilo in izšel je tudi leta 1894. prvi slovenski kršč. delavski list »Glasnik«.
Liki topli solnčni žarki so pa zadonele in navdušile vse dobro misleče ljudi, katoliške delavce pa naravnost otročje vzradostile besede, ki jih je iz-pregovoril takratni ljubljanski knezo-škof, poznejši kardinal dr. Jakob Misija 24. julija 1894. ljubljanski duhovščini, ki mu je čestitala h godu (»Slovenec« št. 107, 24. aprila 1894. Letnik XXII.):
Poleg obilega veselja, ki sem je užival pri cerkvenem obiskovanju po deželi, so m i zlasti mnogo radosti prinesli z a d nji dnevi. V nedeljo (21. julija leta 1894.) se je namreč osnovalo slovensko katoliško delavsko društvo. Napačna načela s 6 * š i r ij o v vse kroge in neizkušeni preprosti možje jih tem hitreje v s p r e j e m a j o. Med pripomočki proti temu so med drugim j a-k o d o b r a taka društva. Zato vam priporočam novoustanovljeno društvo, da je podpirate gmotno in da tudi p r e v z a me te vča&ih kako predavanje. To delovanje je j a-ko hvaležno, ker so srca p r i-prostih mož zelo v sprejemljiv a, če vidijo, da jih ljubi-m o i n d a j i m ž e 1 i m o v se s t r a n-s k o dobro. V lepi složnosti med seboj delujmo tako vsi v večjo čast božjo in v izveličanje duš!«
Kranjske deželne iinance.
Liberalce in socialdemokrate vidimo v zadnjih letih opetovano v bratskem objemu. Nič novega ni več in nikogar ne more več presenetiti dejstvo,
Maščevanje nad Šalimo.
Angleški: Ch. Rudy. Slovenski: Dr. J. K.
Preskočimo naslednje duševne in telesne Mahometove muke in kako so ga odvedli neke noči v gaj in izročili možu, ki je jezdil velbloda in kako so prišli po dvadnevnem potovanju do oaze Se-lima. Tukaj so se sešle karavane od Khargeh s sužnji in so skupno krenili proti jugu skozi puščavo do Dongole in potlej v Omdurman, kjer je bil največji svetovni suženjski semenj v najbolj črni pokrajini sveta.
Preskočimo tudi suženjska leta, ki jih je prestal Mahomet, — leta strašne vročine in žeje, divjih udarcev in verig, vezi in bičev, surovih besedi in nobene Prijaznosti. Priklenjenega s tovarišem so gnali vsako jutro na rob reke, kjer stci. cel vroči dan, bič nad hrbti in silno žejo v goltancu morala skladati drva iz čolnov, ki so prihajali po Nilu doli. Vsak večer so ju gnali nazaj v ječo. Mar-sikak tovariš je umrl, drug za drugim, in ko je izdihnil, so razklenili verigo, ki je bil ž njo živi priklenjen k mrtvemu in prikovali so živega zopet k drugemu nesrečnemu živemu tovarišu.
»Pet mojih tovarišev je umrlo v osmih letih, kar sem bil v Omdurmanu,« mi je pravil Mahomet in je pokazal svojo brezzobo gornjo čeljust. »Za vsakega, ki je umrl, mi je čuvaj izdrl en zob iz ust. Dejal je, da mora pomniti, koliko mož sem jaz umoril. Enkrat mi je izdrl botal.«
Pokazal mi je svoje sklepe in členke, globoko zajedene od verig in vezi. Razgalivši hrbet in prsi mi je pokazal rane od biča.
»Vkljub vsemu sem imel samo eno misel — na Selimo. Takrat v ječi me je prevarila, da bi me rešila. Vem to. Abdul Sassi — Allah naj mu povrne — ji je dejal, da moram umreti, če se mi ne odpove. Odpovedala se mi je, da me reši. Kje je bila sedaj ? Hotel sem jo najti. Poiskati sem jo hotel tako daleč, ali še dalje, kot Iskandria (Aleksandrija) in jo najti, — če je Allahova volja. To mi je dalo moč desetih mož. Sklenil sem tudi, da umorim Abdula.«
Razburjen je tu Mahumet stisnil pesti in lesk strastnega sovraštva se mu je vrnil v oči.
Njegov peti tovariš je umrl in veriga, ki ga je (vezala k mrliču, je bila razklenjena. Krvavih ust od šestega zoba, ki mu je bil v surovi šali izdrt, je poskočil od svojega ležišča, in ker njegov čuvaj ravno takrat ni pazil, je planil iz ječe, ven v prosti zrak, svoboden mož. Noč je bila in krenil je proti reki. Kmalu je zaslišal za seboj vpitje in krik.
Prišel je do reke, — črne, velike, veličastne, ki je valila svojo vodo počasi, zastavaje, proti severu. Tu poči puška za njim enkrat, dvakrat.
»Ne vem, kaj sem mislil v tem tre-notju, toda naenkrat se mi je zasvetilo, da se rešim, če se naredim ustreljenega in kot tak padem v reko. Bila je edina
možnost in boljša smrt v reki nego neprestano pasje življenje.
»Razvežem svojo galabieh (haljo) in skočim v vodo. Plavati znam dobro. Takoj vržem od sebe beli galabieh, ki je plaval po reki. Več strelov je šlo vanj in smeli jili je spremljal. »Pes je mrtev« sem slišal oholo reči strelca. Medtem sem bil splezal k nekemu brunu pod ladjiščem. Minute so se mi zdele ure. Čakal sem, dokler se vse ne umiri. Naposled je bil molk.
Plazil sem se ob obrežju, kolikor sem najboljše mogel in šel ob reki. Nekaj sem plaval, nekaj plezal, vedno pa se držal brega, ko sem zapazil malo sež-njev od brega ladjo. Nekaj mi je reklo, da je tam zame pomoč in rešitev. Plaval sem k ladji in v trenotku sem bil na nji. Oj! Rešen sem bil — Allah bodi zahvaljen! — Ladja je bila last nekega agenta egiptovske vlade, — tajnega agenta, ki je bil za to tu, da je osvobojeval sužnje, kakršen sem bil sam, in poročal o Mah-dijevem gibanju v Kairo. V malo dneh sem bil v Egiptu, v Wady Halfa in potem sem prišel v El Bab.
Toda Mahomet, ki je pr^d osmimi leti s ponočno karavano zapustil oazo Selima, ni bil Mahomet, ki se je vrnil. Prvi je bil lep, zdrav mladenič, močan in čvrsto raščen. Mahomet, ki se je vrnil, kakor Enoh Arden, poiskat ljubezni in novega življenja, je bil izpremenjen. Bil je suh in tenak, telo pokrito z mnogimi ranami in rameni upognjeni vsled težkega, nasilnega dela. Ni bil ne mlad,
ne lep; marveč star in potrt, kakor rjavo bičje, ki se suši ob Nilu.
»Šel sem skozi vas, toda nihče me ni poznal.«
Ta beseda — Mahomet jo je prav tako izrekel — je cela žalostna povest sama na sebi.
