13. štev. Novo mesto, 10. julija 1912. Letnik XXVII i. DOLENJSKt NOVIC E Izhajajo 10. in 25. vsaceg^a meseca. Cena jim je b poštnino vred za celo leto naprej 2 K, za pol leta 1 K. Naročnina za Nemčijo, Bosno in druge evropske države znaša 2 K 50 h, za Ameriko pa 3 K. — Dopise sprejema urednik, naročnino in oznanila tiskarna J. Krajec naal. v Novem mestu. Gospodarstvo. Belokranjski steljniki. Bclokrajino pokrivajo danes obsežni stezniki, poraščeni s praprotjo in travo. Proti Kulpi so te lego daleč na okrog ravno in čiste kakor najboljše polje, pod vznožjem Gorjancev so pa bregovite in kamnite. Gospodarji rabijo te prostore za dobivanje potrebnega nastilja in za pašo. Praprot raste jio teh stcljnikih na gosto kakor bi bila sejana, vmes pa trava, ki rabi živini za pa.šo. S teh prostorov dobivajo ljudje potrebno steljo iti paSo. Praprot daje prav dobro steljo, paša pa je malo bolj pusta. Kuia njena obstoji po največ iz „fflote" in „grebenčice", dveh trav, ki sta značilni za to steljnike. Slično obraSćenc prostore vidimo tu in tam tudi po naših gozdih, kjer se jo drevje posekalo in pustiio, da ho se goličave obra.stle s prajirotjo. Vso to nam pa kiižc, da so pokrivali nekdaj te prostore gozdi, ki so sc posekali in pustili za i»ašnikc in steljnike. Kdor vidi vjirvič te steljnike, so čudi, kako je mogoče pustiti v sedanjem času tako prostore v nemar. Ce pa začne motriti gospodarske razmere po Bclokrajini, pa vidi, da tiči glavni vzrok tem aainoraSkini steljnikom v ]»omanjkanju delavnih moči deloma pa v legi steljnikov, ki je več ali manj oddaljena in zaraditega težka za obdelovanje. 'In ker primanjkuje Ijiidem drng'e steljo in boljše paše, ni prav nič čudnega, če se ti steljniki plačujejo danes tako drago ali pa še dražje kakor najboljše njive. Jielokraiflci so svojim steljnikom tako vajeni, da jih štejejo za tako potrebne in važne kakor druga zemljišča, kakor njive iili pa gozde. Kajpada ne sodijo taka zemljišča v sedanje stoletje, ki se odlikuje po čim dalje l)olj skrbnem obdelovanju zemlje. In zato jo več kakor gotovo, da bodo prej ali slej izginili tudi belokranjski steljniki in da sp bodo umaknili važnejšim kulturam, gozdom, travnikom in njivam. Kakor hitro sc bo Belokrajina bo^ gosto naselila, pa bodo izginili stotniki. To se opazuje že sedaj in se bo pozneje še boft, ko bo oživela te plodne kraje belokrargska železnica. Da je Bclokranjec sicer skrben poljedelec, o tem so lahko prepričamo povsod. Kako skrbno so n. pr. ob vznožju Gorjancev obdelani prostori 1 Vsak kotiček, kjer jo količkaj ugodna lega in zemlja, je obdelani iSteljniki so jim pa od rok in zato so puščeni za pašo in za dobivanje potrebnega nastilja. * Predelavanje steljnikov v bolj hvaležno kulture bo ovirala kolikor toliko parcelacija, ki jo izvedena po teh prostorih. Danes žanje steljo vsak na svoji parceli, dočim imajo pašo skupno. Na vsak način bo kazalo, da se ugodne lege obračajo v prvi vrsti za pridelovanje krme, goveje in prašičjo, da se povzdigneta živinoreja în prasičjareja in postavi s tem temelj boljšemu gospodarstvu. Kajti obilnejša krma bo tudi tukaj jiodlaga za izbo^šanje kmetijstva. Manj ugodne, kamnite in bregovite loge pa bo kazalo pogozditi, dii se i»ovzdignc blagostanje prizadetih krajev. Pri vsem tem izboljšavanju pa se ne bo smelo pozabiti na pašo, ki je za belokrai^ske razmere važna. —r— Delo živinorejskih zadrug. Nihče ne more tajiti, da bi živinorejske zadruge ne imelp velikega pomena za povzdigo naše živinoreje in sploh za izbo^"-šutqe živinorejskih naših razmer. Treba pa je, da se zbirajo krog njih zavedni, za skupno delo navdušeni živinorejci. Kden za vse, v.si za enega, to geslo mora prešitgati fllohernega člana, da bo zadruga res lahko kaj vspcšncga storila. Dokler bo pa vsak iskal lo svoje koristi, toliko časa bo imela zadruga težko stališče, ne samo glede potrebnega .števila članov ampak tudi glede svojega delokroga in razvoja. V živinoreji imamo več stvari, za katere se je treba skupno potegovati, da bomo kaj dosegli. Važna je v tem oziru skrb za dobre plemen jake. Na to stran se odpira vsaki dolenjski zadrugi brez izjemo hvaležno polje, kajti razmere glede na to rejo še zmeraj niso urejene. Nobeni zadrugi ne bo pri nas kazalo, da bi se te reje poprijela na skupni račun ali na svoj račun, kakor delajo n. pr. zadruge po Švici in drugih planinskih deželah, ali dosti dobrega bo že s tem storila, da se bo potegovala za to in da bo posredovala in pomagala ])ri dobavi plemenjakov in da bo zasledovala v.'îpehc, ki so so dosegli z zadružnimi plemeirjaki pri zarodu. Če bi ne mogla zadruga v naših razmerah nič dragega storiti za ]J0vzdig0 živinoreje kakor edino to, da skrbi za dobre jilemenjake, ki naj bi se tudi doma izrejali, pa bo morala biti zadovoljna s svojim delom. Zelo važna in hvaležna naloga živinorejskih zadrug jo pa to, da skrbe za pašnike in sicer v prvi vrsti za pašnike za mlado goved. íí nai>ravo skupnih pašnikov bo zadruga največ dobrega storila in prišla bo do tistega dela, ki ji mora pridobiti vsakega živinorejca, ki je količkaj vnet in ima koh'čkaj smisla za skupno delo. Dokler nima zadruga kaj pokazati in kaj ponuditi, kar bi živinorejcem naravnost koristilo, toliko časa nima pri naših živinorejcih nobene prave veljave. Kakor hitro se ji pa posreči dohiti kak pašnik za skupno rabo, takoj se povzdigne zanimat^e pri živinorejcih in naravna posledica je, da so povzdigne tudi igeno delovanje v prid domači živinoreji. To vidimo drugod in to čutimo tudi po naših krajih. Z dobrimi ])ašniki so zadruge največ storile in največ dosegle. Na ta način so izboljšale rejo mlade živine in povzdignile tudi število živine, kajti kolikor krme so si živinorejci čez poletje doma prihranili, — ker so oddali mlado goved na pašo, — toliko več živine bo lahko čez zimo doma v hlevu redili, tako da je bil vspch paše povsem očiten. Obžalovati je seveda, da ni mogoče povsod priti do takih pa.šnikov in da se mora delo zadrug «larsikje omejiti le na preskrbo dobrih plemerijakov in na to, da se popolni potrebno število sčasoma tudi z domačo rejo. —r— Trgovina in obrt* Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko. ITrban Horvat, zljorniiilti svetnik, 1. Zdi se mi zolii potrebno, da seznanim naše Dolenjce ia cenjene Čitatelje, kakor še posebno male trgovce in obrtnike z bistvom trgovske in obrtniške zbornice. Prav malo jo ljudi, ki bi sploh razumeli in imeli i)raTi pojem, kaj je trgovska in obrtniška zbornica in kak.