i Populizem POPULISM_2020_TISK.indd 1 25/02/20 12:05 ii Objavljeno v knjižni zbirki Politika Simona Kustec Lipicer (ur.) Politične vsebine in volilna kampanja Alenka Krašovec (ur.) Volitve v Evropski parlament 2009 Tomaž Deželan Nasproti evropskemu federalizmu? Simona Kustec Lipicer, Samo Kropivnik, Tomaž Deželan, Alem Maksuti Volilni programi in stališča Drago Zajc, Samo Kropivnik, Simona Kustec Lipicer Od volilnih programov do koalicijskih pogodb Janko Prunk, Metka Rangus Sto let življenja slovenskih političnih strank: 1890–1990 Danica Fink Hafner (ed.) The Development of Civil Society in the Countries on the Territory of the Former Yugoslavia since 1980s Danica Fink Hafner, Matej Knep, Meta Novak The Slovenian Greens: From Early Success to Long-Term Failure Damjan Lajh, Meta Novak Organizirana civilna družba v procesih odločanja na ravni Evropske Unije Meta Novak Izražanje političnih mnenj v anketah Danica Fink Hafner, Matej Knep, Meta Novak Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi Danica Fink Hafner, Boštjan Slatenšek Teokracija: Talibski režim v Afganistanu 1996–2001 Elena Nacevska Women in Politics in Western Balkan Countries Tomaž Deželan Izzivi politične participacije mladih Marko Lovec (ed.) Populism and attitudes towards the EU in Central Europe Danica Fink Hafner Britanska demokracija: suverenost parlamenta POPULISM_2020_TISK.indd 2 25/02/20 12:05 Populizem Danica Fink Hafner POPULISM_2020_TISK.indd 3 25/02/20 12:05 Danica Fink Hafner Populizem Elektronska izdaja Knjižna zbirka: POLITIKA Urednica knjižne zbirke: Alenka Krašovec Izdajatelj in založnik: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV Za založbo: Hermina Krajnc Copyright © po delih in v celoti FDV 2019, Ljubljana. Fotokopiranje in razmnoževanje po delih in v celoti je prepovedano. Vse pravice pridržane. Recenzenta: ddr. Rudi Rizman in dr. Žiga Vodovnik Jezikovni pregled: Barbara Korun Naslovnica: Janko Testen Prelom: Leon Beton Dostopno prek: https://knjigarna.fdv.si Ljubljana, 2020 Kataložni zapis o publikaciji (CIP) pripravili v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani COBISS.SI-ID=35089155 ISBN 978-961-235-933-1 (pdf) Kazalo Kratice . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .viii Seznam preglednic . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . O avtorici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . ix 1 Predgovor . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 2 Uvod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 Aktualnost raziskovanja populizmov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 Problemi primerjalnega raziskovanja populizmov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Prispevek k primerjalnemu raziskovanju populizmov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Teza in raziskovalni pristop . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Struktura knjige . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 3 Opredelitev populizma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Pluralizem opredelitev populizma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Minimalna opredelitev populizma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Karizmati ni voditelj in institucionalizacija populisti nih pojavov . . Težnja k neinstitucionalizirani politiki. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Tipologije populizmov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . deološka mavrica populizmov na levo desnem ideološkem kontinuumu . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4 Tipologija populizmov glede na zvrsti družb, političnih paradigem in valove globalizacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . vod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Spreminjajo e se oblike družb skozi prizmo modernizacije . . . . . . . . . . . Politi ne paradigme . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . lobalizacijski valovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Zvrsti populizmov protopopulizem, predmoderni populizem, obmoderni, moderni in postmoderni populizem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5 Konteksti populizmov v Sloveniji od prehoda v demokracijo dalje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Spreminjanje slovenske družbe, gospodarstva in politi nega konteksta . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Spreminjanje politi nih paradigem . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . POPULISM_2020_TISK.indd 5 25/02/20 12:05 vi lobalizacijski valovi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 44 Karizma in populisti en duh asa . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Družbenopoliti na okna priložnosti za populizem v Sloveniji . . . . . . . . Potek empiri ne analize primerov. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . redmoderni populizem mesijanistični populizem vana Krambergerja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Karizma in prekinjen poskus institucionalizacije v obliki politi ne stranke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . deologija karizmati nega voditelja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . deologija Krambergerjeve stranke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Politi no komuniciranje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . olilni uspeh . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Današnji pogled . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7 Moderni nacionalni populizem in premik k postmodernemu nacionalističnemu populizmu elinčičeva Slovenska nacionalna stranka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Karizma in institucionalizacija stranke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . deologija za etni in trajni elementi ekstremno desne moderne ideologije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . deologija premik k postmoderni ekstremni desnici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Politi no komuniciranje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Hibridizacija medijske podpore . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . olilni uspeh stranke . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Današnji pogled . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8 Postmoderni postnacionalni populizem: rnov kovo ibanje za pravičnost in razvoj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Karizma in institucionalizacija gibanja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . deologija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Politi na komunikacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . olilni potencial ibanja za pravi nost in razvoj . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Današnji pogled . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . POPULISM_2020_TISK.indd 6 25/02/20 12:05 vii 9 Primerjalni pogled na paradigmatske primere populizmov v Sloveniji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . vod . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Karizmati ni voditelji . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Politi ne paradigme in ideologije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Politi no komuniciranje . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Politi ni apel proti emu, za kaj, na kakšen na in . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . nstitucionalizacija . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . aključne misli . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Klju na spoznanja primerjalne študije primerov v Sloveniji . . . . . . . . Nova tipologija populizmov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Viri . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Stvarno in imensko kazalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Seznam preglednic Preglednica Dimenzije in kazalniki merjenja stopnje institucionalizacije politi ne organizacije, ki se razvija iz družbenega gibanja po Muselu in ercesiju ( ) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Preglednica Primeri populizmov glede na ideološko usmeritev . . . . . . . Preglednica Zvrsti populizmov zgodovinski pregled glede na zvrsti družb, politi nih paradigem in globalizacijske valove . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 33 Preglednica Populizmi glede na modernizacijski vidik in ideološko usmeritev. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Preglednica Zna ilnosti karizmati nih voditeljev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Preglednica Zvrsti politi nih paradigem glede na za etke analiziranih primerov populizma . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Preglednica deološka usmeritev . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Preglednica Politi no komuniciranje karizmati nih voditeljev . . . . . . Preglednica Politi ni apel preu evanih populizmov . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Preglednica Oblika organizacije . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . Preglednica Kazalniki institucionalizacije po kriterijih avtorjev Musella in ercesi ( ) . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . POPULISM_2020_TISK.indd 7 25/02/20 12:05 viii Kratice BDP bruto doma i proizvod JM MK enter za raziskovanje javnega mnenja in množi nih komunikacij E Evropska unija PR ibanje za pravi nost in razvoj MD nstitute for Management Development LDS Liberalno demokratska stranka L BT lesbian, ga , bise ual, and transgender NATO North Atlantic Treat Organisation OE D Organisation for Economic o operation and Development SDS Slovenska demokratska strnka SFRJ Socialisti na federativna republika Jugoslavija SNS Slovenska nacionalna stranka T R Trst, stra, orica in Reka MAR rad Republike Slovenije za makroekonomske analize in razvoj ZDA Združene države Amerike POPULISM_2020_TISK.indd 8 25/02/20 12:05 ix O avtorici Danica FINK HAFNER je redna profesorica na Fakulteti za druž bene vede niverze v Ljubljani za podro je politi nih strank, in teresnih skupin in analize politik in vodja raziskovalnega progra ma Politološke raziskave . Med njenimi raziskovalnimi interesi so prehodi v demokracijo in oblike vladavine. seriji publikacij o oblikah vladavine je doslej izšla knjiga v soavtorstvu z Boštjanom Slatenškom, Teokracija Talibski režim v Afganistanu 1996–2001 in knjiga Britanska demokracija: suverenost parlamenta. Med njenimi številnimi znanstvenimi objavami so tudi lanki v mednarodno priznanih znanstvenih revijah, kot so Public Administration, Journal of European Public Policy, Legislative Studies, Europe-Asia Studies, Elec-toral Studies, West European Politics, East European Politics and Society in European Educational Research Journal. POPULISM_2020_TISK.indd 9 25/02/20 12:05 Predgovor 1 PREDGOVOR Knjiga je nastala na temelju dognanj lanka A T polog of Populisms and hanging Forms of Societ onceptualisation and Slovenian E amples , ki je bil leta objavljen v Europe-Asia Studies, ( ), str. , in poglobljenega raziskovanja v letih po njegovi objavi. Raziskovalno delo je potekalo v okviru raziskovalnega programa P Politološke raziskave, ki ga nancira ARRS. Danica Fink Hafner Ljubljana, december POPULISM_2020_TISK.indd 1 25/02/20 12:05 Populizem POPULISM_2020_TISK.indd 2 25/02/20 12:05 Uvod 3 2 UVOD Aktualnost raziskovanja populizmov Pojem populizma se je v modernih politi nih okoliš inah oblikoval v Združenih državah Amerike v . stoletju. Odtlej je potoval prek razli nih regionalnih družbeno politi nih kontekstov in asovnih odobij ter pridobival razli ne pomene (Berlin et al., onescu in ellner, ur., Raadt et al., Alamdari, Fella in Ruzza, ). Raziskovalci, ki so analizirali, kako se je pojem populizma širil iz ZDA v druge dele modernega zahodnega sveta, Latinsko Ameri ko in Afriko, so opazili, da se je v carski Rusiji populizem izrazil v razli nih opredelitvah pojma narodnjaštvo (v ruskem izvirniku narod-nichestvo) (Hou en, ). ele v novejšem asu najdemo v literaturi vedno ve analiz populizmov v posocialisti nem delu sveta (Prizel, Skolka , Boz ki, Lange, Drahokoupil, e et al., Deegan Krause in Haughton, Pappas, March, Stanle , ), v azijsko paci ški regiji (Mo tt, in ), v ndiji (Ja relot in Tillin, ), vzhodni Aziji (Hellmann, ) in v Afriki (Resnick, ). Poleg tega se nekateri avtorji še po sebej ukvarjajo z ideloškimi vidiki populizma. Med takšnimi sta npr. analiza razmerja med populizmom in liberalno demokracijo (Mudde in Kalt asser, ) ter primerjalna analiza ideologije, diskur zivnega sloga in oblik politi ne mobilizacije ( idron in Boniko ski, ). eprav je literature o populizmih edalje ve in je ta edalje bolj specializirana, pa je širši, ezregionalni konceptualni pogled, ki bi v isti asovni to ki vklju eval speci ne družbenozgodovinske konte kste populizmov, slabo razvit. Poleg tega še vedno manjka sistemati ni POPULISM_2020_TISK.indd 3 25/02/20 12:05 4 Populizem pogled na široko paleto ideoloških variacij populizmov glede na raz li ne zvrsti družb in prevladujo e politi ne paradigme v njih. Za razvoj širšega konceptualnega okvirja pa so vendarle pomembne novejše ugotovitve, da populizem ne pozna geografskih meja, da ni omejen niti na le dolo ena zgodovinska obdobja niti na le dolo ene ideološke usmeritve (Kalt asser, hergina et al., de la Torre, ur., ). roblemi primerjalnega raziskovanja populizmov Znanstvena literatura o populizmu je v veliki meri razdeljena po re gijah. Raziskovalci poudarjajo velike razlike med konteksti, v katerih nastajajo razli ne zvrsti populizmov. e posebej se poudarja, da so zahodni populizmi postmoderni in da jih ni mogo e primerjati niti s populizmi v evropskih postsocalisti nih državah. Mudde ( ), eden vodilnih avtorjev na podro ju preu evanja ekstremne desnice in njenega populizma, je še leta trdil, da bi vklju evanje vzhodno evropskih pojavov v analizo bolj prispevalo k nejasnosti kot razjas njevanju preu evanega. Raziskovalci so si tudi dolgo nasprotovali v ocenah, ali sta tretji svet (natan neje, Latinska Amerika) in drugi svet (postsocialisti na zhodna Evropa) sploh primerljiva ( reskovits , , ). zadnjem asu se sicer do neke mere uveljavlja ozaveš ena potreba po primerjalnem (med asovnem in medprostorskem) razi skovanju populizmov (Fink Hafner, ). Toda pri tem je razisko vanje v veliki meri ostalo v okvirih raziskav ideologije, diskurzivnih slogov, oblik politi ne mobilizacije ter razmerij med populizmi in liberalno demokracijo (gl. npr. Mudde in Kalt asser, ur., ). tem delu izhajamo iz teze, da sistemati na primerjalna ana liza za nadaljnji razvoj raziskovanja tega raznolikega pojava ni le znanstveno primerna, temve celo nujna. Pri tem ni pomembno le mednarodno primerjalno raziskovanje, temve tudi primerjalno raziskovanje zgodovinsko razli nih pojavov v isti državi skozi as. Poleg tega trdimo, da mora biti primerjalno (med asovno in medpro storsko) raziskovanje ob utljivo za spreminjajo e se oblike družbe, s tem po vezane paradigme politike in za povezave obeh omenjenih komponent s procesi globalizacije. Za tako zastavljeno primerjalno raziskovanje je smiselna uporaba minimalne opredelitve