»Pridem domov. Mati je bila umrla. Bratje me niso poznali. Ko sem jim pravil, kdo sem, so izprva mislili, da sem slepar. Nazadnje so mi verjeli. »Kje je Selima?« sem vprašal. Zmajali so z rameni. »Šla je,« to je bilo vse, kar so mogli povedati. »Kam?« Potresli so glave. »In Abdul Saffi?« Pokazali so proti njegovi hiši. »Tam je,« so djali. «
»Počakam do noči, nikomur ne zinem o svojem načrtu. Priseči so mi pa morali, da nikomur ne povedo, da sem se vrnil domu. Potem grem. »Kam misliš iti?« me vprašajo bratje. »Iskat Selimo!« je bil moj odgovor.
»Približam se Abdulovi hiši. Stala je na koncu, nekoliko proč od vasi. Vrata v selamnik so bila odprta. Vstopim. Abdul je sedel prekrižanih nog na divanu. Ni me poznal. Pridem do njega. V desnem rokavu svojega galabieh sem imel nož.«
Tu je prenehal Mahomet in potegnil z rokavom svojega galabieh po čelu kot bi hotel s tem izbrisati iz spomina nekaj groznega.
»Vprašam ga: »Kje je pa Salima?« Obstal je. Spoznal me je, ker sem zapazil strah v njegovih zlobniho Čeh. Ni mogel govoriti. Vprašam ga zopet. Z
da social demokrati vselej, kadar zapoje liberalec »vižo« zoper »klerikalce«, to »vižo« ponove in jo ponavljajo toliko časa, dokler liberalec ne poda novega napeva, kateremu slede liberalcu zveste in in hvaležne ovčice social demokratične stranke. So pač, to moramo reči na žalost, časi minuli, ko se je krščanski in socialno demokratični delavec v skupnem navdušenju boril zoper delavstvu škodljiv in nevarni liberalizem. Treba le spomniti na visoki polet v letih bojev za splošno in enako volilno pravico.
Najbolj nadut, zakrknjen in sovražen političnim pravicam delavstva je bil liberalec vseh jezikov naše monarhije, najhujši in najzagrizenejši naš slovenski liberalec. Spomnimo tudi na dejstvo, kolikrat je padla delavstvu v hrbet liberalna stranka ob mezdnih bojih delavstva. Primer bi lahko našteli še več. Ali stvari so splošno znane in zato jih ni treba ponavljati.
V zadnjem času pojejo skupno pesem liberalci in social demokrati zoper sanacijo kranjskih deželnih financ. Seveda trobi vsak po svoje in bega in hujska in spravlja v zmoto delavstvo, ko razširjajo liberalci in social demokrati najrazličnejše bedastočc in laži o deželnih financah. »Vsak davek je nepriljubljen in nihče ne plačuje rad davkov.« To dejstvo hočeta liberalna in rdeča stranka izrabiti zase v političen profit. Pri tem seve pozabi liberalec, kako bridko bo udarjen, ko bo liberalna stranka prišla s sanacijo financ ljubljanskega mesta, social demokrat pa pozablja, da mora v Idriji prebivalstvu nalagati leto za letom visoke občinske doklade. In vendar bi človek po vpitju social demokratov menil, da socialno demokratična uprava teče lepo mirno naprej brez denarja, brez doklad.
Kakor vse avstrijske kronovine, tako je tudi kranjska dežela v svojem letnem gospodarstvu izkazovala vsako leto deficit. Vse kronovine z deželo Kranjsko vred so čakale na sanacijo deželnih financ, ki se je obetala od strani države. To se je izvršilo letos in splošno znano je, da so državni pre-odkazi iz državnega davka na žganje ugotovljeni za vsako deželo posebej — posledica: Kdor hoče napraviti v deželnih financah red, je vedel spričo znanega državnega preodkaza, kako urediti deželne finance, da bo mogoče nadaljevati gospodarsko delo, pospeševati deželno kulturo, zadoščati potrebam šolstva, dobrodelstva, obrti in oživotvarjati ljudstvu potrebne in nujne socialne reforme.
Kranjski deželni zbor je v minulem zasedanju to nelahko, neprijetno, in lahko rečemo nepriljubljeno nalogo izvršil po načelu: Široki sloji ljudstva, — kmet, delavec, mali obrtnik —, naj bodo po možnosti varovani, primerno je pa prijeti veliko industrijo — vele-obrt, velika podjetja, banke, kratko, velikega davkoplačevalca.
In kako se je to izvršilo? Država je omejila deželam in občinam vir dohodkov do skrajnosti. Skoro izključno morejo dežele in občine in drugi avtonomni zastopi iskati dohodke le v dokladah na državne davke. Ti davki, od katerih smejo dežele in občine pobirati doklade, so v glavnem užitnin-ski davek, vsi neposredni državni
ramama zmaje. »Povedati mi morate, kje je,« zaukažem in dvignem pest proti njemu. Prestrašen je čepel pred menoj.«
»Tu se zazdi, da je dobil za trenotje poguma. »Pes,« zarohni nad menoj. Nikoli je ne najdeš.« Nato skoči na noge in zakriči: »Ali, Ali, pomagaj.« Ali je bilo ime črnemu čuvaju, ko sem bil prvič v ječi. Ta zagledam, kako seže v odprtino svojega galabieh in drugo trenotje se zabliska revolverjeva cev proti meni. Jaz udarim in Albah je vodil ost svojega noža, ki se je skril možu v srce, in padel je. Strel je počil, toda krogla ni zadela. Začule so se stopinje od harema; jaz sem pa ubežal.«
Nisem vedel, kaj bi storil. Preiskavah bodo, toda saj me ni nihče videl. Vrnil sem se domu in čakal. Moje sorodnike so sumili, a ti so bili zviti in policija ni gnala te reči predaleč. Preveč ljudi je vedelo, kakšna je bila Ab-dulova trgovina, in hitro so dejali, da ga je umorila ena njegovih prejšnjih žrtev, toda niso se posebno pobrigali, kdo.
Medtem sem iskal Šalimo. Bila je sužnja v hiši tega sovražnika nekaj časa, potem je izginila. Prišel sem po reki do Kaire iskat jo. Toda — in tu se je zatresel Mahometu glas — nikjer je nisem mogel zaslediti. Izgubila se je, kakor kamen, ki ga vržeš v puščavo.
Toda Allah je velik in vsaj maščeval sem se zanjo.«
davki (zemljiški, hišnonajemninski in hišnorazredni davki) in pridobninski davek. Samo davek na pivo in davek na vrednostni prirastek nepremičnin je še deželam prost, pa skoro gotovo se bo država sčasoma polastila tudi teh davkov.
Kdor pregleda to vrsto davkov, iz katerih more in sme dežela zajemati vir dohodkov, temu bo kmalu jasno, kako naj se porazdele doklade, ako hočemo varovati malega človeka in kljub temu vstvariti v deželnih financah tak red, da bo mogoče zadostiti vsem ljudskim potrebam, ki trkajo dan za dnem na vrata deželnega zbora.