šcn je njen natnen. Da, cló veliko jih je, ki še sploh niso slišali tega imena, kaj še le, da bi znali to zbornico uvaževati. Tako tudi ni nič čudnega, da marsikater mali trgovec in obrtnik niti ne vé, da ima volilno pravico zastopnikov v trgovsko ali v obrtniško zbornico, kakor se je to opazilo pri zadiqih dopolnilnih volitvah. Namenil sem se tedaj v naslednjih številkah Dol. Novic kot pravi član trgovske in obrtni.^ko zbornice za Kranjsko podati cenjenim čitateljem vsaj nekoliko pouka o tej zbornici, katera v resnici zasluži vsled svoje velepomembne važnosti za trgovski in obrtniški stan popolne pozornosti slehrnega zavednega trgovca in obrtnika. Želím, (la bi vzîjudîle moje skromne besede prav veliko zanimanja za to zbornico posebno mej trgovci in obrtniki, v mestih in okolicah in da bi spoznali njene dalekosežne koristi. Potemtakem smemo pričakovati, da se bodo tudi i)nhodi:ije volitve vršile bolj točno, razamno in zavedno, kakor pretekle. Najprvo bodem prinesel s potrebnimi pojaaniii mali izvleček poslovnega reda trgovske in obrtniSke zbornice za Kraigsko, kakršnega je potrdilo visoko c. kr. trgovinsko ministerstvo z razpisom 30. oktobra 1868. 1. — Potem pride na vrsto volilni red. Nadatio bodem naznanjal v kratkih odstavkih najvažnejša poslovna poročila od ene dûbe do druge, kakor tudi zapisnik posameznih rednih javnih sej. — Tudi na letni računski zaključek ne bodem pozabil itd. S tem hočem tedaj cenjene čitatelje seznaniti z vclevažnim delovanjem trgovske in obrtniške zbornice ter upam ob enem tako rešiti vsaj nekoliko svojo nalogo, ki sem jo dolžan nasproti svojim velečislanim volilcem. Poslovni red. — Trgovska in obrtniška zbornica je po zakonito poznanih udeležencih izvoljen organ, kateremu je zastopati koristi trgovskega in obrtniškega stanů, kakor tadi rudarstva. — Zbornica šteje 24 pravih članov in iina pravico po svojem preudarku imenovali dopisujoče člane. Zakon z 29. junija 1868 1., drž. zak. st. 85, oznameuuje pravice, dolžnosti in področje zbornice, — O stvareh, ki spadajo v področje zbornice, posvetuje so zbornica ter ima v ta namen redno in izredne seje. Tekoče posle oskrbuje predsedstvo s pisarno. — Kakor hitro so ustanovi in potem v prvi seji vsakega leta voli trgovska in obrtniška zbornica z glasovnicami za dobo tega leta iz svoje srede z absolutno večino (jlasov jiredsednika in podpredsednika. Oba načelnika smeta biti zopet izvoljena. Ako bi predsednik in podpredsednik ne mogla ali ne utegnila, voli zbornica za to dobo začasnega predsednika. Volitev stalnih načelnikov, kakor tudi njih zopetno izvolitev mora potrditi trgovinski minister. Načelnika poslujeta dotlej, dokler trgovinski minister ne potrdi novo ali zopetne izvolitve. — Za oskrbovanje konceptnih, pisarniških in blagajniških poslov imenuje zbornica izven kroga svojih članov strokovno izobraženega, plačanega tajnika in potrebno plačano pomožno osobje. Tajniku in pomožnemu osobjJ odkazuje predsednik opravila. — Vso poslovne dopise, ki dohajajo trgovski in obrtniški zbornici, upisavati je treba v poseben vložni zajdsnik. — Vloge, dohajajoče zbornici, odpira predsednik; ako pa on ne utegne, podpredsednik; ako pa oba ne utegneta, začasni predsednik zbornice. — Predsednik je jedini zakoniti zastopnik zbornice. On določuje predmete, o katerih in vrsto, ])o kateri se je posvetovati v seji. On je odgovoren za to, da se izpoli^jujo zakoniti propisi, osobito, da se ne prekorači področje zbornice, da se postopa po poslovnem rodu ter da se izvršujo zbornični ukrepi in naročila. Cc meni, da ne more prevzeti te odgovornosti za zvršbo katerega zborničnega sklepa, sme ga ustaviti, vendar mora to stvar takoj ali potem, ko se je o njej zopet posvetovala zbornica, predložiti trgovinskemu ministru. On izdaje vse razpise in poročila, katera ž njim vred podpisuje tajnik. Vselej, kadar predsednik ne utegne ali je odsoten, preidejo tgcga pravice in dolžnosti na podpredsednika, in ako bi pa tudi ta ne mogel ali pa bi utegnil biti odsoten, na začasnega predsednika, — Pravi Člani dolžni so udeleževati se sej, izdelovati izročena jim poročila, vzprejemati volitve v odsek, — Redno seje so, ako je predmetov, o katerih se je posvetovati, vsak mesec vsaj jedenkrát, izredne pa ali na poziv trgovinskega ministra ali zborničnega jiredsednika, ali pa, ako to zahteva vsaj tretjina j^ravih članov. Praviloma naj se omeja posvetovanje v sejah le na vspored, ki ga predsednik nekaj dni pred sejo dopošitjff članom. O predmetih, katere je zbornica spoznala za nujne, sme se pa v vsaki seji razpravljati. O posvetovanju vsake seje spisavati je zapisnik, v katerem se mora natančno zabeležiti število navzočih in glasu-jočih članov. Zapisnik podpisajeta predsednik in zapisnikar. V.sa-kemu glasovalcu jo na voljo dano, dati svoje, v seji izraženo mnenje, posebo v zapisnik ali pa jo zapisniku pisano priložiti. — Zbornične seje so praviloma javne. Izvzeta so naročila ali poročila oblastev in posvetovaqja o igih, če so oblastva zahtevala, da ostanejo tajna; potem posvetovanja ob osobnih in takih stvareh, za katero večina navzočih članov zahteva zaupno sejo; naposled posvetovanja o razsojanju prepirov, o katerih je razpravljalo zbornično razsodišče. O stvareh, katere obremeigujo zbornični proračun, mora se lo v javni soji posvetovati in sklepati. Zapisniki o javnih sejah razglašajo bo tiskani v slovenščini in nem,ščini. Za sklepčnost jo treba najmaiq polovice pravih navzočih članov. Zbornica sklepa le na zborničnih sejah, in sicer z absolutno večino. Pri enakem številu glasov odloči glas predsednika. Kadar se gre za to, o čemer govori § 11, zakona z 29. junija 1868. 1., da se kateri član izključi, potrebno je, da za ta ukrep glasuje najmanj 14 članov, — Komisar, ki ga imenuje trgovinski minister, ima pravico, udeleževati se zborničnih sej. Besede sme zahtevati vsak čas, vendar glasovati nima pravice. — O poročilu so sme pričeti razgovor šele tedaj, kadar je bilo dokončano. — Predsednik določuje red, po katerem se vrst« predlagatelji in govorniki, in to po redu, po katerem se prijavljajo. Predlagatelj |)ravico utemeljevati svoj predlog in zadnji govoriti o ryem. — Nobenega govornika se ne smo v govoru pretrgati; Ic tedaj, kadar ae govornik oddalji od predmeta ali kadar govori nedostojno, pristoji predsedniku pravica, pozvati ga na rod. Predsednik ima tudi pravico, ako je treba, vzeti govorniku besedo. Ako se dvomi, kaj bi bilo pravo, glasovati je o tem, ali je i>rimerno pozvati govornika na red ali j)a mu odtegniti besedo. Ako nihče več ne govori ali ako sprejme zbornica konec razgovora, dii predsednik predlog na glasovanje. Kako da je sestavljati vprašanja, o tem se sme pač še predlagati, razgovarjati in posebe glasovati. Kadar se vrši glasovanje, ne sme se več razgovarjati ali .