populizma (Deegan Krause in Haughton, ). Ta po eni strani omogo a prepoznavanje osnovnih skupnih POPULISM_2020_TISK.indd 4 25/02/20 12:05 Uvod elementov populizmov. Po drugi strani pa sistemati na analiza dodat nih posebnosti populizmov lahko vodi do dodatnega prepoznavanja podobnosti in razlik med populizmi in razpoznavanja na tem zasno vanih tipologij populizmov. Prispevek k primerjalnemu raziskovanju populizmov Tipologija populizmov, ki jo predstavljamo v tej knjigi, zajema tako posebnosti razli nih globalnih regij v dolo enem asovnem obdobju kot tudi dinami ni pogled na transformacijo dolo ene regije ali druž be (oziroma države, ki teritorialnopoliti no zamejuje družbo) skozi as. Pri tem je v praksi možno, da predstavljene zvrsti populizmov v realnosti ne le soobstajajo, temve stopajo tudi v neposredne odnose v istem asu in v istem prostoru. Poleg tega v tipologizaciji populizmov upoštevamo, da družbe v procesih (post)modernizacije niso hermeti no zaprte, temve nanje vplivajo tudi zunanji dejavniki. naši raziskavi te zajemamo tako, da upoštevamo globalizacijske valove. Tipologija, ki jo predstavljamo, ne razveljavlja drugih tipologij populizmov, temve jih dopolnjuje. Njena prednost je, da omogo a primerjavo populizmov v razli nih zgodovinskih obdobjih, geograf skih regijah, globalizacijskih valovih in s tem tudi primerjavo njiho vih ideoloških zna ilnosti. Teza in raziskovalni pristop Osnovna teza naše raziskave je, da populizem ni eden, temve je populizmov ve . Populizmi se med seboj razlikujejo npr. po svojih konkretnih zna ilnostih in vsebinskih zahtevah, po navezavah na raz li ne družbene kontekste, povezujejo pa se tudi z razli nimi širšimi politi nimi ideologijami. Za nadaljnji razvoj raziskovanja populizma je zato treba oblikovati teoretski in konceptualni okvir za ezmejno in med asovno primerjalno analizo populizmov. Novo tipologijo populizma smo razvili na podlagi treh spremen ljivk . spreminjajo e se oblike družb . s tem povezanega spremi njanja politi nih paradigem in . globalizacijskih valov. Pri teoretizaciji družbene transformacije izhajamo iz politološke in sociološke literature, ki razlikuje med predmodernimi, modernimi POPULISM_2020_TISK.indd 5 25/02/20 12:05 Populizem in postmodernimi družbami (npr. eber, Eisenstadt, rook, Pakul ski, aters, Turner, nglehart, O e, Beck). vrš anje socialisti nih družb v te kategorije pa je problemati no. Socialisti ne družbe so v literaturi obravnavane kot predmoderne, ker so navkljub industria lizaciji politi no modernizacijo samo oponašale ( mimicked) ( rook et al., , ). n vendar bi bilo socialisti ne družbe nujno razlikovati od predmodernih plemenskih in fevdalnih družb ( rook et al., ). To vprašanje posebej obravnavamo v poglavju o oblikah družbe in politi nih paradigmah v procesih modernizacije. Seveda pa analiti no razlikovanje med razli nimi oblikami družb ne izklju uje njihovega dejanskega sobivanja in interakcije. Eisenstadt ( ) je opazil, da so zgodovinsko razli ni politi ni sistemi težili k vzajemnemu notranjemu prepletanju, pogosto tudi k vzajemnemu zlitju, kar je vodilo v sistemsko transformacijo. Na podlagi takšnega razumevanja družbenih sprememb lahko smiselno uporabimo nove modernizacijske študije. Nove modernizacijske študije na zgodovino ne gledajo na ta na in, da bi se v drugih delih sveta le ponavljal podoben linearni razvoj družb, kakršen je najprej potekal v Evropi (So, , ). Nasprotno razumejo, da so razvojne poti mnogosmerne in sodolo ene tako z notranjimi kot tudi z zunanjimi dejavniki in kon ikti (So, ). Politi ne paradigme so se v dosedanji zgodovini spreminjale v skladu s spreminjanjem družb. literaturi najdemo razlikovanje med predmoderno, moderno in postmoderno politi no paradigmo (Berlin et al rook, Pakulski in aters, nglehart, O e, ). poglavju o tipologiji populizmov podrobneje predstav ljamo razlike med temi politi nimi paradigmami. Skladno s tezo, da na populizme vplivajo tako notranji kot tudi zunanji dejavniki, v raziskavi upoštevamo tudi globalizacijske pro cese. Za potrebe naše raziskave globalizacijo razumemo kot proces vedno bolj vseobsežnega, globljega in hitrejšega vzajemnega povezo vanja med državami in družbami (Sha , Anderson, ur., Ougaard in Higgot, ur. Held in Mc re , ur., ). Z našim pristopom želimo dopolniti primerjalno raziskovanje populizmov v Amerikah, v Evropi in na azijsko paci škem obmo ju, ki je dejavnike razlik med populizmi doslej iskalo v družbenoeko nomskih razmerah, v katerih ti populizmi nastajajo (Mo tt, ). Tipologija, ki jo predlagamo, omogo a bolj poglobljeno razumeva nje populizmov v globalnem kontekstu, pa tudi razli nih populizmov v isti državi oziroma družbi v procesu njenega spreminjanja. POPULISM_2020_TISK.indd 6 25/02/20 12:05 Uvod Pri tem nas ne zanima ugotavljanje, kako karizmati en je posa mezni voditelj ali v kolikšni meri je populisti na dolo ena stranka. Zanimajo nas generi ni tipi populizmov glede na njihovo konstruk cijo v predmoderne, moderne, obmoderne in postmoderne pojave. empiri nem delu raziskave se osredoto amo na posocialisti ni kontekst. Klju ni razlog za ta izbor je dejstvo, da v kontekstu post socializma v razmeroma kratkem asovnem obdobju naletimo na mnogotere tranzicije. Te vzpostavljajo pogoje za mešanje razli nih družbenih oblik, razli nih politi nih paradigem, pa tudi razli nih tipov populizmov. Predlagano tipologijo populizmov preverjamo ob analizi primerov treh tipov populizmov v Sloveniji, kot so se izobliko vali v obdobju od prehoda v demokracijo do danes. Slovenija predstavlja kriti ni primer , saj se je v obdobju zadnjih štirideset let razvila iz družbe s predmodernimi obmodernimi druž benimi in politi nimi zna ilnostmi v družbo z modernimi in post modernimi družbenimi in politi nimi zna ilnostmi (Hafner Fink et al., b). Slovenija zadnjih štiridesetih let je primer naravnega laboratorija spreminjajo ih se oblik družbe in politi nih paradigem. Kot posocialisti na družba ima predmoderne oziroma obmoderne izkušnje, ki so podobne kot v drugih posocialisti nih državah. Toda v nekaterih pogledih je Slovenija druga na od drugih posocialisti nih držav. Sloveniji so se postmoderna nova družbena gibanja raz vila konec sedemdesetih let in v osemdesetih letih . stoletja. Post moderna zelena stranka (Zeleni Slovenije) je dosegla izjemen volilni upeh na prvih ve strankarskih volitvah leta . Poleg tega so se v Sloveniji v obdobju od konca osemdesetih let . stoletja razvili razli ni populizmi (predmoderni, moderni in postmoderni). Raz li ni populizmi so nastajali v dinami nem kontekstu ( ) družbenih sprememb, ki so zajele prevladujo e vrednote, družbeno strukturo in gospodarstvo, ( ) prehoda iz socialisti nega politi nega sistema v liberalnodemokrati ni politi ni sistem (ta je vklju eval tudi politi no izbiro ustavnega in volilnega sistema, primernega za prenavljanje strankarskega sistema z nastajanjem vedno novih strank) in ( ) dina mi nega in intenzivnega vklju evanja Slovenije v globalizacijske pro cese, še posebej v procese evropskega (E ) povezovanja. Raziskava temelji na pregledu literature in na avtorski konceptua lizaciji populizma na primerjavi treh študij primera, utemeljenih na pregledu dokumentov in objav preu evanih organizacij oziroma strank intervjujev, objavljenih v množi nih medijih, in intervjuja s še edinim žive im voditeljem preu evanih strank. POPULISM_2020_TISK.indd 7 25/02/20 12:05 Populizem Struktura knjige nadaljevanju najprej teoretsko opredelimo populizem in uteme ljimo tipologijo populizmov glede na razli ne oblike družbe, politi ne paradigme in njihova razmerja do razli nih valov globalizacije. Pri tem karizmo konceptualiziramo v povezavi z institucionalizacijo politi ne organizacije in jo povežemo s kazalniki za merjenje stop nje institucionalizacije po Muselu in ercesiju ( ). Ob upošteva nju nepopolnosti populisti nih ideologij v ožjem smislu pojasnimo konceptualizacijo njihovega umeš anja v levo desni kontinuum in ideološko mavrico populizmov. empiri nem delu knjige, ki izhaja iz poglavja, v katerem svojo raziskavo teoretsko konceptualno ute meljimo, predstavimo študije primerov predmodernega, modernega in postmodernega populizma v Sloveniji. Po primerjalnem poglavju raziskavo sklenemo z zaklju nimi mislimi. POPULISM_2020_TISK.indd 8 25/02/20 12:05 Opredelitev populizma 3 OPREDELITEV POPULIZMA Pluralizem opredelitev populizma literaturi najdemo veliko poskusov opredeljevanja populizma (npr. Ferkiss, Allcock, Mouzelis, reskovits, Taggart, Knight, Knop , Tismaneanu, e land, Mudde Raadt et al., Stanle , Barr, Tarchi, ). zkazalo se je, da je oblikovanje ene, kompleksne de ncije, zelo utrujajo e in težko. Ra borough (citiran v e land, ) je celo menil, da bi bilo prizadevanje za de niranje tako raz nolikega pojava najbolje kar opustiti. Tako naj bi se izognili koncep tualni zmedi. Raziskovalci populizmov v Latinski Ameriki so razvili kumula tivno pojmovanje populizma, ki vsebuje nekaj zna ilnosti z razli nih družbenih podro ij ( e land, ). e ina avtorjev pa je v populizmih vendarle prepoznala nekaj istovrstnih elementov. To so osrednja vloga karizmati nega voditelja, plebiscitarni slog vodenja in heterogena družbena baza, ki se oblikuje v posebnih gospodarskih in modernizacijskih okoliš inah. nteres za raziskovanje populizmov raste cikli no. osemdesetih letih . stoletja je bil nov val populisti ne politike v Latinski Ame riki prepoznan kot druga en od prej znanih populizmov. Predvsem je zbudil ve ji interes za preu evanje prehodov iz avtoritarnih siste mov. To je vodilo k osredoto anju na politiko kot avtonomni pred met raziskovanja. Raziskovalci so se na spremenjene okoliš ine kon ceptualno odzvali na razli ne na ine. Nekateri avtorji so še naprej vztrajali pri kumulativnem opredeljevanju populizma. Nekaj jih je zavrnilo populizem kot uporaben koncept, nekaj pa se jih je zavzelo POPULISM_2020_TISK.indd 9 25/02/20 12:05 Populizem za rede nicijo populizma kot radikalnega koncepta (Roberts, ). Spet drugi v populizmu bolj ali manj vidijo povezovanje zbira emocij in strahov z obljubami reševanja družbe pred neizbežnim propadom ali pa konceptualizacijo populizma reducirajo na zgolj politi ni vidik (Eat ell, R dgren, ). Doslej so raziskave le izjemoma zajemale variacije med populizmi iz vseh treh regij Latinske Amerike, Zahodne Evrope in zhodne Evrope. Do leta je bilo med redkimi primeri objav, ki vklju ujejo analizo populizmov iz razli nih svetovnih regij, delo, ki sta ga uredila Mudde in Kalt asser ( ). Do neke mere takšen pristop nadgra juje publikacija, ki obravnava vrsto razli nih primerov populizmov v Latinski Ameriki in azijsko paci škem obmo ju, njen osnovni smoter pa je le analiza podobnosti in razlik med populizmi (de la Torre, ur, ). Nasprotno se je reskovits ( ) ukvarjal z dejavniki, ki bi lahko razložili nastanek razli nih populizmov. Poudaril je, da družbenostrukturne razlike lahko razložijo, zakaj se latinskoameri ški populizmi razlikujejo od vzhodnoevropskih. knjigi izhajamo iz ocene, da je resko itzev pristop najbolj obetaven, še posebej, e ga nadgradimo z razkrivanjem odnosa med vzorci socialne strukture in vzorci populizmov v razli nih asih in prostorih. Modernizacija lahko služi kot jedro takšnega pristopa. literaturi najdemo kar nekaj namigov, da je treba populizme raziskovati v povezavi z modernizacijo. Tismaneanu ( ) tako trdi, da so tako postkomunisti ni kot tudi postfašisti ni populizmi hkrati predmoderni in postmoderni. Slednje je združljivo tudi s tem, da nove oblike populizmov v Zahodni Evropi vedno pogosteje ozna ujejo kot postmoderne. Ko Mo tt ( ) razlikuje med populizmi v Latinski Ameriki in populizmi v azijsko paci škem obmo ju, se do neke mere naslanja na nglehartovo opredelitev postmaterialisti ne politike. Kljub temu pa razlikuje samo med populizmi družbenoeko nomsko revnih in populizmi bogatejših držav. Konceptualno jasnega razlikovanja med populizmi glede na procese modernizacije pa v njegovih delih še vedno ni zaslediti. Nekaj avtorjev je uvedlo razlikovanje med populizmi glede na to, kam se umeš ajo viri njihovega sprožanja ali so notranji ali zunanji (Drahokoupil, ). Med zunanjimi dejavniki je kot zelo pomembna prepoznana globalizacija. Pri tem igrajo pomembno vlogo emocije in strahovi, tudi pred zunanjimi dejavniki, ki se jih dojema kot grož nje od zunaj (Eat ell, R dgren, ). POPULISM_2020_TISK.indd 10 25/02/20 12:05 Opredelitev populizma Naj sklenemo, da v literaturi še vedno manjka sistemati ni vpogled v povezanost vzorcev populizmov, družbenih sprememb in premikov v politi nih paradigmah. Prav tako pri raziskovalcih praviloma še vedno ni zaslediti sistemati ne analize vpliva globalizacijskih valov na populisti ne pojave. nadaljevanju predlagamo konceptualiza cijo in tipologizacijo populizmov, ki zapolnjujeta ti vrzeli v literaturi. Minimalna opredelitev populizma e nicija populi ma Ko iz literature izluš imo skupni imenovalec opredelitev populizma, lahko na ta na in populizem minimalisti no opredelimo. Populizem je politi ni pojav, ki združuje uporabo popu listi ne ideologije, osrednjo vlogo karizmati nega voditelja in težnjo k neinstitucionalizirani politiki. Populisti na ideologija. Populisti na ideologija je sestavljena iz nasled njih osnovnih elementov jasnega razlikovanja med ljudstvom in elito , antagonizma med obema in poudarjanja ljudske suvereno sti, pri emer ima avtenti nost in legitimnost ljudstva prednost pred nemoralno in delegitimizirano elito na oblasti. Ljudstvo eprav je pojem ljudstva v opredelitvah populizmov pogosto uporabljen, se raziskovalci le redko ukvarjajo z njegovim opredeljevanjem. Ko se lotijo te naloge, pa na njihovo razumevanje ljudstva mo no vplivajo normativni pogledi na demokracijo, pred stavništvo, ustavno vladavino, pravice posameznika, politi no soli darnost ter naravo in obseg skupnega dobrega (Espejo, ). Pri tem je pomembno dejstvo, da je pojem ljudstva nekaj, kar se tako v znanstveni literaturi kot tudi v politi ni praksi lahko zelo prilagaja vsakokratnemu konceptu. anovan ( ) tako npr. govori o treh pomenih tega pojma. Prvi pomen pojma ljudstva je izena en z nacijo. Drugo pojmova nje se nanaša na šibkejše, reveže. ožjem smislu se drugo pojmo vanje nanaša na manj privilegirano ve ino skupnosti, ki predstavlja nasprotje dolo eni vrsti elite ali zgornjemu razredu te skupnosti. S tem v zvezi se uporablja tudi izraz ljudski lovek oziroma lovek iz ljudstva . Tretje pojmovanje zajema vse ljudi v smislu raznolikosti loveških bitij, slehernikov. Podobno Sartori ( ) ugotavlja, da so pri mnogih interpretacijah v pojem ljudstva zajeti dobesedeno vsi, v asih pa pretežni del družbe, imenovan mnogi , spodnji razred , nedeljiva entiteta , organska celota , ve ji del , ki predstavlja POPULISM_2020_TISK.indd 11 25/02/20 12:05 Populizem absolutno ve ino, ali pa ve ji del v smislu omejene ve ine (npr. relativne ve ine). Nejasnosti pri opredeljevanju pojma ljudstva prispevajo k pomembnim politi nim u inkom njegove uporabe. lede na to, da smo vsi ljudje, loveška bitja, pravi anovan ( ), ni prese netljivo, da se publike tako zlahka odzivajo na slogan ljudstvo . Ljudstvo je postalo v