Potrebščina v deželnem proračunu za leto 1914 znaša nekaj manj kakor 8 milijonov kron. Ta potrebščina je tako ugotovljena, da so v njej obsežene skoraj izključno stvari, ki jih zahtevajo gospodarski in socialni interesi ljudstva. Zniževati to potrebščino, bi bilo istovetno, da se odpovemo vsemu kulturnemu in gospodarskemu in socialnemu delu za široke sloje ljudstva. Znižanje potrebščin, oz. tak način saniranja deželnih financ, ki bi bil na vse zadnje tudi mogoč, bi se reklo, da se hočemo odpovedati vsakemu kulturnemu, gospodarskemu in socialnemu napredku ljudstva, kar bi bil, to bo priznal najhujši naš nasprotnik, za deželo hujši in občutnej-ši udarec kakor primerno in zmerno zvišanje deželnih doklad.
To potrebščino je bilo tedaj pokriti z nakladami na gori omenjene davke in s posebnim davkom na pivo.
Za užitnino je določena 145odst,ot-na doklada na državno užitnino. To znači: Vsak četrt litra vina se podraži za 2 (dva) vinarja. Užitnina na meso se tako neznatno poviša, da pride na 1 kilogram mesa povprek 1 vinar več davka, kakor doslej. To so sedaj vse skrivnosti deželne doklade na državno užitnino. Izključeno je tedaj, da bi se vsled tega moglo in smelo podražiti meso, ki je potrebna in tečna hrana zlasti za delavca. Le pri vinu smo prizadeti vsi, ki pohajamo gostilno, kar se pa d& z lahkoto v interesu žepa in zdravja zelo, zelo omejiti, če že ne popolnoma opustiti.
Doklade na ostale davke so se sledeče porazdelile. Dosedanja 4:0od-stotna doklada se je zvišala za male davkoplačevalce na 55 odstotkov. Od vsake krone bo plačeval odslej 5 in pol vinarja, kdor je doslej plačeval 4 vinarje. Za vse kmečke občine ne bo to zvišanje nobena nova obremenitev, ker se cestnega zakona za toliko ali še več razbremene okrajne cestne doklade. To se pravi: Kdor je doslej plačeval 20 vin. cestne doklade v okrajni cestni sklad, bo odslej naprej plačeval 15 od-stot. v deželno blagajno, le 5 vin. pa v okrajni cestni sklad.
Iz tega je razvidno, da delavec, ki poseduje hišico ali kos zemljišča, ne bo od teh posesti plačeval nič več davka kakor doslej.
Za večje davkoplačevalce so se doklade določile na 75 odstotkov. Delavec, ki poseduje hišico in kos zemljišča, bo plačeval 55 vin., fabrikant, kateremu množe bogastvo pridne in žu-ljave roke delavca, bo plačeval 75 odstotkov. To diferenciranje pomeni velik uspeh deželnozborske delegacije S. L. S. Kar se še v nobeni deželi ni posrečilo, to je na Kranjskem izvojevala S. L. S. Če bi bilo odvisno od liberalcev, potem bi bili prizadeti v prvi vrsti mali ljudje na korist onih, ki žive in bogate od malih.
To so tedaj vse skrivnosti finančnega načrta vojvodine kranjske. S tem načrtom, ki je kljub protestu liberalcev in židovskega kapitalizma od cesarja že potrjen, je ustvarjena zdrava podlaga deželnim financam. S tem je pa dana tudi možnost, da bo deželni zbor mogel zadoščati potrebam ne samo kmečkega ljudstva, marveč bo mogel krepko in uspešno izvrševati naloge, tičoče se interesov delavstva samega. O tem prihodnjič.
Slovenski železničar.
Dornberg — Prvačina. Bilo je pred štirimi leti. Takrat smo začeli razmišljati, katera organizacija je za nas krščansko misleče železničarje najboljša. Izbere ni bilo veliko. Imeli smo pač že več strokovnih organizacij, a nam je bila edina le »Prometna Zveza« prilagodena. Ustanovili smo tudi pri nas plačilnico in smelo trdimo, z ustanovitvijo naše plačilnice se je začela med goriškimi železničarji orati trda ledina. Upali smo, da dosežemo kaj zboljšanj v našem obupnem položaju, ali kmalu smo spoznali, da se ne grejemo ob domačem ognjišču, da stegujemo naše premrzle ude tja, koder se nas ne mara posebno in odkoder
nam pihajo le grenki dim nasproti. Kdo nam bo zameril, če i mi železničarji za napredkom stremimo, saj vendar nismo zadnji sloj človeštva na svetu. I mi se dobro zavedamo, da smo del poštenega slovenskega naroda, da spadamo med domač narod, kateremu bodi posvečeno naše dejanje in od katerega pričakujemo, da nam v borbi za boljšo bodočnost našo in naših družin stoji zvesto in trdno ob strani z geslom: Svoji k svojim! Ozirali smo se na okrog po primernem kotičku, koder bi na domači grudi našli zavetje — organizacijo, ki bi nam saj enako, če ne boljše služila, kakor pa tuja nam »Prometna Zveza«. Sreča nam je bila mila, slovensko krščanska delavska organizacija »Jugoslovanska Strokovna Zveza« je odgrnila svoj blagodejni plašč in nas povabila pod njeno okrilje. Ali se naj še premišljamo? Nikakor ne! Nehvaležnost bi bila, ako bi trmo prezrli, da je J. S. Z. prav posebno za nas železničarje vstavila v svoja pravila posebne udobnosti, ki nam nobena druga organizacija nuditi ne more. In zopet smo bili železničarji iz zelene vipavske doline, ki smo stopili kot prvi na plan. Dne 8. sušca t. 1. smo se sestali in ustanovili plačilnico Jugoslovanske Strokovne Zveze, plačilnico »Prometne Zveze« pa smo opustili. Pristopilo je za pričetek veselo število članov in upamo, da se v doglednem času vrlo okrepimo. — Bodimo odkriti:	Ljudje	so	dobri,	ampak
pomoči so potrebni, katere pa dosedaj niso našli; povsod se jih je pitalo z obljubami in zopet z obljubami, dejanj pa niso dosegli nikjer. Umljivo je tedaj, da so začetkoma nekako nezaup-ni, da ne vpadejo kar tako v en dan, ampak proučivajo razvoj sicer počasi, ampak temeljito in iz takih vejic nastanejo naravno najmočnejše veje organizacije. V tej nadi gremo s pogumom na delo, ne ozirajoč se na zapeljane nasprotnike, ki so nam mogoče samo danes še sovražni, a jutri nam pa podajo roko v bratsko spravo, da korakajo z nami ramo ob rami v boj za boljšo bodočnost. Ako se v kakem kraju zasadi kaka spominska lipica, nastopi slavnostni govornik, da obrazloži pomen tega drevesca, mu želi, da uspeva, da krepko kljubuje vsem viharjem, in jo naposled izroči v varstvo kaki javni korporaciji. Ko smo mi sadili grmič J. S. Z. za železničarje tiho in mirno, smo samo sklenili naprositi tiste naše može - zastopnike, ki imajo v rokah moč, da nas sprejmejo pod svoje varstvo; da se razvijamo v močno drevo na vrtu S. L. S., to pa bodi naše neumorno delo. Vsem tovarišem, slovenskim železničarjem, pa kličemo odkrito in bratsko: Pridite k nam, da bomo močni in zmagoviti.