še jedenkrát utemeljevati izraženo mnenje, niti se ne srao govoriti proti rnnerqu drugega člana. — Predsednik izroča dohajajoče dopise članom. Ako si je zbornica volila stalne odseke za določene predmete, izroča jih tem odsekom, da se posvetujejo o teh dopisih in izveščajo o njih v prihodtgi zbornični seji, V'sak član ima pravico, stavljati v seji predloge ustno ali pismeno. Za predloge je treba, da so vpraša, ali jih kdo podpira, in ako jih poilpirajo trije člani, je treba dati predmet na dnevni red prihodnje seje, ako v zbornici ni bil spoznan za nujnega in primernega, da se koj razprav^a o njem. Trgovska in obrtniška zbornica sme si voliti odseke, kateri se popreci posvetujo in poročajo zbornici, — Odseki smejo po svojem preudarku pozivati v svoje seje zvedence aH pa jih vprašati za' mnerijc. — V zborničnih sejah določuje se in ukrepa, koliko Članov jo voliti v odseke. Te člane volijo navzoči člani z relativno večino glasov. • (Dalje sledi.) Zabavi in pouicu. Dogodki barona Frik-Fraka. Po mojem kratkem i)lvanju v žarkih svobodnega solnca in po tem, kar sem Éul v avdijenci pri Njega Jasnosti vladarju svobodnega mesta som kmalu spoznal, da som res v mestu, ki je na višku kulture in izobrazbe. Videl som krasno, z vsem modernim komfortom opremljeno in po vseh najnovejših stavbenih higijeničnih in drugih takih predpisih zgrajeno poslopje judsko šolo, občudoval som varnostno jiriprave za ponesrečence na Krki, divil ae nad čarobno razsvetljavo mosta potom električnih iarnic in obločnic itd, itd. Najbolj seveda mi je pa imponiral vladar svobodnega solnca, majhen sicer po postavi, a velik po svojem duhu in umu. Kdor hoče modro vladati, si mora pred vsem pridobiti ljubezen svojih podanikov. Ljubljen vladar vse doseže, kogar se pa boje, tam vlada le servilnost, ki so prej aH sloj spremeni v odpor in vrže vladarja' s prestola. In kot som spoznal, pod solncem ni bilo in no bo bolj priljubljenega vladarja kot je vladar ])0(i svobodnim soincem. Vse ga ljubi od najnižjega strežaja do iqogovega prvoga državnega kanclerja, od njegovega najhujšega sovražnika do njegovega najintimnejšega prijatelja. On je tisti, ki sovraži vsak prepir, a ^ubi ljubi mir v svoji državi, on je tisti, ki nesebično skrbi za duševui in telesni blagor njemu zvestih in nezvestih podanikov. Spoznavši torej vso uzornost uprave svobodnega mesta in prei)ričavši se o vrlinah vladarja pod svobodnim soincem se drznem šo nekaj prašati : „Jasni g. župan! Hodil som po mestu in se ]>reiiričal o res vzorni iqogovi upravi. Prišel som tudi na takozvani Breg ali kakor 80 že pravi šetališču ob aovomeškent „ajzenponu", kar ti opazim — bilo je namreč ravno po semnju — razno človeške spomenike, ki so pričali o minljivosti vsega, kar človek povžije. Te priče so bile veliko večjo nego spomeniki, ki so jih zapuščale putke o minljivosti tega, kar jtutka zavžije, so pa zato razširjale tako prijeten voiq, da bi človek mislil, da jo v raju. Kaj ne, g. župan, da se taki slavni spomeniki ne smejo odpraviti, ker so narejeni v človekovi delavnici, le putko morajo stran, ker zapuščajo tako malovredne spomenike?" „Da, da, g, baron. Ros v Ljubljani in drugih večjih mestih imajo posebne stavbe kot na pr. Hribarjeve vilo po raznih trgih stolnega mesta kranjske dežele, da so tamkaj puščajo na skritem taki spomeniki. Dolenjska metroj.iola pa, ki bodi vzor vsora slo-vaiiBkim mestom po vsem svetu, ne potrebuje takih stavb, kamor bi skrivali to, kar priča o minljivoBti zavžitih dobrin. Take stavbe bi lo kazile vso lice svobodnega mesta in uiesto ne bi bilo več svobodno, ako bi moralo kaj prikrivati. Po raju tako hrepenimo, zakaj ne bi njega prijetnosti vdihavali že na tem svetu in se naslajali nad voi^jem, ki prihaja od teh spomenikov. „Vrlo prav imate, g. župan. Toda, kaj sem že hotel red. Da žo rosi Hodil sem tudi po drugih ulicah Vašega svobodnega mesta in videl sem tam nekje na nokem trgu ali kje je že bilo, pred neko hišo kopo otrok, ki so se igrali, Iz hiše pa jo i)rihajal smrad kot bi bil v kakem okuženem mestu. Ko si bolj natančno ogledam hiao, vidim v igej polno nesnage, tako da se to ni prav nič ujemalo z moderno higijeno. In to no samo pri eni hiši, ampak pri večih, kjer jo veliko otrok na stanovanju. Kaj, ko bi tako zanikamo gospodarje nekoliko posvarili ali si sami potom kake komisije oglodali vso to nesnago. Saj menim, da vendar ne želite, naj bi se v mestu pričeta kaka kugaV „Da, če bi kuga pobrala samo klerikalce, naj bi ie prišla, če pa misli pobrati tudi nas katerega, potem pa naj ostane le tam, kjer je. Sicer bi si že sam ogledal take hiše, a imam nuj-uejši posel; pisca „pod svobodnim solncem" Se ni na dan, in tega moram najti, prej ne bo mirno moje srce. Ko bo ta visel na vislicah, potem se bom šeic umiril in potem bom imel zopet nekoliko več časa, da napravim zopet red v mestu. Ne morem pomagati, če pride tudi kuga z daljne Indije in mi vse ljudi iiodavi." ,,Otroci imajo itak žo oslovski kašcU, škrlatinka je tudi zahtevala svoje žrtve, kaj hočemo," „Tega pa jaz, g. ba/on, res nisem kriv. Veste uradni Si-melj jo le uradni šimetj. Ce tudi je manjkalo do konca šolskega leta le kakih 14, dni, vendar se od kompetentnih strani ni storilo nič, da bi se preprečila nevarnost razširjenja te zavratne bolezni. Ne vem sicer dobro, koliko smrtnih shičajev predpisuje slavni birokracij, da se za]>ro šole, gotovo pa je, da se mero-dajni krogi zdramijo šole takrat, če neprestano slišijo [leti mrtvaški zvonček. Potem žele naredi prošnja dolgi uradni križevi pot skozi roke raznih poročovalcev. Na vsak način bi bilo potrebno, da so so-judsko šolo letos zaključile nekoliko preje, ker je luod otroki zelo/azširjen kašelj in jo več šolskih otrok zbolelo za škrlatinko. Zal da jaz sam nc morem ničesar storiti. Popolnoma prav so imeli oni starši, ki iz previdnosti