moderni politi ni retoriki nekaj nepogreš ljivega. eprav je ljudstvo del lingue france, ki jo lahko govorijo pri padniki razli nih ideoloških usmeritev ( anovan, ), pa ga brez dvoma najbolj izrablja desnica. n vendar, e je prvo pojmo vanje (ljudstvo kot nacija) bližje desnici, je drugo pojmovanje (šib kejši, reveži, deprivilegirani) bližje levici ( anovan, ). Po eni strani torej tako desnica kot tudi levica govorita o neki vrsti skupnosti, razlikujeta pa se v opredeljevanju meja te skupnosti. Po drugi strani populisti lahko v svoji retoriki brez skrupul preskakujejo od enega pojmovanja ljudstva k drugemu. Slednje ( govorjenje nesmislov o iroma neumnosti najve jim politi nim u inkom ) je patologija moderne demo krati ne politike ( anovan, ). Politi no sta zelo pomembna tudi implicitno podrejanje aktivno sti ljudstva in poudarjanje aktivnosti politikov (karizmati nih vodite ljev). Populisti ni voditelji se namre predstavljajo kot edini, ki zares zastopajo ljudstvo, kot edini, ki so legitimna sila v družbi ( alston, ). Ravno zato, ker se izražanje zahtev ljudi in manipuliranje z ljudmi prepletata, so populisti ni apeli lahko tako privla ni ( ano van, ). Populisti no razumevanje ljudstva kot homogene enote je v nasprotju z dejstvi. realnem življenju namre nimajo vsi ljudje ena kega mnenja, ampak se uveljavlja pluralnost. e inoma bi tudi težko govorili o enotni ljudski volji, ki politikom podeljujejo en, enoten in jasen mandat (M ller, ). Populizmi delujejo proti pluralizmu. Antagoni em ljudstvo versus elita Odnos ljudstvo elita je v popu lizmu izrazito vrednotno obremenjen. Ljudstvo se namre praviloma razume kot veliko ve ino prebivalstva, ki živi v družbeni napetosti z manjšino dolo enih parazitov ( anovan, ). Konkretiza ciji pojmov ljudstva in elite pa sta kulturno pogojena. Populizmi se razli no kulturno oblikujejo tudi kot prepoznavne celote populisti nih elementov. n vendar v razli nih kulturnih miljejih prepoznamo podobne vzorce populizmov. Med klju nimi vzorci populisti nih tematiziranj je npr. upor deprivilegiranih proti eliti in kon ikt med POPULISM_2020_TISK.indd 12 25/02/20 12:05 Opredelitev populizma nacijo brez notranjih cepitev (enotno ljudstvo) in zunanjim sovraž nikom ( anovan, ). Podobno je Hall populisti na gibanja opredelil kot gibanja, ki stremijo k oblasti v korist ljudstva kot celote, ki re ultirajo i reakcije tistih, ki so odtujeni od obstoje e strukture oblasti in ki so pod stresom hitrih gospodarskih, socialnih, kulturnih in politi nih sprememb (Hall v Berlin et al., ). Populisti na ideologija se v znatni meri osredoto a na moralno politiko, saj je razlikovanje med elito in ljudstvom predvsem razliko vanje med istim ljudstvom in korumpirano, nemoralno elito. Populisti ni voditelji napadajo sovražnike ljudstva in te ozna ijo za nemoralne. Med pogostimi moralnimi obsodbami oziroma negativ nimi moralisti nimi oznakami sovražnikov so korumpiranost, sebi nost, zarotništvo proti navadnim državljanom, sodelovanje s tujci ( alston, ). Populizem potrebuje nenehen boj proti sovraž nikom, proti zlu, družbo vpleta v nenehne moralisti ne kon iktne igre ni elne vsote ( alston, ). Pri tem desni populizem pogo sto uporablja rasisti ne in druge, za uveljavljeno politi no korektnost nesprejemljive argumente (Altman, ). Karizmatični voditelj in institucionalizacija populističnih pojavov Pri opredeljevanju populizmov velja visoko soglasje o tem, da si jih ni mogo e predstavljati brez karizmati nega voditelja. Zato tudi v naši analizi upoštevamo karizmo kot skupni element vseh populizmov. Pri tem pa populizme razlikujemo glede na tri sestavine ( ) glede na spreminjajo e se oblike družbe, v katerih se populizmi pojavljajo ( ) glede na spreminjajo e se politi ne paradigme, zna ilne za dolo ene oblike družb in ( ) glede na posebnosti reakcij dolo enega populizma na procese globalizacije. Po kratkem pojasnilu o tem, kaj razumemo pod pojmom karizme, bomo predstavili posamezne oblike družb, posamezne politi ne paradigme in njihove povezanosti z globaliza cijskimi procesi. A kaj je karizma Na to vprašanje ni lahko odgovoriti, eprav je karizma nujna lastnost politi nih voditeljev. Eisenstadt ( ) pravi, da je karizmati na predpozicija ukoreninjena v poskusu priti v stik bistvom bivanja, iti v korenine obstoja, ko mi ne, socialne in kulturne ureditve, kar je a nano kot sveto in fundamentalno . Karizme ni mogo e klasi cirati niti kot tradicionalne niti kot racionalne. Karizma je raznolika glede POPULISM_2020_TISK.indd 13 25/02/20 12:05 Populizem na njen u inek lahko je tako kreativna kot tudi destruktivna. Ob vsej raznolikosti pa vendarle lahko re emo, da je karizma pravzaprav antiteza rutine in institucionalizacije (Eisenstadt, Pane bianco, , , ). Karizmo dolo enega politi nega voditelja lahko zaznamo na ozadju kontinuuma institucionalizacije dolo enega družbenega gibanja oziroma organizacije. Mehanizem institucionalizacije druž benega gibanja oziroma organizacije je namre razvijanje rutin in pravil dolo enega gibanja oziroma organizacije, ki karizmati nemu voditelju jemlje avtoritativno odlo anje. eber ( ) in Eisenstadt ( ) opisujeta proces institucionalizacije kar kot proces rutini acije kari me . Karizme se med seboj razlikujejo glede na stopnjo ali obseg rutini acije kari me . Zato lahko institucionaliza cija in karizma v politi ni organizaciji sobivata. eprav instituciona lizacija zajema prenos avtoritete od voditelja k stranki, je za politi no voditeljstvo vedno potrebne vsaj nekaj karizme (Panebianco, ). Stopnjo institucionalizacije družbenega gibanja oziroma politi ne organizacije je mogo e meriti. tej knjigi bomo uporabili opredeli tve mere in kazalnike institucionalizacije, kot sta jih razvila Musela in ercesi ( ). Avtorja razlikujeta med petimi dimenzijami institu cionalizacije politi ne organizacije, ki se razvija iz družbenega giba nja. Te dimenzije so odlo evalska avtonomija, trajnost, rutinizacija, utrjevanje in ukoreninjenost politi ne organizacije. Preglednici navajamo še kazalnike za vsako od omenjenih dimenzij. Populisti ni pojavi so v isti asovni to ki razli no institucionali zirani. Posamezen populisti ni pojav se lahko v asu transformira iz manj institucionaliziranega (družbeno gibanjskega) v bolj institu cionaliziranega ( edalje bolj podobnega institucionalizirani politi ni stranki). A vendar se navedeni idealni model institucionalizacije v realnosti ne realizira nujno. si populisti ni pojavi namre ne preži vijo dlje asa in ne dosežejo stopnje trajne institucionalizirane poli ti ne prisotnosti v svojem okolju. POPULISM_2020_TISK.indd 14 25/02/20 12:05 Opredelitev populizma Preglednica 1: Dimenzije in kazalniki merjenja stopnje institu cionalizacije politi ne organizacije, ki se razvija iz družbenega gibanja po Muselu in ercesiju ( ) Kazalniki Dodatna pojasnila Notranja odločevalska sprememba voditelja sprememba v odvisnosti stranke od voditelja; avtonomija zamenjava ustanovnega voditelja z novim; če je novi voditelj iz druge generacije kot ustanovni voditelj, je institucionalizacija večja Zunanja odločevalska povezave z družbenimi skupinami izven stranke stopnja odvisnosti od zunanjih akterjev pri avtonomija po vzorcu gospodar – klient sprejemanju strateških odločitev, kot so program, javnopolitični cilji in organizacija Trajnost (časovna število parlamentarnih mandatov (trije mandati kronološka doba; ko stranka doseže starost 15 stabilnost) po 4–5 let kot merilo institucionaliziranosti); let, se verjetnost, da bo obstala, podvoji spremembe programa in osrednjih tematik Rutinizacija oblikovanje centralizirane birokratske strukture; to je notranja dimenzija institucionalizacije; skladnost med delovanjem stranke in statutom v osnovi gre za to, da stranka deluje tako, kot stranke, predvidljive karierne poti; svoboda je zanjo smiselno, ne pa zaradi voditeljeve izbire strankinega voditelja; redni kongresi v odločitve skladu s strankinim statutom; depersonalizacija Utrjevanje javnomnenjska podpora na nacionalni ravni; zaznave volilcev in drugih strank o relevantnosti druge stranke zaznajo izsiljevalski stranke potencial stranke (med drugim je to lahko operacionalizirano z deležem parlamentarnih sedežev) Ukoreninjenost delež volilnih glasov skozi čas; ohranjanje jedra strankini volilni dosežki podpornikov (prag je 5-odstotna podpora); stabilnost volilne podpore Težnja k neinstitucionalizirani politiki Populistom je pomembnejše ljudstvo kot institucije ali ideali ( ano van, ). Po eni strani se populizem hrani z nezmožnostjo obstoje ih politi nih institucij, da bi zadovoljile potrebe in zahteve velikega dela družbe ( ahb , ). Po drugi strani pa populizem deluje tudi proti institucijam tako nacionalnim kot tudi globalnim. Predvsem desni (a ne samo desni) populizem je skepti en do ustavnosti in do liberalnega varstva posameznikov in manjšin ter ruši institucional na varovala proti avtokraciji ( alston, ). Populisti ne zaupajo posredniškim akterjem v liberalni demokraciji (strankam, interesnim skupinam, medijem) in se raje zanašajo na plebiscitarno nagovarja nje množi nih publik (Altman, ). eprav populisti gradijo na moralizmu, pa v praksi moral nih na el ne uveljavljajo dosledno. Empiri ne raziskave so poka zale, da so populisti ne vlade poglobile korupcijo, okrnile pravice POPULISM_2020_TISK.indd 15 25/02/20 12:05 Populizem posameznika in resno poškodovale demokrati ne institucije (Mounk in K le, ). Slednje ne velja le za nacionalne (o itni novejši zgledi so npr. v ZDA, Združenem kraljestvu, na Madžarskem in Poljskem), temve tudi za multilateralne institucije. Populizmu je imanenten tudi odpor do pluralizma. Populisti razu mejo ljudstvo (pa naj bo mišljeno kot nacija ali kot navadni, pošteni ljudje ) predvsem kot enovito, notranje homogeno in nepluralno enoto. Z njo tako tudi komunicirajo. Poleg tega se populizmu pripisuje (vsaj navidezno) neposredno politi no komuniciranje. S tehnološkim razvojem v zadnjem asu so vtis neposrednosti bistveno pove ala socialna omrežja. Prav tehnolo ški razvoj je omogo il instantno nagovarjanje zelo obsežnih javnosti. To je bilo doslej izkoriš eno predvsem za širjenje radikalno desnega populizma v mnogih državah po svetu, vklju no z evropskimi popu lizmi (Pajnik in Sauer, ur., ). Toda, ali je to res neposredno poli ti no komuniciranje Med populisti nimi voditelji in množicami, ki jih voditelji nagovarjajo, so praviloma še vmesni igralci. e so v devetdesetih letih . stoletja to še bili moderni množi ni mediji (tiskani mediji, televizija, radio), danes posredniško vlogo opravljajo socialna omrežja v kombinaciji s postmoderniziranimi mediji (sta rimi mediji, ki so se prilagodli digitalizaciji in pojavu novih socialnih medijev na svetovnem spletu). Novi mediji populistom ne omogo ajo le povezovanja z ljud stvom . So tudi sredstvo odkrivanja, mobiliziranja in organizira nja udeležencev spletnega komuniciranja. Stari mediji podpirajo populisti ne pozive tako, da objave s socialnih omrežij širši javnosti sporo ajo v obliki novic. S tovrstnimi novicami v družbi krepijo glas komunikacij, ki sicer prvotno potekajo prek spletnih omrežij. Namesto neposrednega politi nega komuniciranja populistov je zato korektneje govoriti o hibridizaciji (populisti ne) politi ne komunika cije (Mo tt, ). Slednje pa ni le rezultat tehnološkega napredka in aktivnosti populistov, temve tudi drugih dejavnikov. Med njimi so prevladujo a logika medijev (predvsem kon iktno in strateško uokvirjanje ter personalizacija sporo anja) lastništvo medijev v rokah populistov komercialna motivacija medijev strankarsko pri svajanje posameznih tematik, kjer poro anje o dolo enih tematikah hkrati pomeni tudi poro anje o dolo enih strankah ter kultura oko lja, v kateri škandali, krize in afere ustvarjajo rodovitna tla za popu listi na sporo ila (Aalberg et al., ur., ). POPULISM_2020_TISK.indd 16 25/02/20 12:05 Opredelitev populizma Tipologije populizmov težnji po pojasnjevanju populisti nih pojavov so zahodni razisko valci (Berlin et al., Mudde, Mudde in Kalt asser, ) razvili klasi kacije populizmov, ki do neke mere upoštevajo njihovo zgodovinsko in geografsko raznolikost. Mudde ( ) je tako prepoznal tri tipe populizmov. Za agrarni populizem naj bi tako bili zna ilni nasprotovanje agrarnih populistov urbanim elitam in težnje k centralizaciji in oblikovanju materialne podlage kapitalizma. Ekonomski populizem naj bi poudarjal eko nomske javnopoliti ne tematike. Politi ni populizem oziroma popu lizem politikov pa naj bi navadno, eprav ne ekskluzivno, poudarjal nacionalisti na prepri anja. zadnjem asu se tipologije vedno bolj usmerjajo v ideologije populisti nih strank. Povezovanje populizma zgolj z ekstremno desno ideološko orientacijo je preteklost. Slednje podrobneje predstavljamo v posebnem delu poglavja. Ideološka mavrica populizmov na levo–desnem ideološkem kontinuumu epopolnost populisti ne idelogije. Populisti no ideološko jedro, ki smo ga predstavili, ima premalo intelektualne vsebine, da bi ga lahko ime novali (celostna) ideologija. anovan ( ) tako opozarja, da je populisti na ideologija v realnem politi nem svetu v nekaterih pogledih dokaj jasna, v drugih (npr. glede ekonomske politike, zdrav stvene politike, podro ja zaposlovanja in pokojninskega podro ja) pa precej zamegljena. Tako ne moremo govoriti o speci no populisti nem paketu javnih politik (prav tam). lede na to, da je populizem nepopolna ideologija, se ta lahko meša z drugimi ideološkimi elementi ( anovan, Stanle , Deegan Krause in Haughton, ). Populisti nimajo nujno izrecno reakcionarnih vrednot, a e stavijo na podporo velikega dela družbe, težko napeljujejo k uveljavljanju progresivnih vrednot (kot so npr. ukinitev smrtne kazni) in javnih politik, ki opredeljujejo odnos družbe do marginalnih družbenih skupin, kot so npr. istospolni ( anovan, ). POPULISM_2020_TISK.indd 17 25/02/20 12:05 Populizem Osnovne populisti ne ideje o politiki u inkujejo vzajemno z dru gimi uveljavljenimi idejnimi tradicijami celostnih ideologij. Njihova ozka opredelitev ima tako po eni strani omejeno analiti no vrednost sama po sebi. Po drugi strani pa vendar vsebuje posebno skupino idej, ki se lahko povezujejo z etabliranimi idejnimi tradicijami celost nih ideologij (Stanle , ). Tako se je kot eden izmed kriterijev pri oblikovanju tipologij populizmov uveljavilo tudi njihovo umeš anje po levo desnem ideološkem kontunuumu. Raziskovalci praviloma težijo k povezovanju populizmov z ideolo ško politi nimi skrajnostmi. Pri njih prevladuje interes za ekstremno desni populizem (gl. npr. Mudde, R dgren in van Holste n, Lucardie et al., Pau els, Freeden, ). To se dogaja kljub temu, da se edalje bolj uveljavlja razumevanje popu lizma vzdolž široke ideološke mavrice (Democratic underground, ). Do neke mere se populisti ni antielitizem prekriva z levo razredno zavestjo, vendar ne gre za isto stvar ( anovan, ). Poleg navedenega naletimo tudi na povezovanje ozke populisti ne ideologije s feminizmom in zeleno politi no usmeritvijo (Freeden, in ). deološka razsežnost populizma je postala pomembna tudi pri iskanju vzrokov za vzpon populizmov v ideološki strukturi strankar skih sistemov. Tipi