Izza kulis osrednjega odbora »Prometne Zveze«. Nemško glasilo »Prometne Zveze«, organizacije kršč. socialnih železničarjev v Avstriji, prinaša dolgovezne članke, v katerih se osrednje vodstvo, oziroma njega predsednik opravičuje in pere radi svojega čudnega nastopa kot krščanski železničar. Razni listi mu odgovarjajo na ta ali ta način, zadnja krščansko - socialna »Arbeiter Zeitung« pa prinaša članek, ki ga na ljubo in v pouk slovenskim članom imenovane železničarske organizacije prinašamo s pripombo: Cenjeni čitatelji naj sodijo sami sebi v prid. Članek se glasi: V »Prometni Zvezi« krščanskih železničarjev se bije nekaj časa sem čuden boj. Večina centralnega vodstva se je z dušo in telesom zapisala novo ustanovljeni stranki »Nemški centrum« poprej krščansko socialni stranki pripadajočih poslancev pl. Pantz in Kemet-ter in si na vse kriplje prizadeva dosedaj nepolitično organizacijo zoper voljo večine članov poustrojiti v politično filialko nove stranke. Shod za shodom se vrši, na vseh se slišijo gro-meči politični govori, namenjeni, da železničarje preparirajo za »Nemški centrum« in proti krščansko - socialni stranki. Imenovana dva poslanca sta seveda tudi pridno na delu; v skrivnih sestankih se posvetujeta s predsednikom Teiferjem in njemu zvestimi odborniki o načinu, kako bi se dalo 9000 članov Prometne zveze najhitreje pre-kuriti po svoji volji. Kdor bi se upiral, se takoj stare v prah, to je kot prvi skusil prvi podpredsednik Haider, ki je bil pod ničevo pretvezo iz organizacije izključen. Skupina Dunaj I, ena najmočnejših in ki ji je predsedoval g. Haider, se je protipravilno razpustila, ker se je Teifer zarekel, da hoče vse svoje nasprotnike »ugonobiti«. In s čim se hoče to početje opravičiti, oziroma utemeljiti? Baje v zahvalo, da sta bila ravno gg. pl. Pantz in Kemetter tista moža, ki sta kot nekdanja člana krščansko - socialnega kluba državnih poslancev v zbornici edina v zadevi znanega 17milijonskega predloga inte-
rese železničarjev pravilno, pravično in dosledno zastopala in da sta ravno radi tega bila primorana iz imenovanega kluba izstopiti. Predvsem bodi pribito, da to ni res. Imenovana možaka sta svoj izstop žt' poprej priglasila in ko sta se zopet premislila, jima je dal klub v zadevi glasovanja za zgornji predlog popolnoma na prosto, da se odvežeta svojih obljub, torej ona sta od tega časa sem že opetovano in soglasno se izrazila, da niso bile zadeve železničarjev krive njuniga izstopa iz krščansko socialne stranke in ustanovitve »Nemškega centra«, temveč pravi vzrok temelji globokeje. Nadalje bodi konsta-tirano, da sta gospoda pl. Pantz in Kemetter vse uspehe dosegla le na ta način, da sta se, kot takrat še res člana, pri vladi in v parlamentu žirirala kot zastopnika velike in mogočne krščan-sko-socialne stranke in da od časa njuniga izstopa nista dosegla za železničarje niti pičice. Da je vlada privolila železničarjem 15 milijonov kron in da so se napredovalne dobe skrajšale, pač ni nobena zasluga pl. Pantza ali Ke-metterja, ampak to je sad pritiska vseli velikih delovnih parlamentarnih strank brez »Nemškega centra«. V prvih vrstah stoječim krščanskim socialcem gre hvala, da se je od vlade sploh kaj izsililo. Če pa danes gospodje od »Nem škega centra« svoj tendencijozno radikalni nastop od nekdaj hočejo izrabiti na ta način, da zahtevajo od krščanskih železničarjev za dosegle uspehe hvaležnosti, in sicer neomejene hvaležnosti in politične trabantstva, tedaj se nam mora zasvitati, da jih ni nikdar vodila ljubezen do železničarjev, ampak zgolj rafinirano preračunana politična špekulacija. Mislili in računali so* Prometno zvezo priklenima, oziroma jo pridobimo za nas; ta je dovolj razširjena in ukoreninjena organizacija, ki nam zamore služiti enkrat, ko gradimo novo stranko kot najboljša opora in podlaga. To še ni vse. Ne da se od krščanskih železničarjev zahteva, da iz-premene njih strokovno organizacijo v politično armado proti krščanskim so-.cialcem, hoče se od njih še, da postanejo izdajalci svojih načel. »Nemški centrum« ni nikdar to, za kar se je ob porodu krstil, namreč kršč. stranka radikalneše vrste, ki bi železničarjem ravno tako kakor katoliški Slovenci dobro došla, ne, »Nemški centrum« ni nič boljšega, kakor nekdanja propadla judo-liberalna stranka v novi obleki. In ker si ta stranka še podstopi pripisovati čuječnost nad programom velikega Luegerja, to nam jo posebno ogabi. Tem izvajanjem sledi nekaj kritike te nove stranke, ki pa le dokazuje, da je trditev prejšnjega odstavka resnična. Pove tudi, da je pl. Pantz v Leopold-stadtu na shodih rohnel nad krščanskimi železničarji, ker so pri volitvah oddali glasove krščanskemu socialcu dr. Mataji namesto socialnemu demokratu Elderschu. Članek sklepa: Za krščanske železničarje je položaj toliko kakor jasen, da je struga, v katero je zabredlo centralno vodstvo »Prometne zveze« pogubna zanje. Na tej poti nimajo železničarji pričakovati nikakih gospodarskih uspehov, če si jih resno žele, iščejo naj jih le pri vplivnih velikih krščanskih strankah in k tem se »Nemški centrum« ne sme prištevati. Vršilo se je že več velikih zborovanj članov »Prometne zveze« in na vseh se je energično zahtevalo, da naj se vrši izvanreden občni zbor. Mogočnjaki se seveda boje, ali priti mora do izvan-rednega občnega zbora in do radikalnega čiščenja, ako to pravilno zahtevata dve tretjini vseh članov. Izključeno pa tudi ni, da se krščanski železničarji kar čez noč premislijo in si osnujejo drugo veliko železničarsko organizacijo po reelnih krščanskih načelih. Nekaj se mora zgoditi, in sicer čim preje, tem boljše! Tem izvajanjem pripomnimo samo toliko, da nam slovenskim železničarjem ni treba veliko razmišljati, kam naj se obrnemo. Nam je naše pribežališče znano, to je »Jugoslovanska Strokovna Zveza«. Zatecimo se v njo, nemške Miheljne pa pustimo, da se kampljajo, dokler imajo za kaj, za naše novce se ne bodo!