niso pustili svojih otrok v šolo. Za posledice, ki nastanejo vsied hitrega razSirjanja take bolezni bi bili le sami kaznovani in to vsled mrtve črke paragrafa, A da se vrnem še k Vašim prejšnjim izvajanjem glede nesnage po raznih hišah, naj le pripomnim, da tudi pri nas nekaterim gosjjodarjem malo prizanašamo, [)oscbno če vemo, da so naši prijatelji. Saj veste vsakemu ni potreba tako na prste gledati. Kam pa pridemo?" „Toda g. župan sedaj se moram posloviti. Prav prisrčna hvala Vam za vse informacije, ki ste mi jih dali. liavnal se bom po Vašem vzoru, potem gotovo zlati vek nam Kratijcem pride. Mogočo Vas še obiščem, a za sedaj se hočem ozreti še po ostali Dolenjski. Zato pa zdravstvujto g, župan in še nadatje tako modro vodite svoje vladarsko posle pod svobodnim solncem, kot ste jih do sedaj. Na zdari'' ,,Na zdar! g, baron. Obiščite me le še kdaj, me bo prav ve? selilo; z Vami so človek tako po domače pomeni in pred vsem tako odkritosrčno, da je ros pravi užitek poslušati Vas, Torej na skorajSi^'e sviderge, g, baron Frik Frak," Spremili so me g. župan prav do stopiqic in mi krepko stisnili roko, jaz pa sem stekel dol vživat se nadalje blagodejne dobrote svobodnega solnca. (Daljo sledi.) Tihotapci. PoTost. — Spisal OçEjoiiUv. (Dalje.) _Takolo je bilo gospod Pikolini: „Zvedeli smo, da imajo sinoči tihotapci pohod na sedlo. 0(1 laške strani so nam tovariši poslali skrivoma sela. Od obedveh strani smo jih hoteli zajeti, in napraviti enkrat mir, ker tako predrzno, kot zadnjo čase, že niso tihotapci nastopali, kar pomnijo najstarejši stražniki. Pa zviti so tudi in prekanjeni! Razdelili so se. Že smo bili blizo irjih, kar opazimo, da so ravno na nasprotnem grebenu; urno jo krenemo za njimi, pa nam zopet izginejo; ob enem pa začujemo, da jja iz desnega sedla drvi druhal po hribu, in ko se posvetujemo kaj storiti, poči strel in naš ubogi Mirko se smrtno zadet zgrudi. Oddamo nekaj strelov v ono stran, odgovori nam divji krohot, in zginili so broz sledu. Na daljno zasledovalce v temni noči ni bilo misliti, ker ti ptički poznajo vse steze, zato smo počasi nesli mrtvega tovariša v dolino." „Pa pri Bogu, odšli mi ne bodo, kakor gotovo sem Mira- novic „Težko jih bote izsledili, nikar So zasačili, oprezni bodo sedaj Se boÇ kot poprej," „Čujte gospod Pikolini! Vam, ker ste ugleden in pošten mož, vam zaupam: lîazun enega poznam vse!" „Čudom se čudim, i kako ste pa prišli do tega. Skoraj neverjetno!" „Prav priprosta stvar to. Naučil me je tega nek star stražnik. Takoj prvi teden, ko sem nastopil tukaj službo, dal sem na različnih potih, stezah in prelazih, kjer so domnevana pota tihotapcev, na več krajih namazati grmičevje, drevje in pečine z zeleno barvo, katero imam posebno pripravUeno, da se dalj časa ne posuši." „Pustil sem te ptičke lepo v miru, da so dva- trikrat brez ovir prinesli blago čez mejo. Skrivoma smo jih opazovali, a le do slepe dolino smo jim mogli slediti, od tam pa zgine vsak sled. To mi je tudi še uganjka." „Pa čemu odlašate, da jih ne vtaknete pod ključ, če jih poznate?" „Čemu? njih vodnika hočem dobiti, O kako lepo so mi Sli vsi na moj lim, no bolje na barvo. Še sanja se jim ne, kake lepo zelene madeže nosijo po obleki. Vidite, vse to vem, a meril sem vse njih stopinje že dljo časa, nobena teh mer se pa ne vjema z onimi stopinjami, katerih sled sem včeraj jirertieril, ki so bilo utianjene od onega, ki nam je sinoči ustrelil našega ubogega Mirkota." „No, gospod vodja, to me pa zanima, prosim povejte mi pa še to, kako ste pa izsledili kraj, kjer naj bi bil stal oni morilec? Občudujem vašo bistroumnost prav odkritosrčno, vi ste pa resnično mož na svojem mestu. Nisem zaman čul slovesa o vašem delovanju, vsa čast gospod Miranovič!" „Takoj ko pade ubogi Mirko, hitim na ono stran, kjer sem začul strel, in ker je na oni strani smrekov gozd, in mehka tla, ter jo padel strel od blizo, smo skrbno in paz^ivo jeli preiskavati prostor za vsako smreko. Sreča mi je bila mila. No dolgo, pa vidim za debelo smreko izstreljeno „patrono", poleg pa utisnjenih zelo razločno voč stopiiij. Vidite, tu je papirnata mera od njih. Skrbno sem jo ureza) po stopinjah, in čujte, z nobeno dosedajnih tihotapskih mer se no ujema." „Lo poglejte, nenavadno kratka stopal, Široka, in zapazil sem tudi na bežečih sledovih, da morilec na.šega Mirkota zvrača stopali na znotraj, dotični tihotapec je namreč, kakor se navadno govori, ,iksasť!" „Pa hudimana, jaz tu klepečem, jja se mi tako mudi v mesto na sodnijo poročat o nocojšnem dogodku," „Srečno pot, gospod Miranovič, oglasite so Se kaj pri meni, ko se vrnete, zelo mo zanima ta zadeva. Da se je moralo to zgoditi v naši vasi!" „Miranovič, ti si osel, da, največji osol, kar sem jih kedaj poznal," mrmra stražni vodja sam seboj, ko zamišljen hiti proti mestu. „Čemu sem pripovedoval vse totemu pretkanemu Italijanu. Kako mo je motril s svojimi črnimi očmi. No — pa menim, da no bode blebetal." VI, Zamišljeno zre Pikolini za nmo odhajajočim Miranovičem, mrmra nekaj sam zase, popravi klobuk in gre počasi po vasi. Bosopet dečok ga sreča in tega ustavi. Tu imaš desetico, idi v Peharčkovo kočo, naroči mu, da naj pride on in še enega naj pripelje seboj, dobim voz blaga, pomagala mi beta razložiti." Deček vesel desetice, ateče urnopet, da izvnši naročilo, Pikolini pa temnim pogledom koraka zamišljen proti domu. Čez dobro uro prideta žo Peharček in Lužar v Pikolinijevo trgovino. „V kleti mi bodeta pomagala nekoliko urediti, tu imata slivovice, posltižita se, in prigriznita košček sira," veli Pikolini, pri tem pa opazuje prišleca, katera čmernih obrazov slastno praznita kozarček za kozarčkom, „Sedita", reče Pikolini vso drugačnim glasom kot v prodajalni, ko stopijo v njegovo sobo. „Tega prokietega Miranoviča moram Se nocoj spraviti s i>ota. To jo živ vrag ta h ... „financar", vreden, da ga pekel požre. Vso vas pozna. Namazal je grmovje in pečine z zeleno barvo, potem opazoval in na ta način vse zapisal. „Zlod naj ga vzame", sikneta Peharček in Lužar ob enem. „Sedaj vem, odkod ta p ... barva na nasi obleki." „Ne samo to", pristavi počaai Pikolini, „Premeril jo vse vaše stopinjo, in tudi stopiiyc tistega, ki je nocoj ustrelil enega izmed stražnikov." „Če je pa tako", mrmra zamolklo PeharČek, „potem pa nič druzega ne preostane, tega vraga moramo ugonobiti. Pa — kako in kje?!" (Dalje sledi.) Dopisi. Prefiia. — Shod mladeniških Mar. družb novomeške de-kanije se je na krstnikovo nedeljo v Frečini res kaj lepo zvrSii. Zdravih, veselih lic. kakor je pripomnil imeniten gospod, so dospeli do pol dveh^fantje iz devetih župnij: Šmarjete, Šempetra, Brusnic, Stopič, .