na teza v zvezi s tem je, da do vzpona populiz mov prihaja zaradi (med drugim) velike erozije soglasja med elitami glavnih strank levega centra in strank desnega centra, ki je v pretek losti ekstremisti ne stranke iztiskal iz strankarskega sistema (Ho ard, ). A vendar so raziskave pokazale, da tudi širjenje popu listi nega apela med osrednjimi strankami v strankarskem sistemu lahko vodi k vzponu ekstremno desne politike v strankarskih sistemih (Rose, R dgren, ). Raziskovanje populizmov v posocialisti nih okoljih je pripeljalo do razkrivanja razli nih ideoloških teženj populizmov. Lange ( ) je tako s svojo analizo populizmov v Srednji in zhodni Evropi kori giral ekskluzivnost desnega pozicioniranja populizmov. Na levo desnem ideološkem kontinuumu tako najde populizme še na levici in v ideološkem centru. Po obdobju osredoto anja zgolj na desni populizem se danes tudi v zahodnih državah vedno bolj uveljavlja razlikovanje med desnim in levim populizmom. Levo–desni kontinuum Razvrš anje ideologij in politi nih pojavov po levo desnem kontinuumu korenini v asu razvijanja moderne politike v . stoletju. Po tem, ko so se v devetdesetih letih predvsem POPULISM_2020_TISK.indd 18 25/02/20 12:05 Opredelitev populizma v Evropi stranke ideološko približevale, stare stranke pa so prevzele nekatere tematike novih družbenih gibanj in strank (še posebej zele nih), se je zdelo, da je to razlikovanje postalo anahronizem. A vendar se je politi na polarizacija v mnogih strankarskih sistemih ponovno okrepila, levo desno ideološko razvrš anje pa se je revitaliziralo. Pojma desnica in levica se uporabljata kar naprej, navkljub pomislekom. A kaj v politiki pomeni levo in kaj desno politi ni praksi ne moremo najti pojavov, ki bi se v celoti uvrš ali v to no dolo eno to ko na ideološko politi nem kontinuumu. vsakem primeru gre za diadi no zasnovan koncept, v katerem levica in desnica nastopata v paru. Ali, kot pravi Bobbio ( ), bre levice ni desnice in narobe ba koncepta, levica in desnica , nista absolutna koncepta Sta relativna koncepta . eprav se lahko vsebine obeh polov spreminjajo, nasprotje med njima ostaja (Bobbio, ). Klju no merilo razlikovanja med desnico in levico je odnos do ideala enakosti. Klju no merilo za razlikovanje med zmernim krilom in skrajnim krilom tako na desnici kot tudi na levici pa je odnos do svobode (Bobbio, ). Koncept enakosti ni absoluten, temve relativen (Bobbio, ). o levici pripisujemo bolj pretanjen ob utek a manj evanje ra lik, s tem ne trdimo, da ho e levica odpraviti vse ra like, desnica pa vse ohraniti, marve v najbolj em primeru le to, da je prva bolj egalitarna, druga pa bolj neegalitarna (Bobbio, ). Levica je v zgodovni uveljavila novo generacijo pravic socialne pravice. Pravica do dela, pravica do izobraževanja, pravica do zdravja so pravice, ki pomagajo manj ati neenakosti med tistimi, ki imajo, in tistimi, ki nimajo, o iroma najve jemu mogo emu tevilu ljudi omogo iti, da bi postali manj neenaki v primerjavi s posame niki, ki imajo aradi rojstva in družbenega statusa ve sre e (Bobbio, ). Odnos do svobode je poimenovan tudi libertarnost. re za to, da se gibanja in stranke, ki se zavzemajo za enakost, med seboj raz likujejo glede na libertarnost. Enako pa se glede na libertarnost med seboj razlikujejo tudi gibanja in stranke, ki so neegalitarne. Kombi nacije teh osnovnih usmeritev so . skrajna levica, ki je egalitaristi na in avtoritarna . leva sredina, ki je hkrati egalitarna in libertarna . desna sredina, ki je neegalitarna in libertarna ter . skrajna desnica s protiegalitarno in protilibertarno usmeritvijo (Bobbio, ). Zgodovinsko gledano, se razumevanje levice in desnice pluralizira. Pri tem ne gre za to, da bi dolo ena pojmovanja v celoti zamenjala nova. Semantika levice in desnice namre ohranja izjemno veliko mo vsrkavanja razli nih drugih pomenskih odtenkov. Novi pomeni POPULISM_2020_TISK.indd 19 25/02/20 12:05 Populizem levice in desnice so dodajajo starim pomenom v razli nih kontekstih in zgodovinskih obdobjih (Knutsen, ). zgodovini lahko raz beremo valove levo desne (re)konceptualizacije, ki se izraža tudi v poimenovanjih npr. levica desnica nova levica nova desnica. Levica vedno znova uveljavlja ideje redistribucije, desnica je vedno znova bolj neegalitarna, oboje pa se povezuje z razli nimi stopnjami libertarnosti. Preglednici navajamo nekaj primerov novejših populizmov, ki so v literaturi opredeljeni kot levi, desni ali centristi ni. Preglednica 2: Primeri populizmov glede na ideološko usmeritev Ideološki kontinuum Levica Center Desnica Primeri populizmov venezuelski chavizem primeri centrističnih strank na Gibanje čajank (Tea party) (Chavismo); Slovaškem v ZDA grška Siriza Nismo imeli namena, da bi v tabelo vklju ili vse empiri ne popu lizme, v njej predstavljamo le tipi ne primere posameznih primerov populizmov, ki so navedeni v novejši literaturi. Primera levega populizma sta chavizem v enezueli in grška Siriza. Skupno jima je zavzemanje za leve politike politike zmanj ševanja družbenih neenakosti. Seveda pa ima vsak primer populizma svoje posebnosti. havizem (ime je dobil po osrednjem voditelju, Hugu h vezu) je družbeno gibanje, ki se je oblikovalo v enezueli na podlagi odpora ljudi proti strankarstvu. To je v osemdesetih letih . stoletja izgubilo legitimnost zaradi vladanja, ki je prispevalo h gospodarski in politi ni krizi (Ha kins, Hetland, ). havizem se je na gospodarsko in politi no krizo v enezueli (Hetland, ) odzval z uveljavljanjem države blaginje (Ha kins, ), socialisti nega politi nega sistema . stoletja (Ho mann, ) in z nasprotovanjem neoliberalizmu kot modelu razvoja. To je takrat prispevalo k vzpostavitvi posebne oblike nacionalizma. Ta se je izražal v nasprotovanju politikam ZDA, ki so uveljavljale imperialisti ne politike v korist kapitalskih pro tov na škodo lovekovih pravic. Po letu so socialni programi zaradi prepleta mnogoterih dejavnikov izgubili pomen (Ellner, ). Z zamikom je levi populizem našel domovanje tudi v evropskem kontekstu (Katsambekis in Kioupkiolis, ur., ). S riza je v oko liš inah evropskega reševanja u inkov mednarodne nan ne in POPULISM_2020_TISK.indd 20 25/02/20 12:05 Opredelitev populizma ekonomske krize v Evropski uniji, natan neje na evrskem obmo ju, postala pojem za radikalno levico in levi populizem, skupaj s špan skim Podemosom in nemško ie Linke (Stavrakakis in Katsambekis, Kioupkiolis, ). Sprva je nastala kot koalicija levo in radi kalno levo usmerjenih skupin, kasneje pa se je organizirala v poli ti no stranko pod vodstvom Aleksisa iprasa. Nagovorila je grško ljudstvo, delavski razred, nezaposlene državljane, ljudi, ki so se soo ili s trpljenjem zaradi javnopoliti nih var evalnih ukrepov, komu niste in manjšine. Pozitivno je uokvirila tudi migrante in begunce. Obljubljala je boj proti neoliberalizmu in skorumpiranim politi nim strankam ter boljšo prihodnost r ije. Kritizirala pa ni le doma ega starega establišmenta, temve tudi neoliberalno držo Evropske unije, Evropo represije in fašisti ne sile, ki jo podpirajo (Stavrakakis in Katsambekis, ). Stranka, ki je leta postala pomemben akter v grški volilni areni, se je na oblastnem položaju postopoma vedno bolj podrejala zunanjim pritiskom. Aslanidis in Kalt asser ( ) ugotavljata, da lahko v razmerah gospodarske krize, ki je levim populistom sicer omogo ila vzpon na oblast, gospodarske institucije in materialne omejitve igrajo pomembno vlogo tudi pri umirjanju populisti nih igralcev in njihovi socializaciji v standardna pravila liberalno demokrati nega režima. Ob zunanjih pritiskih in po notra njih trenjih in razcepih se je tako Siriza preobrazila v stranko, ki se ne razlikuje veliko od drugih strank v grškem strankarskem sistemu (Mudde, ). Za centristi ni populi em je zna ilno, da se nekatere stranke name sto za zavzemanje skrajnih stališ odlo ijo za zavzetje vmesnega položaja, kar lahko (ne pa nujno) pomeni tudi uvrstitev v ideloški ali geometri ni center strankarskega sistema ( e et al., ). Klju na elementa tega populizma, npr. na Slovaškem, sta bila tako kritika prevladujo e delitve na dva ideološko politi na tabora, kar naj bi predstavljalo klju ni vir problemov v družbi. Raziskovalci so na Slovaškem razkrili naslednje primere centristi nega populizma SOP pred volitvami leta ter Smer in ANO pred volitvami leta . Pri tem ugotavljajo, da je naslavljanje ljudstva in odvra anje od elit lahko zelo uporabno orodje v rokah obrobnih politi nih igralcev, ki se poskušajo na ta na in uveljaviti (de reese et al., ). Med desnimi populizmi se v zadnjem asu pogosto navaja iba nje ajank v ZDA. Tako kot navedeni primeri levih populizmov v Evropi je tudi to gibanje nastalo v okoliš inah velike gospodarske in POPULISM_2020_TISK.indd 21 25/02/20 12:05 Populizem nan ne krize, po letu pa usiha. Med razlogi za to je tudi dej stvo, da se je oblikovalo kot protestno gibanje brez osrednjega vod stva in izoblikovane organizacije ( ourser, ). Klju na družbena baza tega gibanja so bili nezadovoljni konzer vativni beli pripadniki srednjega razreda, ki so sebe videli kot tiste, ki naporno delajo in s svojim delom prispevajo k ameriški družbi, svoje družbene nasprotnike pa imeli za nevredne ljudi, ki prejemajo miloš ino ( illiamson et al., ). Svojo zgodovinsko referenco so našli v Boston Tea Party, ki se je uprla dodatnim davkom britanske kolonialne metropole, ta upor pa se je razvil v ameriško revolucijo. Del podpornikov republikanske stranke se je poistovetil s tem giba njem, saj so se strinjali z usmeritvijo ibanja ajank, ki je bila radikal nejša od desne usmeritve republikanske stranke. Prioritete gibanja so bile (poleg konzervativnih družbenih vrednot) skalna odgovornost, omejena država in svobodni trg. Zavzemalo se je za nizke davke, zmanjševanje državnega dolga in zmanjševanje regulacije. Naspro tovalo je Obamovi zdravstveni reformi in omejevanju dostopa do orožja v ZDA. zrazilo je strahove bele Amerike, da nekateri pojavi povzro ajo propad ZDA, še posebej strahove pred gospodarskim propadom, pred grožnjami ameriškemu na inu življenja , strahove pred temnopoltimi imigranti, islamskimi teroristi, istospolnimi poro kami, splavom in liberalnim rnim možem v Beli hiši (Kno les et al., ). Rasni predsodki so se pri velikem delu pripadnikov gibanja dopolnjevali tudi s trditvijo, da pravo identiteto ZDA kot nacije pred stavlja krš anstvo (Braunstein in Ta lor, ). Analitiki ocenjujejo, da gibanje ni le revitaliziralo konzervativizma, temve je potisnilo republikansko stranko proti skrajni desni ( illiamson et al., ) in pripravilo okoliš ine za vzpon populizma Donalda Trumpa. Pri tem pa so bila pomembno orodje socialna omrežja (Rohlinger in Bunnage, ). okoliš inah, v katerih se širi sprejemanje in sprejemljivost ide ološkega polja populizmov in v katerih se pojavljajo vedno novi pri meri populizmov, se zastavlja vprašanje, ali njihovo razvrš anje po ideološkem kontinuumu res zadostno odraža bogastvo pojavov v praksi. Lange ( ) ocenjuje, da ni pomembno le razlikovati raz sežnosti populizmov, temve tudi raven populisti nega apela. Zato razlikuje med mo nim in šibkim populizmom. Britanski uardian je leta v sodelovanju z raziskovalci oblikoval tudi interaktivno stran, na kateri je mogo e videti tako ideološko razvrstitev politi nih voditeljev iz razli nih delov sveta na leve, bolj centristi no usmerjene POPULISM_2020_TISK.indd 22 25/02/20 12:05 Opredelitev populizma in desne populiste1 kot tudi sodelovati v kvizu Kolikšen populist si ( o populist are you )2. nadaljevanju naše raziskave se osredoto amo na osrednji inova tivni prispevek tipologijo populizmov glede na zvrsti družb, politi nih paradigem in valove globalizacije. Populizme konceptualiziramo tako glede na modernizacijski vidik kot tudi glede na njihovo ideolo ško usmeritev. Za analizo in vizualizacijo podatkov uvrš anja politikov na levo, desno ali cen ter (ne levo ne desno) so bili uporabljeni podatki projektov the Democratic Accountabilit and Linkages Project, the Political Representation, Parties, and Presidents Surve for Latin America and the hapel Hill Surve for European Parties, in kunzultacije z eksperti iz preu evanih držav. Podrobnejši podatki so dostopni na uardian ( ). Kviz je dostopen na uardian ( ). POPULISM_2020_TISK.indd 23 25/02/20 12:05 Tipologija populizmov … 4 TIPOLOGIJA POPULIZMOV ST , T Uvod skladu z uvodno napovedjo v tem poglavju predstavljamo tipo logijo populizmov, ki temelji na upoštevanju razmerij med . spre minjajo imi se oblikami družb . s temi spremembami povezanimi politi nimi paradigmami in . globalizacijskimi valovi, ki vedno bolj vplivajo na politiko. Spreminjajoče se oblike družb skozi prizmo modernizacije Po drugi svetovni vojni je nekaj avtorjev še posebej eber ( ) in Eisenstadt ( ) poudarjalo, da je moderniza cija proces, ki zajema razmerja med ve klju nimi elementi. Na eni strani so to racionalna, tradicionalna in karizmati na simboli na raz sežnost lovekove dejavnosti. Na drugi strani so osrednje razsežnosti družbene organizacije. Med temi so predvsem družbena diferencia cija, organizacija in institucionalna struktura. Na podlagi literature ( onescu in ellner, ur., Eisenstadt, Turner, ur., rook et al., P ster, alter, ) lahko identi ciaramo tri idealne tipe družb. To so predmo derne, moderne in postmoderne družbe. okviru teh idealnih tipov razlikujemo še dva podtipa. Predmoderne družbe so predmoderne POPULISM_2020_TISK.indd 25 25/02/20 12:05 Populizem plemenske, predmoderne fevdalne družbe in obmoderne (sociali sti ne) družbe. Kot pove že ime, je za predmoderne plemenske družbe zna ilna plemen ska socialna struktura. ospodarstvo je zasnovano na kolektivnem lastništvu, tehnologija pa presega preprosto obdelavo polj. Takšne družbe delujejo na podlagi sodelovanja in delitve. Družbeni položaj posameznika je pretežno dolo en z rojstvom. Politika se odvija znot raj strukture in hierarhije sorodstva. Nastanek jezika omogo a spo razumevanje v okviru te družbene oblike. Pravo je povezano religijo, moralo in tradicijo. ospodarski temelj predmoderne fevdalne družbe je kmetijska ekonomija, opremljena s preprostimi tehnologijami. Te tehnologije so klju na sredstva proizvodnje, vendar pa niso splošno dostopna. družbi vladajo kompleksne hierarhije. Oddelitev družine od širšega sorodstva je kombinirana z oddelitvijo gospodinjstva od ekonomije. Zna ilen politi ni sistem temelji na kompleksnih hierarhi nih uredi tvah, v katerih lokalnim skupnostim vlada centralizirana (praviloma monarhi na) in versko legitimirana oblast. Religija je klju na inte gracijska sila družbe. Pravo je povezano z vero, moralo in tradicijo. Družbeni položaj posameznika je pretežno opredeljen že z rojstvom. predmodernih družbah je le nekaj posameznikov vklju enih v politiko. Zgodovinsko je fevdalizem nastajal v povezavi s ponovnim povezovanjem s preostalimi plemenskimi skupinami in s propadom starodavnih imperialnih sistemov ( rook et al., ). bmoderne socialisti ne družbe so se razvile v okoliš inah industrij ske ekonomije, ki jo je nadzorovala enostrankarsko vodena država. Lahko bi rekli, da so socialisti ni režimi oblikovali alternativno pot v modernost ( rook et