Jugoslovan. Strokovna Zveza.
Na Savi priredi J. S. Z. 29. t. m. ob 3. uri popoldne v »Delavskem Domu« shod. Poroča na njem načelnik J. S. Z. in deželni odbornik dr. Ivan Zajec.
V Kropi priredi J. S. Z. shod dne 29. t. m. po popoldanski službi božji. Govori na njem zapisnikar J. S. Z. urednik Frančišek K e r h n e.
Iz Idrije. Oprostite, gosp. urednik »Naše Moči«, ako vam potožimo, da nas glava boli od reklame »Slov. Naroda« glede povišanja deželnih doklad. Mi smo pa prepričani, da je narodna stranka povzročitelijca povišanja dež.
doklad s tem, ker so vedno in povsod vsiljevali javnosti, da so za napredek in napredek. Ceste, vodovodi se morajo zgraditi, plača uradniškemu osobju se ima zvišati. Prispevki se imajo sploh povišati, za izobrazbo se mora več prispevati. Seveda z mnenjem za svojo režijo. Masam pa se vsiljuje poznanje črk le v toliko, da se ničnostni papirji spreminjajo v zlato, kakor pri odkritju Amerike. Ali niste vedno poudarjali, občine, dežela, država so dolžne prispevati, ali ni s tem rečeno, davki, užit-nina se ima povišati. Sedaj se je vse to zgodilo, oziroma se vse to godi, potem pa ste bili še tako predrzni, da hočete javnost mamiti s tem, ker ste protestirali proti povišanju deželnega računa. Ko pa so poslanci S. L. S. stavili vprašanje na narodno stranko, katere postavke bi se črtale, oziroma olajšale, je pa takoj zmanjkalo protestnih izrazov. S tem pa hočemo le povedati uredništvu »Naroda«, da nas narodne reklame ne bodo mamile.	Rudarji.
Iz Tržiča. Pretečeni torek, 17. t. m. je predaval načelnik naše skupine tovariš Vidic v društvu sv. Jožefa. Raztolmačil je poročilo centralnega odbora o delovanju »Jugoslovanske Strokovne Zveze« ter o njeni koristi za delavstvo. Navajal je vzroke, ki odvračujejo mnoge od zveze, in ti so: zaspanost, mala strokovna društva in namišljena modrost nekaterih. Omenil je, da ima naša skupina 150 rednih članov, dasi bi jih morala šteti nekaj stotin. Počasi sicer uvidevajo delavci korist te organizacije, a vendar bolje nekaj kot nič. Kadar bomo dosegli število ‘200, bomo poročali.
Tržaška skupina »Jugoslovanske Strokovne Zveze« je imela svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 15. marca t. 1. v »Marijinem Domu« ulica Risorta št. 3. Zborovanje je otvoril prečastiti gospod Anton Čok, predsednik skupine. — V imenu glavnega načelstva v Ljubljani je s primernim govorom pozdravil navzoče I. podnačelnik Strokovne Zveze gospod Miha Moškerc. Dasi imamo vse polno raznovrstnih organizacij, ne samo v Trstu, ampak tudi v tržaški okolici, in kar je najtežje, boriti se imamo tudi z nasprotnimi društvi, smo vendar, hvala Bogu, lepo napredovali v pretečenem letu, kakor je razvidno iz od-borovega poročila. Tekoča številka rednih članic šteje naša skupina 282. Denarni promet je sledeči: Tedenski prispevki 1620 K 10 vin., posmrtnina 53 K, pristopnina 56 K 40 vin., knjižnice 13 K 75 vin., časopis »Naša Moč« 35 K 11 v., podporna članarina 5 K 40 vin. Skupaj 1782 K 96 vin. Izdatki izplačane bolniške podpore raznim članicam 1276 K, posmrtnine 80 K, selitve 7 K 40 vin., brezposelne podpore 207 K 50 vin. Skupaj 1570 K 90 vin. Čisto imetje skupine 230 K 56 vin. V odbor so izvoljene sledeče osebe: Prečastiti gosp. Anton Čok, Marija Višnjavec, Terezija Princ, Marija Novak, Josipina Pirh, Marija Ra-potec, Josipina Kolar, Marija Kete, Karolina Trošt, Josipina Katerinc, Marija Oblak, Pavla Mestek in Marija Brvar, načelnica tržaške Marijine družbe. — Nadzornik skupine je ravnatelj ljudske hranilnice g. Jožef Ferjančič.
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
LETNO POROČILO AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TORAČNE DELAVSKE ZVEZE LETA 1913.
Leto 1913 se splošno naziva leto kriz, in to ne brez vzroka. Saj lansko leto lahko prištevamo najslabšim letom med slabimi leti. Tobačno delavstvo po krizi sicer ni bilo tako prizadeto, kakor drugo industrijsko delavstvo, a brez sledi tudi leto 1913 le ni ostalo. Tobačno delavstvo kot državno delavstvo zavzema sicer v marsikaterem oziru nekoliko posebno stališče v primeri z drugim delavstvom, a njega življenjske koristi so tako zvezane z dogodki gospodarskega življenja, da vpliva vsaka gospodarska izprememba tudi na tobačno delavstvo.
Delovne razmere v tobačnih tvor-nicah se lani niso izpremenile. O izboljšanju se leta 1913. ne more nič posebnega poročati, a reforme so se izvajale, bile so pa take, da se je položaj delavstvu poslabšal. Saj se je le na to gledalo, da se proizvajalni stroški znižajo in da se delo poviša. Te nove tarife so povzročile veliko pritožb in tožba. Ni bilo mogoče glede na obilo pritožb povsod doseči uspeh. V posameznih slučajih se je dosegel uspeh, v drugih slučajih pa ne.
Tehnično so tudi leta 1913. uvajali nove stroje, ne da bi se bili na obstoječe razmere ozirali. Gospodarska kriza je seveda tudi na prodajo tobačnih izdelkov vplivala. Znižala se je množina prodanega blaga, stroji so pa več bla-
ga izdelali. Zato so ustavili več strojev za izdelovanje smodk. Mogoče bo zato vodstvo tobačne režije spoznalo, da ni vzvišeno nad gospodarskim položajem, marveč da mora ž njim računati in da mora vpoštevati tudi želje delavstva, ki so drugačne, kakor se pa to računa ob zeleni mizi. Način, kako se v tobačnih tvornicali reformira in kakšne zahteve da stavijo na delavstvo, je že precej podoben amerikanskemu izmoz-gavanju delavskih sil. Gospoda pri zeleni mizi pozablja, da ima opraviti z ljudmi, in sicer z ženskami in se delo ne more zato z uro v roki določevati.