Šmiheia, Vavtevasi, Mirnepeci in domaćini- — Istotako dobro došlí so nam naši dekanijski sosedje, vrli ýent-jernejci. Kaj podalo se jim je, da so se pripeljali iz vseh župnij na domačih, kmečkih, slovenskih vozovih z lestvicami, okraSenilá z narejenimi in svežimi cvetlicami, belimi, rudeûimi in pisanimi ! Baje so imeli med vožnjo mnogo gledalcev. Tudi to nam je zelo ugajalo, da so imeli lepo, snažno pa kmečko obleko! Kmet je „fest", če je po kmečko oblečen. Tista gosposka gizdarija in spakarija ni za kmeta, pripravi ga ob vse, celo ob dom! Pohvaliti moramo tudi lyihovo lepo vedeige v cerkvi in zunaj irje. — Časten je bil apfevod izpred žujmišča v cerkev. Farno bandero je otvorilo procesijo, med njo^so se razvrstile štiri lepe družbene zastave z ilirnepeči, Brusnic, rieatjerneja in Šmarjete ali tímihela. Lepo število je bilo mladeničev. Moške stole so vso napolnili in ženskih do polovice, domači fantje so bili zunaj klopi. Slavnostni govornik, ki je tudi vodil sprevod ob obilni asistenciji, jo bil proč, g. kanonik Ant. Ííiogar. Kaj primerno Je govoril zbranim fantom o njihovem poklicu, o namenu, o izobrazbi a posebnim ozirom na Mar. družbo. Dobro preinišljen, jedrnat stanovski govor je zadel fantom v srce I Spoznali so iz igega tudi borbo svojega mladega življenja. Pete litanije z blagoslovom ob asistenciji deseterih duhovnikov so zakončilo prelepo Marijino slavlje v cerkvi. In bilo je lepo! Cenjeni bravec! Vodi! Tolika družba nadebudnih mladeničev, krasen govor, lepo ubrano petjo, toliko preč, mašnikov Gospodovih, potem pa še nova cerkev z novimi oltarji, pa navdušenje siiqe! to ni več tužna zemlja, ampak skoraj raj nebeški! Javni shod se je vršil pod domačo lipo. Na priprosto, pa vendar dostojno prirejenem odru so nastopali razni govorniki, med iqirai omenjamo dr. Podobnika, ki je prihitel iz Ijju!)ljane, ki so našim fantom razlagali: kaj je lepo in tudi kaj jo grdo, mladeniske čednosti, pa tudi grde razvade današnjih dni. Iz srca so nam govorili, ko so pojasnjevali, da se mladenič ne izobrazuje na plesiščih, po krčmah, ampak v izobraževalnih društvih, s koristnimi predavanji, poštenim berilom, pa tudi z zatajevatqem hudih strasti. Smer vseh govorov se je sukala posebno okoli jedne občutne rane na telesu slov. naroda, okoli nesrečne nezmer-nosti, in mladi goreči govornik šentjernejski je kar naravnost zaklical; „preveč pijemo". Tako je prav! Najprej se moramo spoznati, potem pridemo do pobol^anja. — Marijina družba in izobraž. društva imajo tu obširno polje, pa tudi prijetno dolžno.st, blagonosno delovati med slov. narodom, posebno med slov. fanti, ki so njegova nada in srečna bodočnost. — Žal nam je bilo, da je čas tako hitro potekel I Treba je bilo misliti na dom! Po kratkem in zmernem pokrepčilu bo se mladeniči hvaležno poslovili, zasedli svoje vozove ter se odpeljali tako modro, kakor so prišli; mi pa smo jim voščili srečen pot, dober povratek na dom in zopetno svidenge! Pa mnogo vspeha od prijetnega sestanka! Tako Marijina družba izgaja, izobražuje in vodi mladeniče, pa jih tudi pošteno zabava. ČrmoSiijice. Ker „Dol. Novico" Se niso objavile smrti c. g. dekana Gantarja z Vrhnike, jih prosim za natis naslednjih vrstic. Kajnki gospod sicer ni bil rojen Dolenjec, a jo večinoma pastiroval na Dolenjskem, koder je imel mnogo prijateljev in znancev. Kot kapelan je deloval osem let v ob.Šimi mestni fari Kočevje. Od ondod je bil poslan za duhovnega pastirja v naše Crmošnjice, kjer je župnikoval 15 let, več let sam radi pomanjkanja duhovnov. Kdor pozna naše griče in hribe, bo znal ceniti veliko požrtvovalnost župnika Gantarja. Neumoren je bil tu v šoli in v cerkvi. Po njegovem prigovarjanju se je omislilo lepo novo zvonjenje. Ko je pred par leti obiskal tu svojega sošolca, sedai^jega g. župnika, bil je ginjen, ko jo po dolgih letih slišal milodoneče pritrkavanje. Mimogrede je obiskal tndi ob cesti več znanih družin, ki so bile zelo vesele ga zopet videti. — Njegove vrline so predstojniki uvažovali in ga določili za dekanijsko župnijo na Vrhniki, Da se niso motili, kaže ondotno delovanje dekana Gantarja. Vrhnika je prenovljena v krščanskem in ljudskem duhu. Dekan Gantar je vedel o pravem času zavzeti ae za ljudsko organizacijo. Vrhnika je pa tudi ob njegovem pogrebu pokazala, da mu je hvaležna. Skoro z vseh hiš so plapolale črne zastave; od vseh strani so prišle množice skazat zadnjo čast svojemu duh. pastirju. Rokodelsko društvo, izobraževalno društvo, posojilnica, mlekarna, gospodinjska šola, telovadno dru.štvo Orel, požarne brambe itd. so obdajalo rakev svojega pospeševatelja, ko se je dne 18. junija izročilo njegovo truplo materi zemlji. Bilo jo navzočih 49 duhovnikov pri njegovem pogrebu. Ob 50 letnici vladařstva je cesar ranjcega dekana odlikoval s svojim Franc Jožefovim rodom. Vrlemu možu blag spomin in jilačilo v nebesih I Iz Aiilošič 6. jul, V drugi polovici junija smo imeli več deževnih dni z nevihto in ploho, posebno še po noči. Tako tudi 25. okoli 1. nre po noči, ko je med viharjem, ploho in gromom tudi večkrat treščilo v naši bližini. Med tem tudi v ogel hiše našega župana g. Mik. Črniča v Adlešičih h, št. 9. in v poleg stoječi oreb. Ker je hiša krita a slamo, so je unela in pričela goreti. K sreči pa jo gospodar to precej zapazil in pristavil lestvico, popukal gorečo slamo in tako ogenj pogasil, pri čemur mu je pomagal tudi dež, kor so je ravnotakrat ulila huda ploha. Iz streho jo šla strela v sobo, kjer so spali gospodar, žena in bolno dete. Tem ni strela prav nič hudega prizadela, pač pa je sobo na mnogih krajih na stropu in po stenah poškodovala in jo odpalo mnogo ometa. Ko bi so unela streha naprej, bi zgorela hiša, štala, hlevi in skedenj, ki je vse skupaj in s slamo krito in najbrž Se 2 sosoda. Y istem času pa je treščilo tudi še v črešnjo blizo hišo Petra .Tankoviča na Bednju h. št. 2., katero je preklala in hudo obelila, da se bo posušila. V Tribučah pa je ])adala takrat tndi nekoliko toča med dežjem. — Strupena rosa so je pokazala v naših vinogradih že v drugi polovici junija, posebno pri tistih, ki niso o pravem