al., ). Družbena pogodba med dolo enimi družbenimi razredi in vladajo o stranko se lahko oblikuje in ohranja, dokler sistem zagotavlja izpolnjevanje osnovnih družbeno ekonomskih pri akovanj in zahtev ljudi. Sistem traja, dokler je to izved ljivo, navkljub omejevanju trga in vladanju politi nega podsi stema nad vsemi ostalimi družbenimi podsistemi. Pri družbenem povezovanju vladajo a ideologija deluje kot nadomestek religije. ovorimo lahko samo o delni modernizaciji, ki se odvija znotraj institucionalnih ali organizacijskih okvirjev, ki so podobni moder nim, a ne omogo ajo nujno celostne spremebe v smeri modernosti (Eisenstadt, ). Politika bolj ali manj le oponaša moderne politi ne institucije in procese, kot so ustavno priznavanje love kovih pravic, ustanovitev parlamenta kot predstavniškega telesa in POPULISM_2020_TISK.indd 26 25/02/20 12:05 Tipologija populizmov … institucije volitev. Dejansko pa ne uzakonja liberalno demokrati nega politi nega sistema v tekmovalni obliki. oderna družba je navadno opredeljena z racionalizmom, diferen ciacijo družbenih podsistemov, individualizacijo in družbeno diferen ciacijo, industrijsko kapitalisti no ekonomijo, napredno tehnologijo, podprto s trgi in denarjem. Kapitalisti no gospodarstvo je tesno povezano z diferenciacijo družb glede na delitev dela, ki prinaša rasto o specializacijo. Družba se atomizira, izolirani ljudje so vedno bolj izpostavljeni, s tem pa postajajo odprti tudi za karizmati no prevlado in totalno mobiliza cijo (Sartori, ). ndustrijska kapitalisti na proizvodnja gre z roko v roki z napredno tehnologijo in z razvojem trgov in denarja kot menjalnega sredstva. Politi ni sistem je uokvirjen s teritorialno zamejeno nacionalno državo in interesi, ki se izoblikujejo v razre dno diferenciranih družbenih okoljih. Moderna industrijska država omogo a uni kacijo in centralizacijo mo i. Temelji na oblikovanju modernih nacij in na konstitucionalizaciji, pri tem pa se vpleta v razli ne družbene podsisteme. Povezovalno vlogo religije vedno bolj nadomeš ajo sekularne oblike družbenega povezovanja. Postmoderna družba nastaja na podlagi postmoderne oblike produk cije hiperindustrializacije (Kumar, ). Za njo je zna ilna diferenciacija razredov in trgov dela, še posebej s širjenjem sektorja storitev. Strukturna hiperdiferenciacija postaja spološni in široko raz širjen vzorec ( roon dr., ). Hiter razvoj novih tehnologij pod pira novi val gospodarske globalizacije in prispeva k zmanjševanju nacionalnega politi nega nadzora nad gospodarskimi podjetji. lo balizacija trgov, kulturna drobitev in komodi kacija mnogih družbe nih podro ij, vklju no z znanjem, oblikuje mnoge dodatne obraze postmodernizacije (Bell, nglehart, ). Položaji družbenih skupin niso trdni. Družbeni razcepi se bolj izražajo v individualnem življenjskem slogu in kulturnih vrednotah kot pa v pripadnosti posa meznika dolo enemu družbenemu razredu (O e, ). politiki se razvija novi individualizem. okoliš inah naraš ajo e interakcije med predstavniško demokracijo in globalizacijo se del posameznikov politi no udejstvuje na razli nih politi nih ravneh, vklju no z glo balno ravnjo. Razli ni mediji igrajo politi no vlogo pri vedno ve jem družbenem povezovanju v okoliš inah vedno bolj diferencirane in kompleksne družbe, ta vloga pa je vedno bolj sodolo ena z mo jo birokracije in denarja ( rook et al., ). POPULISM_2020_TISK.indd 27 25/02/20 12:05 Populizem olitične paradigme Razvojna modernizacijska teorija je bila deležna kritik zaradi tega, ker na modernizacijo gleda kot na že vnaprej dolo eno smer razvoja, kar pa modernizacija ni (npr. ermani, Luke, ). Zgodovinski vpogled pokaže, da je predmoderna politi na paradi gma mogo a v dvojih okoliš inah. Prvi , najdemo jo na prehodu iz tradicionalne družbe in politike v moderno. Pri tem upoštevamo Eisenstadtovo de nicijo tradicionalizma in modernizma. Drugi , ob stajajo tudi države, ki so izkusile modernizacijske procese, v katerih so bili predpogoji in dejansko delovanje gospodarskega in politi nega trga omejeni z nedemokrati nimi režimi te zato imenujemo ob moderne (Eisenstadt, c, Apter, rook et al., ). Spreminjajo e se oblike družbe lahko sistemati no razlikujemo glede na njihove zna ilnosti diferenciacijo, racionalizacijo in komo ditizacijo ( rook et al., ). Dolo ene oblike družbe so povezane z dolo eno politi no paradigmo. Predmoderna politi na paradigma je tako zasnovana na povezo vanju prava z religijo, moralnostjo in tradicijo. Pri tem je v predmo dernih družbah v politiko vklju en le majhen delež ljudi. stop v politiko je mogo prek družbenega statusa, ki pa je pretežno dolo en z rojstvom. Druga e kot v tradicionalni in predmoderni družbi moderna družba prinaša racionalizem, razlikovanje med družbenimi podsi stemi, lo evanje politike od drugih sistemov, in vzpostavitev politika kot profesionalca ( rook et al., ). Moderna politi na paradigma se nanaša na moderne, industrializirane družbenoeko nomske okoliš ine. Moderna politika je organizirana in deluje v okviru liberalno demokrati nega modela znotraj nacionalne države. Ta okvir omogo a populizem, ki se razvija okrog tipi nih modernih tematik in uporablja mnogotere politi ne posredovalne strukture. Moderne politi ne paradigme ni brez politi nega trga z modernimi politi nimi strankami, interesnimi skupinami in volitvami v okviru nacionalne države, nacionalno (praviloma etni no) opredeljenega državljanstva, modernih ideološko politi nih tematik, ki se nanašajo na oblikovanje nacije in na nasprotja, kot so center obrobje, urbano ruralno in kapital delo (Apter, ). Postmodernizacija je povezana z družbenoekonomskimi in politi nimi spremembami, ki vznikajo iz postindustrializma in POPULISM_2020_TISK.indd 28 25/02/20 12:05 Tipologija populizmov … transformacije kapitalizma, pa tudi iz globalizacijskih procesov od sedemdesetih let . stoletja dalje (Turner, ur., ). Prav interak cija med ( ) postmoderno mediatizirano politiko in ( ) predstavniško demokracijo z nacionalnim politi nim trgom, ki je vedno bolj pove zan z globalizirano politiko, je prinesla spremembo politi ne paradi gme. Diferenciacije in fragmentacije znotraj postmoderne družbe so predvsem pripeljale do nove individualizacije politike (Dalton, ). Politi no obnašanje izobraženih posameznikov ni ve omejeno s poli ti nimi in ozemeljskimi mejami nacionalnih držav. Ti posamezniki razvijajo mnogotere identitete in so ob utljivi za globalno uokvirjene socialne tematike (vklju no z globalnimi družbenimi neenakostmi), poslužujejo se novih oblik politi ne udeležbe. ezi in lojalnosti do politi nih strank so oslabele (Dalton, R dgren, Beck, ). Takšni posamezniki se povezujejo v akterje, ki so v literaturi konceptualizirani kot globalna civilna družba, in procese, ki prispe vajo k eznacionalni demokraciji. Postmodernizacija družb in politike je povezana z nasprotujo imi si družbeno politi nimi pojavi. Raziskave so pokazale, da se v zahodnih družbah v sedemdesetih letih in na za etku osemdesetih let dvajsetega stoletja niso pojavile le nove družbene vrednote, kot so skrb za okolje, pravice novih družbenih manjšin, kot so geji in lez bijke, spoštovanje avtonomije posameznika, ob utljivost za globalni mir in razvojne tematike, temve tudi rasto e zahteve po novi (post moderni) politi ni paradigmi (O e, ). Pri tem je pomembno, da kritika obstoje ih politi nih sistemov in prevladujo e politike ni pro izvedla le protijavnopoliti nih in protipoliti nih stališ , temve tudi nekatere politi ne inovacije. Zgodnja faza postmodernizacije v sedemdesetih in osemdesetih letih . stoletja je prinesla razli na nova družbena gibanja. Med njimi so bila okoljska, mirovna, protijedrska gibanja, nova duhovna gibanja, protipsihiatri na, gejevska in lezbi na gibanja. Poleg tega je nastala tudi nova zvrst politi ne stranke zeleni. Politi na inovacija zelenih je bila ta, da so predstavljali politi no inkarnacijo družbe nega gibanja, in sicer kot gibanjska stranka ( Be egungspartei). saj v zgodnjem obdobju so zeleni zrasli iz inkluzivnega lanstva, široke dejavnosti lanov in podpornih gibanj, v zeleni strankarski politiki pa so našle prostor tudi ideje nadzora nad strankarsko elito. endar to ni bil edini postmoderni politi ni odziv. Radikalno desni protest tistih, ki so izgubljali v postmodernizaciji, se je izražal v radikalno desnem populizmu (R dgren, in ). POPULISM_2020_TISK.indd 29 25/02/20 12:05 Populizem lobalizacijski valovi Povezovanje populizma in globalizacijskih valov v preteklosti ni bilo pogosto. Ste ard ( ) pa je vendarle opazil zunanji vidik populisti nega odziva in poudaril vpliv razporeditve mo i med centrom in obrobjem ne le znotraj dolo ene družbe, temve tudi v globalnem kontekstu. istem asu so tudi nekateri drugi avtorji (npr. Berlin et al., ) ocenili, da globalizacija pomembno sodolo a nekatere populiz me. lobalizacija pa ni enoten pojav. Bolj pravilno je, da govorimo o globalizacijah, ki se med seboj razlikujejo v temeljnih zna ilnostih, kot so npr. intenzivnost in hitrost globalnih povezovalnih procesov. Razli ni avtorji razvrš ajo valove globalizacij in razli ne vidike globalizacij na razli ne na ine. Za potrebe naše raziskave se opi ramo na grobo razdelitev na nekaj globalizacijskih valov, in sicer na podlagi literature o modernizaciji in gospodarski zgodovini (gl. npr. Ste ard, P ster, ). Zgodovinski za etki tako razumljenih globalizacijskih procesov segajo v . stoletje. Predmoderne plemenske družbe so izkusile le omejeno obliko glo balizacije protoglobalizacijo. obdobju med . in . stoletjem so se oblikovali nekateri vidiki globalizacije z razvojem medkontinen talne trgovine in trgovine s sužnji. tem asu so gospodarsko bolj razvite regije izkoriš ale gospodarsko manj razvite. Protoglobaliza cija se je razvila v globalizacijo med . in . stoletjem. Omejene globalizacijske povezave so se razvile predvsem s širjenjem zaho dnega imperializma. Od . do za etka . stoletja je bila globalizacija tesno povezana s kulturnim in politi nim programom. re za program, ki se je obli koval v krš ansko evropskem kontekstu na podlagi razsvetljenstva, revolucij v Franciji in ZDA, velikih sprememb v eliki Britaniji oz. Združenem kraljestvu, in je nato prodiral v druge dele sveta (Eisen stadt, ). Ne glede na to, da je bilo suženjstvo kasneje prepo vedano, sta kolonizacija in oligopolizacija globalnega gospodarstva še naprej preoblikovali svet. Na za etku . stoletja so zahodne države (imenovane tudi prvi svet) izkusile deglobalizacijo. Tej je sledila nadzorovana globalizacija, ki je trajala od konca druge svetovne vojne do sedemdesetih let . stoletja. tem obdobju se je izoblikovalo še razlikovanje med drugim (socialisti nim) svetom in tretjim svetom nerazvitim delom sveta. Po drugi svetovni vojni se je za el tudi projekt regionalnega evrop skega povezovanja. POPULISM_2020_TISK.indd 30 25/02/20 12:05 Tipologija populizmov … Po sedemdesetih letih . stoletja so se globalizacijski procesi intenzivirali, še posebej v devetdesetih letih . stoletja. ospodarska in družbena povezanost se je hitro razširila, politi no povezovanje pa predvsem v obliki multilateralnih institucij (Sha , ). Po eni strani so se akterji, katerih vpliv je bil prej osredoto en na oblikovanje javnih politik v nacionalnih okvirih, v vedno ve ji meri usmerjali na odlo anje prek nacionalnih meja (Higgott in Ougaard, ur., Hajer, ). Po drugi strani pa so se znotraj nacionalne politike oblikovali akterji, ki se borijo proti u inkom globalno povzro enih družbenoe konomskih in politi nih problemov v doma em okolju (Llo d, ). Od mednarodne nan ne in ekonomske krize leta naprej se v globalnem kontekstu prepletajo procesi globalizacije in deglobali zacije (Bergeijk, ). Buren populisti ni odziv v razvitem delu sveta je bil pretežno skrajno desno naravnan, uveljavlja pa se tudi bolj radi kalno levo usmerjeni populizem, ki zahteva radikalnejše spremembe v temeljih prevladujo ega kapitalizma in v njegovih globalnih raz sežnostih ter družbenoekonomskih in migracijskih posledicah. globalnem merilu sta tako prenos krize prek trgovskih in nan nih tokov kot tudi upravljanje te krize pod vplivom medvladnih organi zacij povzro ila padec milijonov ljudi v državah v razvoju v revš ino ( urtner, ). Tudi v razvitem delu sveta so se družbene neena kosti zelo pove ale in znatne dele družbe potisnile na rob preživetja. Opozorilom raziskovalcev na nevzdržnost prevladujo ega modela kapitalizma še pred izbruhom krize (gl. zlasti izbor besedil, objavlje nih v Stiglitz, ) in na njegove politi ne posledice (gl. npr. Stiglitz, ) ter porastu raznovrstnih družbenih in politi nih protestov v mnogih delih sveta so se pred kratkih pridružile tudi kritike prevla dujo ih ekonomskih teorij. Nobelov nagrajenec Joseph Stiglitz se je v svojem novem delu zavzel za progresivni kapitalizem (Stiglitz, ). Leta in sta se celo Economist 3 in inancial Times 4, vodilna 3 Economist je odprl razpravo na temo pen uture nitiative Spomladi leta je objavil ve lankov o pomanjkljivostih kapitalizma in o njihovih morebitnih popravkih, . . je na naslovnici celo objavil velik naslov The e t apitalist Revolution (gl. Economist, ). Prispevke na temo pen uture nnitiatve še vedno objavlja (gl. Economist, ). 4 . septembra je Financial Times v rubriki Big Read objavil prispevek Martina olfa Why Rigged apitalism is amaging Liberal emocracy (gl. Financial Times, ). Avtor v njem povzema ugotovitve podjetnikov in raziskovalcev o tem, da je treba model (sedaj rentniškega) kapitalizma spremeniti. Financial Times je odprl tudi razpravo z naslovom apitalism Time to reset (gl. Financial Times, a). POPULISM_2020_TISK.indd 31 25/02/20 12:05 Populizem mednarodna ekonomska asopisa, zavzela za revidiranje ekonomske teorije in za reformo kapitalizma. vrsti populizmov protopopulizem, predmoderni populizem, obmoderni, moderni in postmoderni populizem Ker je karizma skupni imenovalec vseh populizmov, smo našo tipo logijo razvili na podlagi treh spremenljivk ( ) spreminjajo e se oblike družb ( ) s tem povezanega spreminjanja politi nih paradigem in ( ) obravnavanja sveta prek meja nacionalne države (globalizacije). Pred lagamo tipologijo, ki razlikuje med protopopulizmom, predmoder nim populizmom, obmodernim nacionalnim, modernim nacional nim in postmodernim postnacionalnim populizmom (Preglednica ). Protopopuli em je v literaturi o populizmu le redko omenjen. Med razlogi za to je verjetno njegova nepovezanost s procesi moderniza cije oziroma z modernim družbenim kontekstom. Pojem protopo pulizma najdemo v analizah uporov proti tiranom v severozahodni Evropi v . in zgodnjem . stoletju. Predmoderni populizmi zajemajo celo vrsto populizmov, ki so bili izraz odpora predindustrijskega, protiindustrijskega kmetstva zoper bogat, do industrije strpen sloj farmerjev ( iles ). Prispevki v delu, ki sta ga uredila onescu in ellner ( onescu in ellner, ur., ), med drugim omenjajo severnoameriški, v doma e okolje usmerjeni populizem. Kot primer populizma v Združenih državah Amerike v . stoletju pogosto navajajo Ljudsko stranko ( People s Party). tem primeru se je populizem osredoto al na kritiko moder nizacije. Njegova klju na zahteva je bila, naj se modernizacijo pri lagodi interesom, ki dotlej v prevladujo em vzorcu modernizacije niso bili upoštevani. Ljudska stranka je tako zahtevala druga no raz li ico moderne Amerike (Postel, ). zgradila je koalicijo revnih, belih kmetov, pridelovalcev bombaža v južnih ameriških državah (še posebej v Severni Karolini, Alabami in v Teksasu) in pridelovalcev pšenice (še posebej v Kansasu in Nebraski). Ljudska stranka se je izoblikovala v radikalno obliko agrarizma. Ta je bil izjemno kriti en do kapitalizma, še posebej do bank, urbanih središ , železnic in elit. Povezoval se je z delavskim gibanjem. lobalno gledano, se je modernost razvijala skupaj s širjenjem imperializma v . stoletju (Turner, ). irjenje modernosti iz Zahodne Evrope v mnoge dele sveta je prineslo tudi poseganje POPULISM_2020_TISK.indd 32 25/02/20 12:05 Tipologija populizmov … 33 zunanjih sil v tradicionalne družbe (Eisenstadt, ). Med populisti nimi odzivi na uvoz kapitalizma iz bolj razvitih držav je najbolj pogosto navajano rusko narodnjaštvo (Hou en, Berlin et al., ). Preglednica : Zvrsti populizmov zgodovinski pregled glede na zvrsti družb, politi nih paradigem in valove globali zacije Zvrst družbe Ključne značilnosti Nastanek politične Kateri val Nastanek zvrsti družbe paradigme globalizacije populizma Predmoderna plemenska struktura; predmoderna politična protoglobalizacija v protopopulizem plemenska preprosta tehnologija paradigma, obdobju med 12.