Četudi leta 1913. gospodarsko nismo napredovali, Zveza le ni gospodarsko počivala. Od leta 1911. so prenesli socialni demokratje svoje delo v drž. zbor, medtem ko se je prej z glavnim ravnateljstvom razpravljalo. Ne more se trditi, da so socialni demokratje v dobri veri za delavstvo postopali, ker nič lažjega ni, kakor da se stavijo predlogi in potem za agitacijo izrabijo. A pri nas pravzaprav proračunske razprave nimamo. Tako zastopstvo se zato ne more hvaliti.
Zvezino načelstvo je tudi leta 1913. predložilo glavnemu ravnateljstvu spomenico, ki obširno obrazlaga nujne in upravičene zahteve tobačnega delavstva.
Kakor prejšnja leta, so tudi lani socialni demokratje vztrajno vodili proti nam boj s svojimi običajnimi sredstvi. Kam dovede ta boj? Prvotno smo si ga tolmačili iz načelnih na-sprotstev in nas ni presenečeval. Zdaj pa zavzema ta boj take oblike, da sumimo, da ga zato vodijo, da vsak gospodarski napredek preprečijo, kar seveda odgovarja socialno-demokraškim naukom, ki uče, da se ne sme želeti, da se položaj delavstvu izboljša. Obžalovati se zato moi’a, ker tudi del tobačnega delavstva še vedno slepo sledi socialni demokraciji. Večkrat smo se ž njimi videli tudi v sodni dvorani, kjer so vedno pogoreli.
Lani je minulo deset let, odkar obstoja naša veza. Obširno smo o tem pisali. Splošno je krščansko časopisje naše delo priznavalo in je hvalilo.
Število članov je zopet nekoliko nazadovalo. Obžalovati se mora to zato, ker se vedno manj ljudi na novo v tob. tvornice sprejme. Leta 1912. so sprejeli še 723 novih delavcev, a leta 1913. le 468. Vpokojili so pa lani 163 gorečih in preizkušenih naših članov. Naj se vedno dela nato, da se pridobe novi člani, osobito med mlajšim delavstvom.
Filozofija ljubljanskega delavca.
Zakaj ni danes tak lep dan, ko je bil včeraj? Človek bi poletel nekoliko v okolico in se zamotil, da ne bi vedno mislil na svoj žalostni položaj. Ali današnje vreme ne vodi kakor nalašč k predstavam, ki so se nam ponujale zadnje dni v kinematografu? Pri moj ver’ da! Ali to žalostno-oblačno nebo in tudi slika našega žalostnega položaja v sedanjosti in naše še žalostnejše bodočnosti? Zopet si moramo pritrditi z da.
Ko smo pred tremi leti bili ljubljanski delavci z drugimi prebivalci vred pozvani, da si izvolimo mestni parlament, se nam je obljubljalo vse mogoče in nemogoče, kaj se bo in se mora v prid nižjim slojem storiti. Tri leta zdaj že čakamo, a dočakali nismo še nič in pričakovati nimamo tudi nič dobrega. Vsak dan nam prinese novih razočaranj in tako gre naprej in bo šlo, dokler nas ne zrinejo tje vun na posavski prod; tam bo naše bodoče bivališče, v Ljubljani sami pa bodo sami svetniki, veletajniki in ravnatelji še imeli pravico bivanja, sami taki, ki jim draginja ne dela nikakih preglavic, ker jim ni treba danes misliti, od Česa bodo jutri živeli.
V zadnjem zasedanju deželnega zbora je dobila ljubljanska občina dovoljenje, da najame posojilo en milijon kron. Namen temu milijonu je pa vse drugo, samo pospeševanje ljudskega blagra ne. Ali bo kaj cenejši v Ljubljani, če bodo obrežni zidovi Ljubljan-ce lepo okrašeni, če bodo v Ljubliani stale tržne lope, ki se bodo branjevkam dajale za drag denar v najem? Gotovo ne, ampak denar bo le zabit, kakor ga je v ljubljanskih občinskih podjetjih zabitega že veliko, ki se potem po hišnih gospodarjih, trgovcih in obrtnikih izžemuje iz najrevnejših slojev prebivalstva — iz delavcev. Po drugih mestih ustanavljajo mestne mesnice, mestne pekarne, tržnice in dr., da blažijo draginjo, samo pri nas v napredni in beli Ljubljani mora biti narobe. Kako izmozgan je v Ljubljani nižji sloj prebivalstva, priča slavna mestna zastavljalnica, kjer leže celi kupi nerešenih zastavljenih predmetov. In če se
vprašamo, ali je bilo zastavljeno blaeo komu doma odveč ali v napotje, moramo reči, da ne, ampak vzelo in zastavilo se je, ker je trebalo plačati stanarino, kupiti deci šolskih potrebščin in ker je bil lonec prazen, peč in ognjišče pa mrzla. Poročila izza občinskih sej nam povedo, da posluje mestna zastavljalnica z veliko zgubo. To je nekako moralno-ljubljansko, ker pri nas je vse tako vpeljano ali pravzaprav za-furano, da ne nese nič. Torej zopet nova bremena za ljubljanske davkoplačevalce, oziroma tiste konzumente, ki nimajo kaj podražiti. Svojo delavno moč? Dobro, pa so podjetniki tako domači in narodni, da najamejo tuje moči in puste domačine stradati. Gospodje mestni očetje so spoznali za potrebno, da se zgradi v Ljubljani mestna pogrebna lopa. Ne ugovarjamo, da bi ne bilo prav, ako se nekoliko moderniziramo, ali vsota, ki se hoče ali mora v to podjetje zabiti nas navdaja s strahom, da bodo pogrebi potem še dražji kakor so sedaj, ker magistrat bo že skrbel za to, da se bode pri podjetju mastilo nekaj »zaslužnih mož«. Ljubljana ni tako gosto obljudena, da bi pomenil mrlič v hiši že svetovno nesrečo. Ali bi ne kazalo za nekaj časa pri sedanjem načinu pogrebov, zato pa bolj skrbeti za ljudsko zdravje. Poglejmo enkrat našo »ljudsko kopelj«. O mizerija! In to je mestna last, last napredne, po modernizaciji hrepeneče Ljubljane, ki niti od daleč ne odgovarja imenu in namenu. Pa kaj kopelj, da imamo le hotel »Tivoli« in lintvernc na mostu, pa imamo vse. Stopimo zjutraj na trg z živili. Kar nam služi za živež, leži tam na tleh razgrnjeno, da je za vsakoršno cestna nesnago dosegljivo. Če ni vse lepo v vrsti, pa ti pride strogi mestni tržni organ in napravi s svojim čevljem red. Domovina je rešena. Postojmo zjutraj nekoliko pred eno ali drugo neštetih barak, v katerih se prodajalo živila. Tu ti pridejo različni ljudje, bolni in z umazanimi rokami, da pretipljejo vse od kraja — vse v pospeševanje zdravstvenega stanja kupovalcev. Da ne no-zabimo. Na vseh teh stojnicah, prav posebno pa v bližini šol, se prodajajo zanikerne in skvarjene slaščice, katerih največ pokupi šolska mladina za denar, ki ga od staršev dobi za šolske potrebščine. In teh barak nikoli ni dosti, na vsak prst dolgo dovoli slavni občinski svet kako novo. Ali spada to morda pod točko »pospeševanje male obrti«? Da bi se kdo brigal za delavska stanovanja, o tem še misliti ni. Delavec naj stanuje koder hoče; če mu je stanovanje preozko, prevlažno ali drugače neprimerno, saj se lahko odpove. Hišni gospodarji so večkratnega izseljevanja le veseli, ker vsakemu novemu najemniku lahko stanarino nekoliko povišajo, vrhutega pa vsaka stranka v stanovanju kaj popravi. Se poznamo, gospodje hišni gospodarji — največji siromaki na svetu.