času drugič škropili, ker ni dopustilo deževno vreme. Ista bolezen se je prikazala letos pa zopet, kakor že nekaj let sem, na hrastih, posebno mladih in tudi starejših, posebno tistih, ki so jih obžrli hrošči in so potem na novo pognali. Ijjnliljiina. Xa delo za proslavo Antona Slomška! Dan 50 letnice smrti Antona Martina Slomška so bliža. Povsod proslavimo velikega verskega in narodnega buditelja Slovencev, povsod naj se vrši njegova proslava v znamenju našo narodne obrambe, katero početnik jo bil Anton Martin Slomšek. Kaj pomeni Slomšek za Slovence, ve vsak zaveden Slovenec, Bil jo slovenski apostol, narodni učitelj, buditel) in voditelj, mož, ki gaje nam Slovencem poslala božja previdnost. Po Žveličarjevom zgledu je hodil skozi ljudstvo, deleč mu dobrote. Niso bile to „drobtinice", kakor jih jo ta skromni mož sam imenoval, bili so veledari za naš narod, za katere mu mora biti ves narod hvaležen. „Slovenska Straža" je razposlala poziv po slovenski zem^i k dostojni proslavi Slomškove petdesetletnico. Vsa naša slovenska društva, ganite se! Vaše prireditve morajo v tem letu biti v znamenju Slomškovo petdesetletnice! Organizirano slovensko ljudstvo v tem letu pod Slomškovo podobo, pod Slomškovo zastavo! Vsaka teh priredb bodi v korist „Slovenski Straži", v korist dela, ki ga jo pričel Anton Martin Slomšek, Lepa jo Slomškova proslava prihodnjo nedeljo na Viču in pri Sv. Tomažu blizu Ormoža dopoldne za društva in vso ljudstvo, prirejena v cerkvi, kjer se v primernem govoru slavi apostolsko delovanje škofa Antona Martina Slomška, Neizmerno je to koristno za versko zavest ljudstva, zato naj bi tndi drugod sledili temu lepemu zgledu. Popoldne naj bi bila velika ljudska slavnostna prireditev. Slavnosti primeren govor in druga navodila se dobe pri „Slovenski Straži". Pri „Slovenski Straži" se dobe tudi slavnosti primerno deklamacije, slavnostna kantata Foersterjeva za moški zbor (partitura 2 K), razglednice, Slomškove koleke itd. V 14. dneh izide tudi slavnosti prinjerna igra, ki se jo bo lahko vprizorilo povsod in ki jo piše odličen pisatelj. -Zato že sedaj povsod določite dneve Slom.škove proslave in pišite po navodila pisarni „Slovenske Stražo" v Ljubljani. S to proslavo okrepimo našo ljudstvo v boju za ono, kar nam je žo po besedah Slomškovih drago kot svetle oči: „za vero katoliško in pa besedo materno". Povsod na delo z geslom: Slomšku v proslavo: Katoliškemu slovenskemu ljudstvu v obrambo! Diiiiaj. — Avstrijsko zračno brodovjo. — Kar se je pred nekaj leti .še dvomilo, je postalo dejstvo, tisočletni stari sen so je uresničil: Človek more letati, — Naglo so razvijajoča tehnika obhaja zmagoslavje. Uprav Avstrijci smemo biti ponosni, da se je letalna tehnika povzdignila do tolike višine, Avstrijec Vilieiti Kresa je bil prvi, ki je pri Dunaju delal aviatične poskuse; a ker ni imel zadostne podpore, ni prodrl s svojimi načeli. A v drugih državah so so poprijoli njegove ideje ter jej pripomogli k zmagi. 105. Zrakoplovstvo je zdaj uresničeno. — Razne države so že zaiele graditi zračna brodovja. Imenujemo Nemiiijo, Francijo, Italijo, pa tudi onstran oceana se gibljejo. Tudi Avstrija ne smo zaostati, ťo drugih vzgledih sostavil sc je tudi pri nas odbor, ki naj pospešuje osnovanje zračnega brodovja. Ta domovinska ideja se bo le tedaj izpeljala, ako bodo avstrijski narodi tekmovali v požrtvovalnosti pri nabiranju darov. Osredki odbor na Dunaju namerava sprožiti posebne odbore po vseli kronovinab, ki bodo nabirali doneske, da se čem prej oskrbi zračno brodovje, ki se bo postavilo v službo naše armade in deželne brambe. Osrednji odbor so nadja, da ga bodo v tem stremljenju podpirali vsi rodoljubno misleči Avstrijci. Iz Kranjske so v osrednjem odboru dozclaj gg.: grof Josip Barbo, državni poslanec, podpredsednik državne zbornice Josip Pogačnik in ekscelenca baron Schwegel, član gopposke zbornice, DomaČe in luje novice. Duhovsku rest. G. nadžupnik v Dobrepolji Andrej Ramoveš je odlikovan z naslovom duhovnega svetnika, ker ima velike zasluge za probujo in gospodarski napredek ondotnih faranov. Iz sodne službo. Okrajni sodnik in sodni predstojnik Ivan ToporiS v Kostanjevici je imenovan za deželnosodnega svetnika v Novem mestu; sodnik dr. Franc Goršič v Ilirski Bistrici pa za okrajnega sodnika in sodnega predstojnika v Kostai^evici. Pre-stav^en je sodnik dr, Pavel Skaberne iz Vrhniko v Litijo; sodnik Anton Kajfež iz Vol. Lašč v Radovljico; okrajni sodnik dr. Metod Dolenc je imenovan za okrajnega sodnika pri graškem nadsodišču. Si-eihijošolsko. Gosp. dr. Jakob Kelemina je postal stalni učitelj na tiikajáryi gimnaziji. Profesor Josip Jenko, ki je nekdaj služboval na tukajšnji gimnaziji, je iz Sereta premeščen na gimnazijo v Trst. Šolsko. V nekaterih kronovinah so dež. zbori sklonili šolske zakone glede c. kr. okrajnih šolskih nadzornikov, med njimi tudi Kranjska. Vsled tega bo vlada prevzela tiste nadzornike, ki so imeli dosedaj le dopust od svojega učiteljevanja, v državno službo za stalno ter bodo irncii značaj državnih uradnikov. Ti-i tiikajSiiJciii C. lir. okritjnein gliiviirstvu jo nastopil službo g. Pavel vitez Langer pl. l'odgoro, ker ima g. komisar dr. Linninger dapi dopust. Umrl je v Prečni dne 6. julija t. 1. po kratki bolezni Jožef ilurgetj, posestnik iz Da^nivrha h. št. 10. Bil je obče čislan, skušen mož, dolgoletni občinski odbornik in svetovalec, priden, varčen, umeu gosfiodar, pa skoz in skoz značajen mož, neomajen pristaš S. L. S., kakor tudi mnogo let ključar podružné cerkve 8V. Križa na Gor. Kainencah. — Počivaj v miru blagi mož! Duši tvoji sveti večna luči tz Metlike se poroča, da je umrl občečislani mešóin g. Fran GuStin st., trgovec in svojočasni župan. Bil je v soboto pokopan ob mnogobrojni vdeležbi. N. p. v m.! \ Gradcu Jo mnrl vseiič. profesor dr. Ótrekeíj, urednik slov. narodnih pesem v Matični izdaji. YjH inediiarodiii ovliaristiini shod na Dunaju je se oglasiti najpozneje do 15. julija pri župnijstvih, v našem mestu pri g. vikariju Supinu. Vso !)nprave kažejo, da bo ta kongres prekašal vse dosedarpe, saj stoji pod pokroviteljstvom samega svetlega cesarja, ki se bo vdeležil procesije z vsem svojim dvorom in z najvišjimi dostojanstveniki. Kardinalu, papeževemu legatu pošlje v Rim svoj dvorni vlak, ki ga pripelje na Dunaj. Sv. Rešnje Telo se bo v procesiji vozilo na galavozii slavne cesarice Marije Terezije, spremljali je bodo vsi cesarski princi v galavozih in pa na konjih. Oglašenih je že do ato kardinalov in škofov iz raznih krajev sveta. Vse se bo klai^alo evbarističnemu Bogu, prosilo ga milosti za svoja srca in za svojo domovine. H. občni zbor obrtne zadrugo mizarjev za politični okraj Rudolfovo se vrši v nedeljo, 14. julija 19ia ob 2. uri popoldan oziroma [iri nezadostnem številu udeležencev eno uro pozneje v prostorih „hotela Jacaz" v Rudolioveni s sledečim dnevnim redom: 1, Poročilo načelnika o blagajniškem staqu zadruge. 