–15. družba obdelave zemlje zasnovana na sorodstvu stoletjem (oblikovanje trgov v svetovnem merilu) Predmoderna kmetijsko gospodarstvo; predmoderna politična 16.–18. stoletje; predmoderni: fevdalna preproste tehnologije paradigma: premik od – domačijsko usmerjeni družba obdelave zemlje; lokalnim skupnostim vlada protoglobalizacije h protimoderni populizem; ločitev družine od širšega centralizirana (tipično globalizaciji – konflikt s kapitalizmom sorodstva monarhična) oblast kot procesom, ki prihaja od zunaj Moderna industrijsko kapitalistično moderna politična 19. stoletje; moderni nacionalni: družba gospodarstvo; paradigma: moderna globalizacija vkoreninjen v razcepe napredna tehnologija; moderna predstavniška znotraj nacionalnega trg in denar; politika v okviru nacionalne predstavniškega sistema racionalizem; države družbena diferenciacija Obmoderna industrijsko obmoderna politična od začetka 20. stoletja avtoritarni nacionalni: družba gospodarstvo, ki ga paradigma: do sedemdesetih let populizem v okviru nadzoruje enostrankarska mimikrija moderne 20. stoletja: nedemokratične nacionalne država; prevlada predstavniške demokracije v obdobje države političnega podsistema okviru nacionalne države deglobalizacije, ki nad drugimi družbenimi mu sledi globalizacija podsistemi vključno z pod nadzorom gospodarstvom Zahoda in naraščajoče neenakosti med globalnim centrom in globalnim obrobjem Postmoderna preoblikovanje postmoderna: od 70. let 20. stoletja postmoderni: družba kapitalizma s zmanjševanje nacionalnega dalje – postmoderni hiperindustrializacijo; političnega nadzora nad postnacionalni; družbena diferenciacija; gospodarskimi podjetji; – proti-moderni porast storitvenega porast interakcij med (reakcionarni) nacionalni sektorja; hiter razvoj nacionalno predstavniško novih tehnologij demokracijo in nacionalnim političnim trgom v okoliščinah globalizacije POPULISM_2020_TISK.indd 33 25/02/20 12:05 34 Populizem oderni nacionalni populi em temelji na razcepih v okviru moder nega nacionalnega politi nega sistema. Predvsem izhaja iz sovraštva do korumpirane elite. Natan neje, gre za sovraštvo do strankarskih elit, ki se med seboj povezujejo v strankarske kartele. Med najbolj znanimi zahodnoevropskimi strankami modernega nacionalnega populizma so vicarska ljudska stranka ( Sch ei erische olkspartei), francoska Nacionalna fronta ( ront ational), Lista Pima Fortu na ( Lijst Pim ortuyn), Flamski blok ( laams Blok) in Avstrijska svobodnja ška stranka ( reiheitliche Partei sterreichs in ie Republikaner) ( idron in Boniko ski, ). bmoderni avtoritarni nacionalni populi em Populizem v Latinski Ameriki . stoletja je bil reakcija na zunanje modernizacijske priti ske, ki so mnoge države v regiji ob njihovem vstopu na mednarodni trg potisnili na obrobje ( eliz, ur., ermani, ). Karizma ti ni voditelji, reformisti na in mnogorazredna nacionalisti na poli tika, ki je poudarjala oblikovanje nacij v spopadih s centralno pozi cioniranimi zahodnimi državami, so promovirali tudi družbeno in gospodarsko preobrazbo ( onescu in ellner, ur., Eisenstadt, ). Medtem ko so avtoritarni voditelji omogo ali tehnološko modernizacijo, so državljani lahko vstopali v politi ni sistem le na nadzorovan na in. eprav so se populizmi v Latinski Ameriki med seboj razlikovali, sta najpogosteje navajana peronizem v Argentini in argasov populizem v Braziliji (glej npr. eliz, ur., ermani, Hou en, ). Obmoderni populizem se je razvil tudi v nedemokrati nem sistemu Titove socialisti ne Jugoslavije. Tako kot populizem v državah Latinske Amerike je tudi popu lizem v okoliš inah socialisti nega sistema sprejemal le nekatere izbrane vidike modernosti (Eisenstadt ermani, ). Modernizacija v okviru socialisti ne Jugoslavije je bila zato ozna ena kot deformirana (Adam, ), socialisti na družba pa kot obmoderna družba (Bernik, ). Postmoderni populi em je nastal ob istih razcepih, a ima vsaj dva obraza. To sta postmoderni postnacionalni obraz in protimoderni (reakcionarni) nacionalni obraz (Turner ). Postmoderni postnacionalni obraz se je oblikoval kot nova politika ( e Politics) zelenih strank in novih družbenih gibanj, ki so kritizirala dotedanjo modernizacijo in se zavzemala za transformirano prihod njo modernizacijo. Subjekti nove politike so izzivali obstoje e institu cije, pa tudi proizvajali politi ne inovacije, kot npr. novo paradigmo politike in t. i. stranko gibanje ( Be egungspartei) (O e, Frankland, POPULISM_2020_TISK.indd 34 25/02/20 12:05 Tipologija populizmov … ). Nova politi nost je uveljavljala tematike miru, nenasilja, proti jedrske tematike, pravice družbenih manjšin, socializacijo istospolno usmerjenih ljudi, human odnos do naravnega okolja, družbeno poli ti no aktivnost državljanov in marginalnih družbenih skupin, parti cipativne oblike politi nosti, vklju no z notranjo demokrati nostjo gibanj in strank (Fink Hafner, Taggart, ). Nasprotno je novi populizem protimoderen (Taggart, ). saj sprva je nakazoval druga no smer kot neofašizem (Taggart, Ne ell, ). Obnem pa novi populizem predstavlja mo no poli ti no protestno silo v postmodernem, postindustrijskem kontekstu. Novi populizem v svoji etiki poudarja pomen posameznika, hkrati pa nove populisti ne stranke reagirajo na zahteve postmodernih levo usmerjenih politi nih gibanj in strank (Taggart, Burbach, ). sebinsko gledano, je novi populizem diametralno nasprotno usmerjen kot nova politika, in sicer v vra anje k tradicionalnim vre dnotam, zaostrovanje zakonodaje na podro ju reda in miru, še pose bej v boju proti kriminalu in drogam, odvra anje priseljencev iz tret jih držav in delavcev iz tujine (Burbach, ). pogled v razli ne politi ne vzorce procesov (post)modernizacije ne razkriva le pove anja vloge množi nih medijev v politiki, temve tudi inovacije v razumevanju in dinamiki ideološko politi nih raz cepov ( rook, Pakulski, aters , , ). Po eni strani so se nekatere etablirane stranke pridružile diskurzu na novo uokvirjenih tematik in tudi prevzele podobna javnopoliti na sta liš a npr. tematiko imigracije na Danskem (Bale, reen Pedersen, Krou el, Luther in Sitter, ). Po drugi strani pa so se t. i. lebde i volilci postmoderni državljani ob tematikah družbene transfor macije mobilizirali na nasprotnih ideoloških podlagah. Albertazz in McDonnell ( ) sta po pregledu ugotovitev raziskav o popu lizmih v Zahodni Evropi opazila, da je prav Zahodna Evropa zelo rodo vitno okolje za populizme razli nih ideoloških usmeritev. Poleg reakcionarnega, protiimigrantskega populizma so se oblikovali tudi populizmi v podporo globalizacije z bolj pravi no porazdelitvijo bogastva. Med ugodne politi ne dejavnike za populizem sta uvrstila strankarsko odtujenost, razširjenost protistrankarskih sentimentov med državljani, spremenjeno logiko in prakso množi nih medijev ter politizacijo družbeno kulturnih dimenzij, še posebej politizacijo imigracije. ospodarske spremembe, povezane z globalizacijo, so dodatni sprožilci populizmov. POPULISM_2020_TISK.indd 35 25/02/20 12:05 Populizem Kot smo pokazali v tem poglavju, so za dolo ene tipe družb zna ilni tipi ni ideološko politi ni razcepi. Preglednici na sistemati en na in predstavljamo idealne tipe populizmov glede na moderni zacijski vidik in ideološko usmeritev. Preglednica : Populizmi glede na modernizacijski vidik in ideološko usmeritev Ideološka usmeritev Levica Levi center, Desnica populizmov desni center Zvrst populizmov glede na modernizacijski vidik Predmoderni neizoblikovanost modernih ideoloških cepitev; populizmi kot oblika protesta – npr. proti prihajajočemu kapitalizmu Moderni pri glavnih ideološko političnih pragmatično uveljavljanje pri glavnih ideološko političnih cepitvah zavzemanje za delo gospodarskih, varnostnih cepitvah zavzemanje za kapital, oziroma delavske pravice, in socialnih politik v iskanju trg, vitko državo; socialno državo ravnovesja med zadostnim pri ekstremni desnici nacionalna družbenim mirom in sledenjem usmeritev proti zunanjim zahtevam mednarodnih akterjem (npr. državam); organizacij pod vplivom vodilnih sovražnost do različnih svetovnih kapitalističnih sil družbenih manjših (LGBT; skrajno konzervativna stališča glede žensk, družine …); skrajna desnica za zamenjavo vladajoče elite in prevzem nacionalne oblasti Obmoderni vladavina ene stranke s komunistično oziroma socialistično ideologijo; levi diskurz vladavine delavstva oziroma delovnega ljudstva; državne socialne in gospodarske politike brez trga; desna usmeritev pri ohranjanju oblasti edine dovoljene stranke in pristranost pri uveljavljanju dominantne etnične skupine (poudarjanje varnosti, kaznovalne politike; omejevanje kolektivnih pravic – kot so npr. pravice etničnih in verskih skupin; fizična prisila) Postmoderni postnacionalne zahteve – pragmatično uveljavljanje proti globalnim imigracijam; proti vplivu mednarodnih gospodarskih, varnostnih uokvirjanje konfliktov kot verskih korporacij; za zmanjšanje in socialnih politik v iskanju konfliktov (še posebej krščanstvo ogromnih družbenih ravnovesja med zadostnim proti islamu); poudarjanje neenakosti – za bolj pošteno družbenim mirom in sledenjem nacionalne države (gesla Najprej, (pre)razdelitev bogastva v zahtevam mednarodnih naša država!); poudarjanje nacionalnem in globalnem organizacij pod vplivom vodilnih demografske politike kot varovala merilu; za inkluzivno politiko svetovnih kapitalističnih sil pred kulturnim uničenjem zaradi do imigrantov; za pravice ter zahtevam mednarodnih prihoda (islamskih) imigrantov; družbenih manjšin (ženske; korporacij intenziviranje mednarodnega otroci; LGBT) povezovanja ekstremno desnih strank in gibanj; prizadevanja za vpliv v nadnacionalni politični ustanovi (npr. v Evropskem parlamentu) POPULISM_2020_TISK.indd 36 25/02/20 12:05 Tipologija populizmov … Preglednicah in smo predstavili idealne tipe populizmov ob upoštevanju idealnih tipov družbenoekonomskih kontekstov, politi nih paradigem in globalizacijskih valov. Tipologije so lahko v pomo pri znanstvenem raziskovanju populizmov. Pri tem pa seveda v resni nem življenju lahko opazujemo procese, in ne toliko idealne tipe družbenih pojavov. spreminjajo ih se družbah, kot smo že poudarili, lahko razli ne oblike modernosti sobivajo ( rook, Pakul ski, aters, ) in tudi vzajemno vplivajo ene na druge. Podobno velja za razli ne tipe populizmov kar predstavljamo v poglavjih o populizmih v Sloveniji. POPULISM_2020_TISK.indd 37 25/02/20 12:05 Konteksti populizmov v Sloveniji od prehoda v demokracijo dalje 5 KONTEKSTI POPULIZMOV V SLOVENIJI OD PREHODA K Spreminjanje slovenske družbe, gospodarstva in političnega konteksta Družbena, ekonomska in politi na modernizacija se je na ozemlju današnje Slovenije za ela v . stoletju. tem obdobju je bilo to ozemlje sestavni del avstro ogrskega imperija. Avstrijska oblast je omogo ila industrializacijo in za etke modernega izobraževalnega sistema, vzporedno je potekal proces deagrarizacije (Fischer, rdina, Prunk, ). politi ni sferi je razvoj množi nih me dijev potekal z roko v roki z razvojem modernih politi nih gibanj in tudi modernega strankarstva (Fink Hafner, ). Te procese so prekinili dve svetovni vojni in diktatura. Politi ni sistem, ki je nastal po drugi svetovni vojni, je sicer opo našal demokrati ne institucije z zveznimi in podnacionalnimi parla menti, z volitvami na vseh ravneh politi nega sistema, toda vladajo a komunisti na stranka je vse volitve nadzorovala. eprav se je jugo slovanska komunisti na stranka leta oddaljila od komunisti nih strank pod vplivom Moskve in se je v zgodnjih petdesetih letih . stoletja preimenovala v Zvezo komunistov Jugoslavije, je vztrajala pri socialisti ni zvrsti politi ne ureditve. ladajo a elita je nadzorovala tudi gospodarstvo. Podpirala je industrializacijo in elektri kacijo, ki sta omogo ili hitro rast kvalitete življenja ljudi. Ta modernizacija je zaradi politi nega nadzora pridobila tudi ime nedokon ana moder nost (Stanojevi , ). POPULISM_2020_TISK.indd 39 25/02/20 12:05 Populizem Modernizacija pa ni potekala linearno. S cikli nimi gospodar skimi krizami, ki so jih sodolo ale tudi mednarodne gospodarske krize, so se ponavljale tudi politi ne krize socialisti nega sistema. Od konca sedemdesetih let . stoletja dalje zunanji procesi moderniza cije in postmodernizacije niso prizadeli le gospodarsko nekompetitiv nega jugoslovanskega sistema. A vendar so se v teh okoliš inah poka zale pomembne notranje družbene, ekonomske in politi ne razlike v Jugoslavije (Hafner Fink, ). Politi ne razlike so se nedvoumno izrazile med drugim tudi v zelo velikih razlikah med nacionalnimi zvezami komunistov glede alternativ spreminjanja jugoslovanskega gospodarskega in politi nega sistema (gl. npr. iber, ). Spre memba sistema se je lahko uveljavila le v neodvisni slovenski državi. Socialisti na republika Slovenija je izstopala od drugih delov Jugo slavije v ve pogledih. jugoslovanskem izvozu je bil delež Slovenije najve ji (okrog ene tretjine vsega jugoslovanskega izvoza). Zahodne državne meje so bile zelo odprte, še posebej z talijo. Socialisti ni federativni republiki Jugoslaviji (in s tem tudi v Sloveniji) je bil politi ni sistem nadrejen vsem drugim družbenim podsistemom, eprav je z institucijami oponašal liberalno demokra ti ne politi ne sisteme. Pri tem gre predvsem za volitve z vnaprej dolo enimi kandidati, ki so bili tudi izvoljeni. ladavina ene poli ti ne stranke je v praksi omejevala tudi delitev oblasti in formalno zagotovljene državljanske pravice. Zaradi posebnih zna ilnosti so socialisti ni sistem v Jugoslaviji in Sloveniji raziskovalci ozna ili kot obmodernega (Bernik, ) oziroma predmodernega ( le, ), modernizacijo pa kot parcialno modernizacijo (Adam, ). Socia listi ni sistem