Ko sem vse to premodroval in zapisal, je postal mrak, potegnila je mrzla sapa in naletavati so začele goste snežinke. Torej zima se nam zopet ponuja, ko smo je letos itak imeli odveč. In kdo jo je čutil najbolj? Nobeden drugi, kakor delavski stan. Mestna uprava si je znala pomagati; da ne bi trebala za delavce kaj izdati, pustila je sneg po ulicah lepo v miru, da ga je spravilo solnce s poti, ali mraza pa delavcu nikakor ni mogoče spraviti v prazno drvarnico, brez denarja že celo ne in denar se prisluži le z delom, ki mu ga pa merodajni faktorji ne dajo. Pa sklepajo o podporah brezposelnim. Ali se ne pravi takemu početju »pesek v oči«, kdo bo pa dal denar za le-te podpore? Stara pesem: tisti, ki so ga najbolj potrebni, tisti siromaki, ki ne zaslužijo nič, živeti pa morajo vseeno.
Morda se znajde kdo, ki mi bo ugovarjal, da nimam v vsem prav ali pa, da morda vse pretiravam. Hvaležen mu bom, ako me spravi do drugih misli, kajti jaz vidim za delavca le črno bodočnost pred seboj; rad, zelo rad pa bi živel v nadi, da tudi temu stanu zasije enkrat »neba žar«.
Izpremembe v vodstvu naše - državnozborske delegacije.
Kranjski deželni glavar dr. Ivan Šušteršič je odstopil kot načelnik Slo-vensko-hrvaškega kluba in je bil na njegov predlog za klubovega načelnika izvoljen štajerski poslanec dr. Anton Korošec. Kakor ob vsaki priliki tako tudi zdaj preljubi naši svobodomisleci iščejo v stvari, ki se tiče edinole S. L. S. in nobenega drugega ne, dlake v jajcu, ko je vsa stvar le čisto enostavna. Dr. Šušteršič se je kot kranjski deželni glavar prepričal, da ne more več storiti, kolikor more človek storiti. Jeklen mož, osivel za dobrobit ljudstva in tudi delavstva, kar naj si osobito rdečkarija zapomni
(pod glavarjem dr. Šušteršičem je kranjska dežela podpirala stavkujoče delavstvo v Vevčah) je končno le tudi dr. Šušteršič človek, a ker je obenem mož, ki hoče nositi popolno svojo odgovornost na vsakem mestu, ki je zavzema, se je prepričal, da je za vestnega moža preveč biti deželni glavar in pa še načelnik kluba in zato je tudi sam na Dunaju v klubu predlagal, naj postane načelnik kluba dr. Korošec. Kaj je za naš narod storil na Dunaju dr. Šušteršič, to ne znamo samo mi, to znajo prav dobro naši svobodomisleci, znajo pa tudi naši kleti nasprotniki Nemci, ki so ga nič manj kot slovenski svobodomisleci obsipavali s psovkami, ker znajo, da je dr. Šušteršič nekdaj ponižno pri-kimovalno slovensko in jugoslovansko državnozborsko delegacijo dovedel do takega ugleda, kakršnega prej ni nikdar uživala. Dr. Šušteršič je tudi z ustanovitvijo Slovanske Unije pokazal vsem avstrijskim Jugoslovvanom, po kakšnih parlamentarnih potih bi morali avstrijski Slovani hoditi, če bi hoteli postati tak činitelj, da bi se jih upoštevalo tako, kakor bi se jih moralo po njih številu in važnosti upoštevati. Morebiti se še kdaj uresniči, kar je že enkrat pokazal dr. Šušteršič.
Novi načelnik Slovcnsko-hrvaške-ga khiba dr. Anton Korošec je slovenskemu krščansko-socialnemu delavstvu zelo dobro znan. Kako-li ne? Saj je dr. Korošec tolikokrat nastopil, kadar ga je naše delavstvo pozvalo. Govoril je že Večkrat na shodih našega tobačnega delavstva.Osobito Jugoslovanska Strokovna Zveza mu mora biti hvaležna, ker je njen najdelaVnejši agitator na Slovenskem Štajerskem. Poslanec dr. Korošec ustanovitelj mlade slovenske katoliške demokracije na Štajerskem. Zato je pa slovensko krščansko-soci-alno delavstvo odkrito veselo, ker so ravno dr. Korošcu naložili njegovi tovariši, da vodi kot načelnik naše državnozborsko delegacijo na Dunaju. Zaupno se bo i slovensko krščansko-socialno delavstvo nanj obračalo!
Okno v svet.
DR. SYLVESTER O DRŽAVNEM ZBORU.
Predsednik na neprostovoljen dopust odposlane ljudske zbornice dr. Sylvester je izjavil, da bodo delegacije koncem aprila ali pa maja v Budimpešti zborovale. Tudi nekateri deželni zbori bodo zborovali. Državni zbor je pa odvisen od češko-nem-ških spravnih pogajanj. Če bo akcija češko-neinških agrarcev uspešna, ni izključeno, da se poslaniška zbornica že junija zopet skliče.
INDUSTRIJSKA ZVEZA V GOSPOSKI ZBORNICI.
5. t. m. se je po seji gosposke zbornice ustanovila industrijska zveza gosposke zbornice, ki so ji pristopili člani vseh strank. Za predsednika je bil izvoljen P. R. pl. Schoeller, namestnika sta dr. Sieg-hart in Artur Krupp.
NOVA SVOBODOMISELNA STRANKA V GALICIJI.
Državna poslanca Breiter in Reitzes sta 23. t. m. objavila oklic za ustanovitev nove demokratične stranke v Galiciji, ki naj bi stremila za ustanovitvijo svobodne šole in za ločitev Cerkve od države.
RUMUNIJA PREIŠČE NATANČNO PRITOŽBE RUMUNOV NA OGRSKEM.
V rumunski zbornici je nacionalist profesor Jorga interpeliral notranjega rumunskega ministra, če mu je znano, da rumunsko časopisje na Ogrskem sistematično zatirajo in da ovirajo prevoz rumun-skih tiskovin skozi Ogrsko. Notranji minister je med demonstrativnim ploskanjem poslancev izjavil, da hoče zadevo natančno preiskati in se sporazumeti z zunanjim ministrom o potrebnih odredbah.