2, Volitev načelnika, podnačolnika, 6 odbornikov in 3 namestnikov. Na novonie.sIii gimmiziji jo bil sklep šol. leta v soboto, 6. julija. Po zahvalni službi božji so se vršili sprejemni izpiti za I. razred. Vseh 34 priglašenih učencev je prestalo skušajo z dobrini uspehom. Sprejemali pa se bodo učenci tudi v začetku novega šolskega leta, dné 16. septembra, — Matura so začne 12. julija. — Letno izvestje prinaša na prvem mestu od prof, dr. Tiller-ja v slovenskem jeziku poučno razj)ravo „Ustavoznan-fltvo Avstrijsko-ogrske države," ki bo ne samo v strokovtqaskih, ampak tudi v širših krogih gotovo vzbudila dosti zanimanja. — Na drugem mestu sledé šolska naznanila od ravnatelja. Koncem šol. leta 1911/12 je bilo 272 javnih učencev in 7 privatistk. Od teh je dobilo odliko 38 + 3, za višji razred sposobnih (z dobrim uspehom) je 172-1-3, splošno sposobnih 17+1, nesposobnih 28, ponavljalni izpit jih ima 1 f5 in 1 je neizprašan. Primerjajoč uspehe zadnjih iet vidimo, da na,sa gimnazija od leta do leta bolj napreduje. Tudi število učencev raste vedno bolj, k dvema razredoma sta obstojali že par let vzporednici. Z novim Sol. letom se preseli zavod v novo poslopje. Gotovo je, da si bodo oddahnili učenci in profesorji. Kakšnemu namenu se izroče stari prostori, še ni določeno. Ugiba se mnogo. Najbolj prav imajo oni, ki pravijo, da bi bilo v prid zdravstva, do tal podreti trdiijavo — bacilov. Moščiiiiskii zveza je v petek dne 5. t, m, zaključila svoj trimesečni stenografski tečaj, ki ga je vodil njen predsednik g. profesor Makso Sever. Ob sklepu tečaja, ki jo bil jako dobro obiskan, podal je g. ])rofeBor v kratkih potezah zgodovino in razvoj stenografije. Za vodstvo tečaja se mu je v imenu „Mešč. zveze" zahvalil vikar iSupin, gdčna. Stanka Eudnova jia v imenu udeležnikov ter mu je podarila lepo darilce. Bog plačaj g, profesorju lyegov trudi — Na dan sv. Petra in Pavla jo „M. zveza" priredila tudi izlet pod Trško goro h kuharici, ki se ga je vde-ležilo lepo število članov. „M. zv." torej ne spi, kakor je želja nekaterih, ampak vrlo deluje. Deželni zbor Knuijski in deželne linance. S^tem naslovom je bivši deželni glavar dvorni svetnik Fran pl. Šuk^e na svetlo dal studijo o financah naše dežele. Časniki ^seh strank naše dežele so pisali o njej, vsak iz svojega stališča. Nam se zdi, da bi bil morda g. pisatelj najbolje pogodil, ako bi ne bil s svojo studijo nastopil poti javnosti, ampak jo kot spomenico izročil svojemu nasledniku, da bi jo uvaževal pri upravi deželnega gospodarstva. Sicer pa mislimo, da bo S. L. S. itak upoštevala tiste nasvete, ki se vjemajo z njenim programom in ki bi ne zadeli na splošen odpor, kakor n, pr. vinski davek, ki so ga tudi v državnem zboru odklonili vsi agrarci. Brošura je dala priložnost deželnim poslancem, da jo teme^ito preštudirajo in v prihodnjem zasedanju ukrenejo, kar bo v blagor naše deželo. Nezgoda. Pri razstreibi skalovja je kamen smrtnonevarno po.Škodoval gospo Marijo Konda iz Semiča. Prepeljali so je v deželno bolnico. Nezgoda. Dne 26. junija se jo peljal g. župnik Ceseq a Podgrada proti mestu. Pri ovinkih nad Težko vodo nasproti jtri-drvi Lončaričev avtomobil. Konj se splaši, prevrne voz in žujmik odleti k sreči na mehko tratino tako, da se mu razen strahu ni nič hujšega pripetilo. Gospodje so župnika spremili do Zajčeve gostilne, od koder se je podal domov. Kočija pa je zelo poškodovana. Občni zbor novomeške čebelarske podružnice se bode vršil v nedeljo dne 28. julija t. 1. popoludne ob 3. uri pri g, J. Dreniku v Bršljinn. — Dnevni red: 1.) Poročilo o delovanju čebelarsko podružoice. 2.) Volitev odbora. 3.) Predavaqje o naprednem čebelarstvu, — Vabljeni so vsi člani čebelarske podružnice in drugi čebelarji iz novomeške okolice, da se udeleže zborovanja v obilnem številu. Vendar se Je |ioNrečilo dobiti pisca članka „Pod svobodnim Bolncem^vosebikap. vikarjaSupina, ki je včeraj sam to pred sodnijo priznal. G. župan bodo sedaj zopet lahko za nekaj časa mirno spali. Utopljenc-a je.našel v Krki 26. junija ribič Lukšič iz Irč]eva.si. Iz delavske knjižice je razvidno, da je bil to Miha Pibernik iz Sv. Križa pri Kamniku. Opazilo so ni na njem nič nasilnih znakov. Iz Št. Itiipertji se poroča, da je iz občinske pisarne izginil obč. blagajoični dnevnik, ki ga je vodilo prejšnje liberalno županstvo. S. L. S., ki je prevzela županske posle, je prišla na sled raznim nerodnostim. Vseslovjuifiki sokolski zlet je bil v Pragi o Petrovem. Znamenito je, da sta v tekmi zmagala dva Slovenca g, Vidmar kot prvi iu g. Fuchs kot tretji. AH nas bodo Nenifti na Štajorskeni tn Koroškem osramotili i Mala Koroška sama prispeva samo za „Siidmarko" na leto 40.000 K, polog tega prispeva Še velike vsoto za nemški „Schul-verein". Nemška Štajerska prispeva za „Siidmarko" na leto 79.389 K. Ali ob teh številkah ni premajhna naša požrtvovalnost za „Slovensko Stražo" ? Odgovorite od povsod z darovi „Slov, Straži" ! Nesreča ne počiva. V sredo je pri kopanju gramoza za zid pri pokopališču v Gabrju skala se utrgala in lobaigo jtrebila Francetu Skedelj, ki je čez eno uro potem v nezavednosti izdihnil. N. p. v m.! Ogenj je zadnjo sredo lopoludno v Mokrompolju ob državni cesti posestniku Turku uniči vsa gospodarska poslopja ia nekaj živine. Gospodar ae je pri reševanju živÍBe nevarno opekel ter se zdaj zdravi pri usmitjeoih bratih. Mestuii hranilnica v Novem mestu. V mesecu juniju 1912 je 172 strank vložilo 46,364 K 96 h, 226 strank vzdignilo 93.769 K 53 h; 12 siraRkani se je izplačalo hipotečnih posojil 15.050 K. Staige vlog 3,342.056 K 46 h. Denarni promet 372.723 K 90 h. Vseh strank bilo je 941. Uraiiilnica in iiosojiluica v Kandiji jo imela meseca junija prejemkov: K 70.502 62, izdatkov; K 59.996*95, vlog: K 39.920-88, dvignenih vlog": K 50.78402, vrnenih posojil: K 12,193-42, izplačanih posojil: K 6445—, promet K 130.499-57. iVHK^ krou vreden dobitek zastonj zamore zadeti poleg 400,000 zlatih frankov, kdor naroči turško srečko v korist Slovenski Straži na mesečne obroke po 4 krone 75 vin. — Pojasnila dajo g. Valentin Urbančič. Ljubljana. Tri deželnem sodišřu v Ijiibljani je bila 4. in 5. julija obravnava proti tržnemu komisarju lîibnikarju, obtoženemu radi hudodelstva javne nasilnosti po §§ 5. in 85. glede na znane septemberske dogodke v Ljubijani 1. 