je omogo al samo predmoderno, podložniško poli ti no kulturo, ki naj bi predvsem legitimizirala enostrankarski sistem. Proces zamenjave generacij v politi nih vrhovih je zamujal, to pa je prispevalo h kontinuiteti starih logi nih obrazcev obnašanja elit ter upravljanja družbe (Pavlovi , ). Nasprotno pa se je v Sloveniji od konca sedemdesetih let . stoletja dalje v okoliš inah gospodarske in politi ne krize razvijala družbena podstat moderne politi ne udeležbe. Od spodaj so nasta jale interesne skupine in družbena gibanja (Fink Hafner, ), z zamikom so vzniknile tudi opozicijske politi ne zveze (Fink Hafner, ). Okoliš ine razkroja starega ekonomskega in politi nega sis tema so k razmisleku o alternativah spodbudile tako civilnodružbena gibanja kot tudi gospodarske in intelektualne elite. Spreminjali so se tudi prevladujo a stališ a in vrednote prebivalstva v Sloveniji. Po POPULISM_2020_TISK.indd 40 25/02/20 12:05 Konteksti populizmov v Sloveniji od prehoda v demokracijo dalje podatkih longitudinalnega projekta Slovensko javno mnenje so se v osemdesetih in na za etku devetdesetih let . stoletja prepletle naslednje, tudi nasprotujo e si težnje zavzemanje za nov sistem, ki bo gospodarsko uspešnejši in ki bo zagotovil politi no demokracijo, ve anje tolerantnosti do družbenih razlik, ve anje odprtosti do med narodnega (predvsem razvitega zahodnega) okolja, ohranjanje viso kih pri akovanj glede vloge države, porast in nato v devetdesetih letih ohranjanje etnocentri nih in ksenofobnih stališ (Bernik, Malnar in Toš, ). Družbeno povezovanje v kolektiv v tistih okoliš inah pa ni temeljilo na religiji, temve na poudarjanju (slovenske) etnije. Minimalna vpletenost Slovenije v vojno na obmo ju nekdanje Jugoslavije (t. i. desetdnevna vojna) v Sloveniji ni povzro ila gospo darske in demografske škode, ki bi bila primerljiva s škodo v drugih državah, ki so nastale na obmo ju nekdanje Jugoslavije. Kapitalisti ni sistem, predvsem proces privatizacije, pa je prinesel radikalne spre membe, ki so se izrazile v pove anih družbenih razlikah. e je v soci alizmu veljalo, da obstaja samo en družbeni razred (delavski razred), je empiri no raziskovanje v Sloveniji pokazalo, da je sredi osemdese tih let . stoletja slovenska družba imela stabilno in zaprto družbeno strati kacijo, kjer je vladajo a elita na vrhu (politiki in menedžerji) imela najve jo mo , skoraj polovica spodnjega dela na hierarhiji so bili ve inoma slabo pla ani kmeti in delavci, srednji sloj (višji delavski sloji, samozaposleni obrtniki in trgovci, pisarniški delavci in strokov njaki) pa je bil bolje pla an, a je imel le malo politi ne mo i (Hafner Fink, , ). Spremembe v družbeni strukturi so se za ele že v socializmu, ko je prišlo v Sloveniji do legalizacije zasebne lastnine in tržnega gospodarstva, dohodkovne razlike pa so se zelo pove ale (Hafner Fink, ). ntenziviranje vstopanja Slovenije v globalizacijske procese, še posebej v okviru evropskega povezovanja, je potekalo ob zmanjše vanju lastnega samoopredeljevanja (nacionalne identitete), podobno kot še v drugih dveh na novo nastalih posocialisti nih državah na Slovaškem in v Latviji (Bahna, Piscov in T žik, ). Pri tem Slo venija izstopa po razmeroma nizki religioznosti in je v tem pogledu podobna državam, kot so Latvija, Slovaška in Norveška (Jodzinski in Manabe, ). Nasprotovanje politi ni dejavnosti Katoliške cerkve in kritike njenega tajkunskega gospodarskega delovanja ter nemoralnega obnašanja v vsakdanjem življenju (predvsem tolerira nje in prikrivanje duhovniške pedo lije) (Smrke, Fink Hafner, ) pa se ni pokazalo kot ovira nativisti nemu odporu do islama POPULISM_2020_TISK.indd 41 25/02/20 12:05 Populizem ob mednarodni nan ni in ekonomski krizi po letu in ob pove anju migracijskih tokov v Evropo v zadnjih letih. Spreminjanje političnih paradigem lede na opisane ekonomske in socialne spremembe ni presenetlji vo, da sta tako politi na modernizacija kot tudi oblikovanje opozicij skih gibanj in strank v osemdesetih letih . stoletja v okviru tedanje Jugoslavije najprej stekli v Sloveniji. Od konca sedemdesetih let do sredine osemdesetih let so v Sloveniji nastala mnogotera nova druž bena gibanja npr. mirovno, okoljska gibanja, L B in duhovna pa tudi antipsihiatri na gibanja. Od leta naprej so za ele nastajati opozicijske politi ne zveze. Liberalizacija obmoderne enostrankar ske slovenske politike je tako nekaj asa soobstajala z nastajajo im modernim segmentom politi nega strankarstva in s segmentom postmodernih družbenih gibanj. Slovenska politi na elita je sprva le tolerirala nove modernizacijske procese, kasneje pa se je odzva la z zmanjševanjem zakonskih omejitev za razvoj kapitalisti nega gospodarstva in uzakonitvijo opozicijskih gibanj in strank (Fink Haf ner, ). Modernizacija politike pa ni prinesla navdušenja državljanov. Stranke so namre zelo kmalu poskrbele za svoje državno nancira nje in se odtujile od njih (Krašovec in Haughton, ). Protistran karski sentimenti, ki so se oblikovali v prvi polovici devetdesetih let . stoletja (Fink Hafner, ), so se s asoma še okrepili, zmanj ševanje zaupanja v stranke (Toš, ur., ) pa je soustvarjalo pro stor za populizem. Stranke so populisti no instrumentalizirale odnos do razli nih marginalnih družbenih skupin od izbrisanih5 preko Poimenovanje izbrisani opisuje skupino ljudi, ki je živela na ozemlju Sloveni je v asu, ko se je Slovenija osamosvojila, in ki ni do uradnega roka zaprosila za slovensko državljanstvo. Medtem, ko je ve kot . posameznikov pridobi lo državljanstvo brez odpovedi svojemu prejšnjemu državljanstvu, se je status tistih, ki niso zaprosili za slovensko državljanstvo do uradnega roka, spremenil ez no . zbrisani so bili iz registra stalnih prebivalcev Slovenije v kontrover znem postopku, eprav so pred tem živeli v Sloveniji že veliko let. S tem so izgubili tudi ekonomske in socialne pravice stalnih prebivalcev. . februarja so oblasti izbrisale ljudi (podrobneje o izra unu te številke gl. Mirovni inštitut ( ). Ta izbris ostaja kontroverzna tematika navkljub spre jetju ve slovenskih zakonov za popravo statusa izbrisanih, vklju no z zakoni, sprejetimi pod pritiskom E , še posebej pa Evropskega sodiš a za lovekove pravice. nformacije in dokumenti o izbrisanih so dostopne na Mirovni inštitut ( ). Podrobneje o sodbah evropskega sodiš a gl. Mirovni inštitut ( ). POPULISM_2020_TISK.indd 42 25/02/20 12:05 Konteksti populizmov v Sloveniji od prehoda v demokracijo dalje 43 Romov do muslimanske skupnosti, ki si je prizadevala za izgradnjo prve mošeje v Sloveniji do gejev in lezbijk in istospolnih partnerstev (Rizman, ). e posebej stranke desnega centra so poudarjale skrajno obliko vertikalne volilne podpore prek obširne uporabe refe rendumov (po de niciji v Barr, ), vklju no z referendumi o pravicah družbenih manjšin (npr. nasprotovanje enakim pravicam homoseksualnih in heteroseksualnih parov v okviru družinskega zakonika in nasprotovanje umetnemu oplojevanju samskih žensk). Moderni vzorec politike pa ni edina modernizacijska sprememba politi nih procesov v Sloveniji. Od osemdesetih let . stoletja dalje v raziskavah beležimo pluralizacijo vzorcev politi ne udeležbe. S poja vom novega politi nega individualizma in s protestnim potencialom so se oblikovale nove politi ne paradigme, še posebej med mladimi in bolj izobraženimi državljani (Fink Hafner, Fink Hafner in Kropivnik, Hafner Fink, et al., a). Elementi postmoderne politi ne paradigme so se najprej pokazali v zelo opaznem mirov nem gibanju, gibanju zelenih in L BT (Fink Hafner, ) in v sprva volilno uspešnem pojavu zelenih strank (Fink Hafner, Novak in Knep, ). A vendar, ko se je v notranjih ideoloških razlikah in v medosebnih nasprotjih zelena postmoderna politika izpela (Fink Hafner, Novak in Knep, ), je prevladala politika odtujenega modernega stran karstva. Podobno kot v zahodnih državah tudi v Sloveniji opažamo procese prezidencializacije in personi kacije politike, ki potekajo v okoliš inah zmanjševanja že prej nizkega zaupanja državljanov v politi ne stranke (Fink Hafner in Krašovec, ). padanje legitim nosti politike se je še posebej izrazito pokazalo na lokalnih volitvah leta , na katerih so izrazito pridobili nestrankarski kandidati. Na nacionalni ravni se je izkazalo, da politi na elita ni bila kos uprav ljanju družbe in države v globaliziranih okoliš inah, da ni premogla kompetenc za uspešno delovanje v polnopravnem lanstvu v Evrop ski uniji, ob mednarodnih nan nih in ekonomskih krizah ter ob mo nem pove anju migracij iz Afrike in Azije. Tako kot drugod (Bosch in Dur n, ) je tudi v Sloveniji v teh okoliš inah stopila v ospredje problematika korupcije v politiki. e anje nezaupanja v stranke je odprlo nišo za cikli ne proteste in destabilizacije strankarskega sistema tudi na nacionalni ravni (Fink asu zaklju evanja knjige je v veljavi zakon iz leta , po katerem lahko izbrisani uveljavljajo odškodnine podrobnosti so objavljene na spletni strani Ministrstva za notranje zadeve, gl. Ministrstvo za notranje zadeve ( ). POPULISM_2020_TISK.indd 43 25/02/20 12:05 44 Populizem Hafner, v tisku). Strankarski sistem se je po letu destabiliziral, na novo se je pojavila tudi postmoderna radikalna levica, po kraj šem obdobju brez parlamentarnega statusa pa se je na parlamen tarno prizoriš e vrnila še postmoderno prilagojena ekstremno desna stranka Slovenska nacionalna stranka. Tako, kot v mnogih drugih državah, se je tudi v Sloveniji izrazila kriza liberalno demokrati nega politi nega modela ter prerazdelje vanja mo i in vpliva. lobalizacijski valovi primerjavi z Zahodom je Slovenija doživela prvi val globalizacije z zamikom. Kot del Avstro Ogrske je bila vpeta v globalizacijske pro cese predvsem prek evropeizacijskih procesov, kot del prve Jugoslavije ( ) pa je v tem globalizacijskem obdobju izgubila. Kot del socialisti ne Jugoslavije (po letu ) je bila vpeta v globalizacijske procese tako, da se je z mednarodno gospodarsko krizo in pove ano nan no odvisnostjo od mednarodnega (zahodnega) nanciranja po mikala proti statusu dežele tretjega sveta. Tako globalizacijski pritiski kot tudi notranji gospodarski problemi so prispevali k pove evanju razlik v modernizacijskih procesih razli nih delov Jugoslavije. Ko republike niso uspele dose i soglasja glede gospodarske in politi ne transformacije, sta Slovenija in Hrvaška razglasili neodvisnost. zhod iz Jugoslavije, ki ga je pospremila desetdnevna vojna, je omogo ila Sloveniji, da se v uvajanju kapitalisti nega gospodarstva in s politi nim ter ekonomskim in povezovanjem v Evropsko unijo in NATO pridruži srednjeevropskim posocialisti nim državam. Slovenija se je pridružila Evropski uniji v obdobju, ko so se inten zivni procesi globalizacije in regionalizacije za enjali ustavljati. Lahko re emo, da so se ob globalizacijskih procesih za eli vedno bolj izražati tudi deglobalizacijski procesi (vklju no s procesom odhajanja Združenega kraljestva iz Evropske unije). Kot lanica E se je leta po BDP na prebivalca in po izra žanju postmodernih vrednot umestila bližje razvitim zahodnim drža vam kot druge posocialisti ne države (izmed teh je bila najbližja Slo veniji eška), blizu r iji, taliji in paniji (Hafner Fink in han, ). Soo anje Slovenije z mednarodno nan no in ekonomsko krizo (krizo globalnega neoliberalnega kapitalizma) je bilo težavno. okoliš inah mednarodne nan ne in ekonomske krize in nacionalne prezadolženosti v tem obdobju Slovenija namre ni reševala le svojih POPULISM_2020_TISK.indd 44 25/02/20 12:05 Konteksti populizmov v Sloveniji od prehoda v demokracijo dalje nan no gospodarskih problemov tako, da se je podredila neolibe ralni politiki nadnacionalnih ustanov, od katerih je postala odvisna zaradi napak upravljanja družbe po letu (Stanojevi idr., ), temve je sodelovala tudi pri reševanju širše krize evrskega obmo ja. Hitra in velika rast nezaposlenosti, še posebej mladih ( MAR, Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje, ), zmanjšanje pla in upad srednjega razreda (OE D, ) ter veliko pove anje možnosti zdrsa posameznika v revš ino (OE D, ) so šli z roko v roki z izboljševanjem mednarodne ocene kompetitivnosti ( MD, MAR, ). Migrantsko krizo slovenska vlada deloma zamejuje z ukrepi, ki otežujejo prihod migrantov v Slovenijo kot tudi pridobivanje azila, deloma pa se migranti raje odlo ajo za druge kon ne destinacije, torej se kriza seli v druge države lanice E . Leto je prineslo boljše gospodarske okoliš ine, bogatejši državni prora un in delno ukinjanje kriznih var evalnih ukrepov v Sloveniji. Javni govor o mednarodni migracijski krizi je sicer pojenjal, Slovenija pa se na delno ponovno zapiranje držav lanic E v nacio nalne okvirje na podro ju varnosti in migracij odziva s podobnimi ukrepi6. Karizma in populističen duh časa slovenski zgodovini najdemo le nekaj politi nih osebnosti z izrazito karizmo, ki so oblikovali nacionalno populisti no gibanje ali stranko. Ob razmeroma skromni populisti ni tradiciji pa vendarle kaže ome niti, da je bil Josip Broz Tito prepoznan kot jugoslovanski karizma ti ni politi ni voditelj, katerega mati je bila Slovenka, o e pa Hrvat. Doma i temelji Titovega populizma so bili v koaliciji med zi nimi delavci in politi no elito. upanov ( ) jo razlaga kot vzorec, po katerem se je elita obnašala kot patron, ki z zagotavljanjem mini malnega dohodka in obširnih socialnih pravic skrbi za svoje kliente delavce, delavci pa v zameno dajejo eliti potrebno družbeno legi timnost. Kot odgovor na zunanje modernizacijske pritiske je Tito skupaj z nekaj drugimi voditelji držav tretjega sveta ustanovil gibanje neuvrš enih. ibanje si je prizadevalo za boljše globalno in politi no pozicioniranje ob dveh, v obdobju hladne vojne ustanovljenih blokih. l. npr. pregled podatkov in ukrepov s citiranimi viri v Pristavec ogi in Križaj ( ). POPULISM_2020_TISK.indd 45 25/02/20 12:05 Populizem Ob razpadu Jugoslavije je v Sloveniji pridobil veliko javne pod pore Milan Ku an, liberalni politi ni voditelj reformirane Zveze komunistov Slovenije. Toda niti Ku anova karizma niti podpora državljanov ni dosegla obsega Miloševi evega populizma v Srbiji in Tu manovega populizma na Hrvaškem v istem obdobju. K temu je prispevala tudi Ku anova zadržanost. S politi no pluralizacijo, ki so jo okrepile protostranke, je popu lizem postal duh asa strankarskega sistema ( Party System eitgeist) (Mudde, ). Postal in ostal je sestavina politi nega trga (Lang, ). Poleg populisti nih elementov v ravnanju politi nih strank, ki se borijo za oblast, so vladajo e stranke uveljavile prakso pridobi vanja volilnih glasov z dopadljivimi javnimi politikami, sprejetimi v predvolilnem asu. Med takšnimi so bili npr. dvigi pokojnin, uvedba brezpla nih malic v srednjih šolah. n vendar si je v destletju po prvih ve strankarskih volitvah v Sloveniji dolgoro no pridobil ugled kariz mati nega voditelja Janez Drnovšek in v tem pogledu prevzel primat Milanu Ku anu. novejšem asu se je tako v razvitem delu sveta kot tudi v Slo veniji uveljavila težnja k personi kaciji politike. Posamezni politiki gradijo individualne politi ne imidže tako s populisti nimi prijemi kot tudi s promocijo svojih osebnosti. Sloveniji