Kako svobodomiselci vladajo Francijo. Žena zakletega sovražnika katoličanov in voditelja najbesnejših svobodomiselnih barab finančnega ministra Caillauxa je ustrelila glavnega urednika lista »Figaro« v Parizu, Calmetta, ker je v svojem listu odkrival lumparije njenega moža. Babnico, ki je ločena od svojega prvega moža, da je poročila Caillauxa, so zaprli v ječo, kjer se ji prav dobro godi. Caillaux je radi zločina svoje žene odstopil, nastal je vihar v zbornici in izvolili so komisijo, ki naj preišče Caillauxove lumparije. Preiskava je dognala take stvari, da je moral za Caillauxom odstopiti tudi njegov prijatelj minister Monis. Dognali so, da je sodišče pred leti odgodilo sodno razpravo proti enemu največjemu goljufu na Francoskem, Rochette se piše, in sicer na ukaz Monisov, ki je bil le Caillauxovo orodje. Dasi je ogoljufal Rochette Francoze za milijone, se mu ni nič zgodilo, ker se ga je Cail-laux bal. Svobodomiselstvo je zaradi tega nečuvenega škandala strašno osramočeno.
/
Protestantje na Irskem se hočejo upreti. Katoliški Irci, ki so jim protestanti popolnoma oropali zemljišča, so si postavno priborili homerule ali po naše samoupravo. To pa ni všeč irskim protestantom, ki so zbrali do 80.00(1 mož in groze, da se bodo uprli z orožjem, če dobe Irci svoje pravice. Angleška vlada pošilja vojake na uporne Ulsterčane.
Pijevo društvo, ki ima namen, da podpira katoliško nemško časopisje v Avstriji, šteje že 141.000 članov s 948 krajnimi skupinami.
Avstralci se boje Japoncev, ki se jim že dolgo časa cede sline po Avstraliji. Avstralski ministrski predsednik je te dni opozarjal na potrebo, da morajo imeti zato Angeži v Avstraliji močno vojno brodovje.
Srbski državni proračun izkazuje za leto 1914.	273,935.978	dinarjev	do-
hodkov in stroškov 213,860869 dinarjev. Vojni proračun pa izkazuje stroškov 54,335.159 dinarjev.
Izdajatelj in odgovorni urednik Miha Moškerc. — Tisk Katoliške Tiskarne.
Sogata zaloga ženskih ročnih del in zraven spadajočih potrebščin.
!n>
F Mprfnl LJUBLJHHH
1 . MCIJU1 Mestni trg 18.
Trgovina z modnim in drobnim blagom.
Velika izber vezenin, čipk, rokavlo, nogavlo, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih roboev, ovratnikov, zavratnlo, volne, bombaža, sn-kanoa Itd.
?redttskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
?jj.NOVAKOVji
Zdravniško priporočano
Vzorec 4 steklenice 5 kg franko po poštnem povzetju K 4-80.
Edina
zaloga
BR. NOVAKOVIČ
veletrgovina vina, vermuta, maršale, malage, konjaka, žganja itd.
LJUBLJANA.
Sladnl tal-zaitrkl
________________________     M	UpUlHUlJ«	f**	  .».»vutv
moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. — Je za polovico cenejši. Dr. pl. Tmk6czyjev sladm čaj ima ime Sladin in M.Zl je vedno bolj priljubljen. Povsod '/.kg zavoj 00 vin. II10C ! Tudi pri trgovcih. Po pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Tmk6czy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredij s sladnim čajem. Olavne zaloge na Dunaju: le-7il»>inln1 karne Trnk6czy: Schonbrunnerstrasse štev. 109, LDraVjK! Josefstadterstrassc štev. 95, Radetzkyplatz štev.4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 1.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Tmk6czyjevih, lstotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
It N IT
Tovarne za asbestškrili ..ZENIT"
družbe z om. zavezo, Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši
kronski materija!
,Našo Moč4
Lekarna „Pri kroni“ Mr. Ph. A. Bohinc
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo sc sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kaplj.ce za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčnf krč, steklenica r>0 v.
Posipalnl prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, Škatlica 50 v.
Ribje olje, steklenica 1 krono in 2 kroni.
Salicilni kolodl), za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladin“ za otroke, škatla 60 v.
Tinktura za želodec, o vajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotčev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica t krono.
Železnato vino, steklenica 2 kroni 60 v In 4 krone 80 v.
&fy»£niArt «> *&jTwriho UjBattun teiije zluftav, po evru' in ■* 1 M nvstfittfrpotovati na/sv ol>me/e\
*S£monJFi/fi7ie/elXn i
p	ZtGrlo&uorske	ulic*20,
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
  Mnogokrat odlikovana.
Priporoča sc slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
Tovarna čevljev v Tržiču. Gorenjsko.
Najmodernejše podjetje monarhije. Otvoril sem lastno prodajalno
Varstvena znamka.
] la Mi isai.
Gričar & Mejač
Ljubljana, Prešernova ulica 9
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Novosti v konlekdii za dame.
Pozor, slovenska delavska društva!
Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini
Janko Česnik
(Pri CeSnikn) LJUBLJHI1H
Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica
v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.
Postrežba poštena in zanesljiva.
o
re
3
3
PL
3*
iH
p
1-7/
Solidno izdelane
dežnike m solnčnike
priporoča
po najnižjih cenah
L Mikusch.
Svoji k svojimi
. LUKIČ
Ljubljana, Pred Škofijo št. 19.
Konfekcijska trgovina
za dame, gospode, dečke in deklice se najtopleje priporoča.
IVAN MihSIN lilibllanl.
- . = 	=====	Dunajska	cesta	17
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstnih
voznih koles in šivalnih strojev
= za rodbino in obrt. ==
najboljša. naisinurneiSa prilika za štedeniel
Ljudska Posojilnica
registrovana zadruga z neomejeno zavezo
v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6
pritličje, v lastni hiši, nasproti hotela „Onion“ za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
fjv/" "V ”77' u 7/ f/ I/ 7/	AL	)L			vv -\V—vv -VV—-vv—vv— ffiestma trg Sto v. 1® ^
II ;» Velika zaloga manufakturnega blaga, različno y « sukno za moške obleke, volneno blago, kakor h 5 ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — L " Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati k | izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kako-I vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. S Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za I 1 postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti U S v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni H | prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. L 1 Priznano nizke cene! l*-ve—«■	vv vv vv IV vv vv ■■■•.ftirg:	Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse « vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: s f' srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi S r pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira a ~ v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh !? V velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- * ših krojev iz pisanega blaga, šifona, listra in 3 K klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- | finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti S. U žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. f j Vedno sveže blago I 1' ; // J/ 7/ J/ ~7/	77	77	J/ '77 7/~C
4
31 O
1
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.