1908, Prišlo je na dan dokaj umazanega perila. Vendar ga je sodisčo oprostilo, ker se ni moglo prepričati o zanesljivosti glavne priče, in ker je nasprotno mnogo prič trdilo, da je Ribnikar ljudi miril, ne pa hujskal. (ilasba. PreČ, g. Jakob Aljaž nas je zopet razveselil z novim zvezkom svojih skladb, t. j. VIII, zvezek, obsegajoč 4 mešano in dva moška zbora. Krepka, zdrava glasba, v melodiji in harmoniji in te zbore kar najtopleje priporočamo. Gospodarske drobtine. — Oddaja umetnili fiuojil. Umetna gnojila je treba pravočasno naročili in pravočasno vzeti. Sicer se kažejo pri oddaji same neprilike. Nekateri naroča umetna gnojila dosti zgodaj, pa jih tie pridejo iskat, drugi zopet jih naroče bolj pozno, pa jih hočejo takoj imeti. To ne gre! Po vrati, kakor se naroče, jih tudi ni mogoče zmeraj oddajati. Edino pravo je, da se sploh zgodaj naroče tako, da sc pravočasno dobi vsa potrebna množina. Le v tem slučaju je mogoče zadovoljiti naročnike, sicer so pa redno dogaja, da jih zmarqka in da se morajo naročniki prazni vračati. — Podružnica nima stalne zaloge umetnih gnojil. To naj si naši gospodarji dobro zapomnijo. Ona kupuje in oddaja gnojila proti naročilom, ki se morajo zaarati. — Letos se je pokazala tudi ta neprilika, da so vrečo raztrgane. Podružnica se je zaraditega na merodajnem mestu pritožila. Čc smo dobivali umetna gnojila v prejŠnih letih v celih vrečah, se nam morajo tuiii sedaj v celih vrečah oddajati. Loterijske številke. TRST, 28. junija 63 54 8 19 20 GRADEC. 6. julija 54 69 78 85 1 OJA STARA 3«-24-U skušnja jâ in ostane, da jo ssa odntrnnítcr pAj;;, kakor tudi v doacgo in ohranitev nežne in mehke kože ter belo polti najboljšo eredatvo svetoïno-znano milo „Sleekenpiord-LiUontnilchseife" znamke řítecken-pfetd tvrdko Bergmanu 4. Co,, Tetsohen a/E, Komad po 80 h so dobi v vseb lekarnah, dtožerijah, prodajalnah parfumov in vseh v to fitroko Bpadajoiiih trgovinah, — letotako sc priporoda Bergmantiova lilijina krema „Manera" kot izborno sredfitvo /a ohranitev nežnih, belih, ženskih rok; lonéck po TO h se dobi v vseh trgovinah. Ivan Kuntara Burgit mi jo odstranil vso kurje ofii tekom par dni, Uko, da ga zamorem vsakemu lahko priporoíati, 148-3-1 Franc Kenda, Kudolfovo. oči tekom 6 dni; trpel sem i^.e Sez 16 let, zato BURGIT me je kurjih Vam izrekaj» zahvalo za Vaáe priporočilo. Juraj Ža^ar, Marija Bistrica, Herv. BURGET je hitro djelo val, tekom nekaj dni sam bil reSen kurjih oĚi in raeb bolečin, kar priznavam, đa je to najboljše sredstvo, Milia Oswald, Kostaqjevica. Dobi so po 30 vin. koiuad pii : Ivan Svetec, brivec, Budolfovo, Ulavoi trg. 'XtutjJçJçuowv jÂaÂjnxjj }cuwoj Jviafi^ iivijtouznjoču^, xLcu >m£eizo^ DCatfWin&^etKv jfvtiiuta£/ jonaocr-v AiÂo' Polkrita kočija (landaiier) skoro nova, malo rabljena, je radi opiiičenja konj ceno itu prodaj. Naslov in fotografija kočije na ogled v našem-npravništvn. i.i7-3-l Milijoni zdravijo Kašalj tapetnik in dekoratnik ; v Šmihelu pri Rudolfovem se priporoča slavnemu občinstvu in gg.graščakom okolice v izvršitev vsakovrstnega v stroko spadajočega dela in sobnega tapetovanja. — Za naročilo zadostuje dopisnica, 132-13-2 hripavost, katar, zasli-ženje, dušljivi in oslovski kašelj S KalsBPjeuitni prsnimi tisrameliinil „s tremi smrehami". fíífc^íi notarsko poverjenih izpričeval od zdravnikov in pri-^ - - - vatnih oseb dokazuje gotov nspeli. - - - Bonbončki jako dobro prijajo in so ugodnega okusa. Paket IÍO in -tO vinarjev, »vojćek fiO vinarjev, se dobiva pi'i lekarnarjih: Kari Andrijanič in J. Bergmann v Rudolfovem. Naznanilo in priporočilo. Uljndno {»oo pri poro čujem cen.) (mi m sotno^čanom kakor slavui^tiu občinstvu v lilafïoliotno uvaževauje. Odličnim Bpoiitovanjein Ljudevit Ferllč, mesar in gostilničar. prav dobro, belo in rudeče, domačega pridelka leta 1911. In za domačo porabo leta 1909 po 40 vin. na liter v grajščini B a j n o f pri Rudolfovem. Rojaki, podpirajte domače obrtnike! A. Kokalj-a naslednik: JOSIP ZAGORC, kamnosek v BrŠiJinu $t. 27 se jtriporoča za vsuv kamnoseško stroko spadajoča dela. — Izdeluje zlawti ki'asne nagrobne spomenike po uajiiižjili eeiiali, po iiaročilii jz raznovrstnemu marmorja, ima jili tudi vedno v zalogi, ila si jili vsak lahko oj^ledu. Naročila izvršuje natančno po dogovoru, ceue brez konkurence. Sin obila naročila »e jiriporoi^ — z odliftoim epoAtovanjoin U9-3-1 JOSIF ZA(i01U:, kamnosek. PopDlnoma varno naložen denar Hranilnica in posojilnica za Haniiiio in ohoiicp reg. zadraga z neomejeno zavezo V lastuem domu v Kandiji sprejema hranilne vloge od vsacega, če je njen ud ali ne, ter obrestuje po -mi na leto brez odbitka rentnega davka, katerega sama iz svojega piačuje. Za hranilne vlof^o kakor za vse poBojilniflnû obveznosti — jamři polag roKorvneffn zaklada in deleiev čez 2200 zadnižnikov -2. TBcm svojim pienioienjem. Iz tega ee razvidi, da inalokateii denarni zavod nudi tolike varnosti kakor kandijanska hranilnica. I I I Nf-* S S ^ ifr sd- IK- Parna opekarna v Zalogu - Breitenau naznanja, da je obče priljubljena, sedaj žgana zarezana in stavbena opeka v veliki množini na razpolago in se zamore takoj dobiti. Cena najnižja, kakovost izborna. Naročuje se lahko po dopisnici. Za prihodnje Solsho leto se sprejmejo dehllce na stanovonle in hrano. Sobe so svetle in zračne. Hrana zdrava in tečna. Nadzorstvo sferbno. Mesečnina 60 kron. Hed. Pehani, ravnateljeva soproga 125-3-3 iijubljana, Goropove ulice St. 3/1. sasESESssBsasasasssassasssasHsssESEsasssai KEIL-ov LAK najboljši lak za tla iz mehkega lesa. M Kei 1-0va bela prevlaka (glazura) îia umivaloe mize 90 vin. Keii-ova pasta za ťievljo po 30 vin. Keil-ov Iftk m zlateoje okvirjev 40 vin. Keil-ovo leéíilo za pôdû 90 vin. Keil-ov lak za klobuke v različnih barvah, ima vedno v ïalûgi tvrdka: J. PICEK, Novo mesto. Črnomelj: Anton Zurc. Idrija: Val. Lapajne, Kamnik: Ed. Hajek. Koćeiijfl .■ Franz I