se je promociji osebnosti najbolj približal Borut Pahor. Osebni populisti ni stil je izgrajeval tudi, ko je opravljal strankarske politi ne funkcije, npr. kot predsednik stranke socialnih demokratov. Tudi kot predsednik vlade se je v politi nem slogu neposrednega komuniciranja z volilci dis tanciral tako od politi ne elite kot tudi od strank na oblasti. Dajal je svojo astno besedo , da bo poskrbel za dolo ene javne politike, vklju no z reševanjem slovensko hrvaškega spora glede meje. Ko je postal predsednik republike, je ta slog še izpopolnil v okviru pred sedniške funkcije. Razvil ga je do te mere, da se množijo kritike, da se obnaša kot predstavnik sebe in ne predstavnik ljudstva. Pri tem s seksisti nimi in druga e politi no nekorektnimi objavami na social nih omrežjih (T itter, nstagram, Facebook), na katere opozarjajo množi ni mediji, cikli no povzro a zgražanje v javnosti. eprav še posebej po krizi leta vznikajo mnogotere nove stranke, pogosto identi cirane predvsem s svojimi voditelji (npr. Stranka regorja iranta Stranka Mira erarja, kasneje preimeno vana v Stranko modernega centra Stranka Alenke Bratušek Lista Marjana arca) njihove karizme še zdale ne dosegajo razsežnosti karizme Milana Ku ana in Janeza Drnovška. Dlje asa pa vendarle POPULISM_2020_TISK.indd 46 25/02/20 12:05 Konteksti populizmov v Sloveniji od prehoda v demokracijo dalje vztrajajo karizme nekaterih starejših predsednikov strank (npr. Janeza Janše in Zmaga Jelin i a), ki pa prepri ujejo manj državljanov. ružbenopolitična okna priložnosti za populizem v Sloveniji e primerjamo populizem v Sloveniji s populizmi v drugih državah, ugotovimo, da se je do sedaj oblikoval le do omejene mere. e ino ma korenini v prepletu prehoda v demokracijo in v kapitalisti no gospodarstvo ter dinami nega spreminjanja družbe. Ti procesi so proizvedli tako protitradicionalisti ne kot tudi modernizirajo e in protimoderne, retradicionalisti ne težnje (Rizman, ). Prvo okno priložnosti za populizem v obdobju tranzicije iz starega v novi politi ni in ekonomski sistem se je odprlo za mesijanisti ni populizem vana Krambergerja, ki je nagovarjal luzerje tranzicije iz socialisti ne obmodernosti v modernost, medtem ko je s prstom kazal na komuniste, vzvišene birokrate in na novo nastajajo e strankarske elite. nestanovitnih okoliš inah konsolidacije novega ekonomskega in politi nega sistema ter nove neodvisne države so se pove ala kse nofobna ob utja, ta pa je Kramberger deloma že vklju eval v svoj mobilizacijski pristop. e posebej so se ksenofobna ob utja razmah nila v asu vojne na podro ju nekdanje Jugoslavije ( ), ko je v Slovenijo prišlo tudi mnogo vojnih beguncev. Tako so nastala rodo vitna tla za moderni, desno usmerjeni populizem (Rizman, ). Te okoliš ine je uspešno instrumentaliziral Zmago Jelin i s Slovensko nacionalno stranko kot so pokazali tudi rezultati volitev leta . Hkrati pa v tem asovnem oknu proces globalizacije in pospešitev evropskega povezovanja nista neposredno bistveno vplivala na popu listi ne pojave v Sloveniji. Drugo okno priložnosti se je odprlo po letu , ko so u inki do tedaj potekajo e modernizacije proizvedli dve vrsti reakcij. Prva se je izrazila v radikalnem upadu podpore dolgoletni levosredinski stranki šefa vlade , Liberalni demokraciji Slovenije, in v prenovi strankar skega sistema z novimi modernimi strankami. Druga reakcija je bila paradigmatska inovacija. Zanjo je v prvem desetletju novega tiso letja poskrbel Janez Drnovšek z ibanjem za pravi nost in razvoj. ibanje je primer postmoderne, postnacionalne politike v zadnjem velikem valu globalizacije in hkrati primer levega populizma v teh okoliš inah. Nastanku gibanja so botrovali štirje klju ni dejavniki prvi , edalje bolj kriti no izražene družbene neenakosti, ki jih v svetu POPULISM_2020_TISK.indd 47 25/02/20 12:05 Populizem povzro a aktualna faza kapitalizma drugi , slovenski nacionalni kontekst, v katerem so strukturne spremembe prinesle tudi segment novih vrednotnih usmeritev in potencial postmodernega državljan stva (Hafner Fink et al., b Hafner Fink et al., ) tretji , gibanja ne bi bilo brez karizmati nega Janeza Drnovška ( ) Drnovšek se je namre preoblikoval v novega, duhovno politi nega karizmati nega voditelja, ki kritizira klju ne vidike aktualnih proce sov globalizacije etrti , zaupanje v politi ne institucije je upadlo, še posebej v politi ne stranke in v parlament (Toš, ur., ), gibanje pa je vzbudilo zaupanje v politi no inovacijo. Tretje okno priložnosti se je odprlo ob podaljšanem reševanju mednarodne nan ne in gospodarske krize leta , ob zlomu stran karskega sistema prvega desetletja po tranziciji in prepletu deglo balizacijskih procesov (izstopanja ZDA iz medvladnih organizacij, nacionalni protekcionizem trgovinske vojne) in globalizacijskih pro cesov (slednji predvsem pod okriljem Rusije in Kitajske). saj krat koro no so ga izkoristile mnogotere novo nastale moderne stranke. Medtem, ko so nekatere igrale na populisti no sredinsko usmeritev (npr. Stranka Mira erarja, Lista Marjana arca), je nastala in se vse do danes ohranila nova leva postmoderna stranka (koalicija strank in gibanj Združena levica, ki se je kasneje preoblikovala v stranko Levica), na desnem ekstremu pa se je ponovno uveljavila majhna ekstremno desna stranka (Jelin i eva Slovenska nacionalna stranka), tokrat prilagojena na spremenjene okoliš ine s postmodernimi desnimi tematikami in obnašanji. otek empirične analize primerov nadaljevanju predstavljamo tri tipe populizmov, ki so zna ilni za tri obdobja spreminjanja slovenske družbe. Primere predmodernega, modernega in postmodernega populizma predstavljamo v asovnem zaporedju, kot so nastali. Struktura naslednjih treh poglavij o posameznih populizmih sledi osnovni de niciji populizma in de niciji kazalnikov institucionaliza cije politi nih organizacij, ki smo ju predstavili uvodoma. POPULISM_2020_TISK.indd 48 25/02/20 12:05 Predmoderni populi em: mesijanisti ni populi em vana rambergerja 6 PREDMODERNI POPULIZEM: S ST K Karizma in prekinjen poskus institucionalizacije v obliki politične stranke van Kramberger ( ) ni imel veliko formalne izobrazbe. knjigi Kaj mora lovek narediti, da postane sre en (Kramberger, a ) navaja, da ni dokon al niti osnovne šole, v knjigi Zakaj van Kram berger ni predsednik Slovenije (Kramberger, ) pa, da je kon al le štiri razrede osnovne šole. Pisati se je nau il v asu služenja v armadi SFRJ (Kramberger, ). svoji knjigi govori tudi o tem, da je kot otrok delal pri drugih družinah, po tem obdobju pa da si je pridobil poklic dimnikarskega pomo nika (Kramberger, ). Ko je delal v mehani ni delavnici, je pridobil še nekaj teh ni nega znanja. Ne glede na omejene priložnosti za formalno izobraževanje je postal inovator in v javnosti prepoznaven dobrodelni aktivist še preden je vstopil v politiko. Dr. Anton Trstenjak je v predgovoru h Krambergerjevi knjižici Zakaj van Kramberger ni predsednik Slo venije (Kramberger, ) zapisal van ramberger je genialen lovek, to je doka al že v em iji s svojimi uspehi pri aparatu a diali o enij je namre lovek, ki bre ol in mimo ol doseže i redne uspehe, do katerih pa se ne pov pnejo niti osebe najvi jo i obra bo . Kramberger je obogatel, ko je med delom v takratni Zahodni Nem iji z izumom izboljšal aparat za dializo ledvic. Med drugim je ta denar porabil za dializnih apara tov, s katerimi je pomagal ledvi nim bolnikom v Sloveniji in v drugih republikah takratne Jugoslavije. POPULISM_2020_TISK.indd 49 25/02/20 12:05 Populizem Zaradi deljenja svojega materialnega blagostanja z bolnimi in revnimi je sprva postal znan kot dobrotnik iz Diesburga . Prav v Nem iji je za el javno nastopati tudi kot ustanovitelj društva erein fuer hil ose enschen (Kramberger, ). Po vrnitvi v Slovenijo, ko je za dosežke pri aparatih za dializo prejemal visoko pokojnino v nemških markah, je spri o svoje humanitarne dejavnosti pridobil še ime dobrotnik iz Negove . obdobju prehoda v demokracijo se je util poklicanega, da se v politiki uveljavi kot ljudski politik politik, ki predstavlja interese pre prostih, revnih ljudi oziroma ljudi z družbenoekonomskega obrobja. O tem pri a tudi njegovo pojasnjevanje, kdaj in kako je za util svoje poslanstvo. Povedal je, da je med potovanji po bolnišnicah v Nem iji, kjer je izboljševal dializne aparate, naletel na nered in razli ne nepra vilnosti, najbolj pa ga je prizadela revš ina nekaterih ljudi ar verjeti nisem mogel, da celo v tehnolo ko tako napredni državi, kot je ahodna em ija, živijo ljudje v bedi in pomanjkanju S to, i jemo vojne, love tvu najve jo nad-logo, se niso spopadali samo domci, ki so semkaj pri li na a asno delo e, ni bolj e niso živeli mnogi doma ini i nižjih slojev Bolniki, tak ni neo dravljivi, star ki ni ko rento, s katero si niso mogli kdove kako pomagati, in upokojenci b vsem tem, kar sem videl, je kot blisk inilo sko i možgane: aj pa, e sem ja tisti, ki naj pomaga tem revežem laj ati njihovo trpljenje in apostavljanje Takoj sem sklenil, da se bom po vseh svojih najbolj ih mo eh in možnostih av el a slehernega, ki bo resni no potreben take ali druga ne pomo i tistem, a mojo nadaljnjo usodo prelomnem hipu seveda nisem mogel oceniti, kak ne naloge in obve nosti sem si s tem naložil isel na mojo kruto mladost in na vse krivice, ki sem jih moral prena ati v najnežnej ih, najlep ih letih vsakega loveka, me je hrabrila pri mojem poslanstvu (Kramberger, ). Po predvolilnih nastopih v okviru predsedniške volilne kam panje v Sloveniji in objavi novice o napadu na predsedniškega kan didata v Zvezni republiki Nem iji aprila ga je zaskrbela lastna varnost, eprav ji do tedaj ni posve al posebne pozornosti. Kram berger je živel asketsko in je poudarjal svojo skromnost, a si je vendar pripravil grobnico. e bi me slu ajno ubili, ali pa bi, bogvaruj, umrl, predno bi dokon al predsedni ki mandat, bi mi ne trebali graditi grobnice na državne stro ke Je že grajena, gradil pa sem si jo sam, lastnim denarjem in lastnimi rokami isem tak kot Tito ali ardelj, da jim je moral narod graditi grobnice ali, kakor bi ja reko, tisto sranje, ki nas je ogromno ko talo idite, tudi v tem pogledu sem skromen lovek idite, kaj so delali komunisti, ja upam, da jih ne boste volili, kajti tirideset let tega sranja je dovolj, oprostite i ra u (buren aplavz) (Kramberger, ). POPULISM_2020_TISK.indd 50 25/02/20 12:05 Predmoderni populi em: mesijanisti ni populi em vana rambergerja e jih incidentov na svojih shodih Kramberger sicer ni opazil, pisal pa je o besednih napadih in anonimnih telefonskih klicih z gro žnjami (Kramberger, ). Krambergerjeva politi na kariera se je res kon ala radikalno. Po ustanovitvi politi ne stranke in objavi, da na rtuje nastop na volitvah s svojo stranko, je bil umorjen. Podrobnosti umora vse do danes niso bile pojasnjene jav nosti. Peter Rotar (alkoholiziran v asu streljanja na Krambergerja med njegovim volilnim nastopom) je najprej priznal, da je . . z daljše razdalje streljal na Krambergerja, kasneje pa je umor zanikal (Finance, ). Za to dejanje je prestal devetletno zaporno kazen. Po vrnitvi iz zapora o umoru ni želel govoriti. Tako kot spreminjanje priznanja v nepriznavanje je v javnosti zbujalo dvome tudi to, da Rotar ni nikoli razkril motiva za napad na Krambergerja. Kram bergerjeva družina je dvomila o tem, da je bilo pravici zadoš eno (MM RT SLO, ). Peter Rotar je umrl . . . Kramberger je bil v javnosti pogosto sprejet s skepso. Sam je menil, da ga nekateri ne jemljejo resno. majo me celo a neumnega, ker sem ja isto druga en, kot so oni sami er se nosim druga e in sem nevsakdanje oble en, moram biti e neumen raven Res je pri vsem tem nekdo neumen, samo ramberger ni Poleg navadnih lastnosti imam tudi to, da ko loveka pogledam in se posvetim njegovemu i gledu, mu lahko povem, kaj je po poklicu, je dravnik ali je profesor o kaj drugega sak se temu kar udi … Ja lahko loveku povem celo to, kak na usoda ga aka in kako dolgo bo e živel Ja popolnoma jasno ob utim, da je v meni neka nevidna sila, neka mo , ki seva i mene (Kramber ger, ). kvarjal se je tudi z duhovnostjo. enar vam bo prinesel bogastvo, a sre e nikoli Smisel va ega življenja naj vam ne bodo trpljenje, žalost in ne adovoljstvo Posku ajte uživati ta kratki, ljudem usojeni as bivanja na emlji, posku ajte vsaj ra umeti svoje bližnje in vse love tvo aj vam bodo tuje besede sovra tvo, trpin enje in hudobija Podajmo si roke in bodimo vsi kot bratje in sestre e že ne more biti svet, naj bo vsaj Slovenija ljube niva, mirna in spo tovanja vredna dežela (Kramberger in Kramberger, ). Na dokaj tradicionalen na in je razmišljal o duši, o veri, možganih, o esu, ljubezni, moških in ženskah (Kramberger, a). Pisal je tudi pesmi (npr. Kramberger, b). Kramberger je verjel v prerokovanje. Na podlagi prerokovanja ženske v Nem iji se je odlo il tudi za vstop v institucionalno politiko e ve krat sem se oglasil pri kaki vedeževalki in moram re i, da v to verjamem Tako mi je v em iji neka ženska prerokovala, da bom v življenju veliko dosegel Povedala mi je, da imam v sebi veliko mo , ki jo ra dajam ljudem, in da bi lahko to ljudstvo tudi vodil kot nekak kralj Rekla je, da so v meni skriti talenti, POPULISM_2020_TISK.indd 51 25/02/20 12:05 Populizem ki bodo privreli na dan ele v po nih letih n prav ta napovedovalka prihodnosti me je spodbudila, da sem se a el spu ati v predvolilni boj a prvega slovenskega predsednika (Kramberger, ). Navkljub skromni formalni izobrazbi je pisal in objavljal svoje družbenokriti ne misli pa tudi ljudske pripovedovalske in pesniške prispevke ter ne nazadnje tudi misli o duhovnosti. samozaložbi je objavil ve knjižic Trnova pot ( ) Srce vana Krambergerja iz Negove ( ) Zakaj tajerci sovražijo vana Krambergerja ( ) v soavtorstvu s svojo soprogo Misli vana in Marjete Kramberger ( ) Pesmi moji materi ( ) Kaj mora lovek narediti, da postane sre en ( ) Mama iš e izgubljenega sina ( ) Opica An ka in moje ljubljene živali ( ) in Zakaj van Kramberger ni predsednik Slovenije ( ). S knjigami je promoviral sebe, s svojimi življenjskimi zgodbami in življenjskimi zgodbami drugih je navdi hoval ljudi in jim tudi ponujal svojevrstno duhovnost v preprostem jeziku. Svoje knjige je ljudem delil pa tudi prodajal in s tem zbiral denar za politi no kampanjo. Kramberger v knjižici Zakaj van Kramberger ni predsednik Slo venije (Kramberger, ) opisuje tudi nastanek stranke Narodna zveza S OBODA. Zanimivo je, da tu precej pozornosti namenja kontaktom s predstavnikom slovenske demokrati ne zveze Demos, ki naj bi ga spodbujal k ustanovitvi stranke. eprav mu vsaj sprva ni zaupal in je menil, da gre za neko asedo, avajanje, pijonažo emosa ali kaj podobnega , se je s asoma vendarle odlo il za ustanovitev stranke. Pri iniciativnem odboru pa se je ataknilo pri poimenovanju nove politi ne organi acije Prvo, kar je bilo, smo se dogovorili, da mora imeti na a organi-acija povsem novo ime, ki e ni nikoli obstajalo pri nas Predlagal sem, naj bi se poimenovala Ljudska stranka Toda slovenska ljudska stranka je že obstajala in e obstaja v tujini Torej, to ime odpade a a politi na organi acija naj ne bi bila pristranska, ampak do vseh pravi na er pa je vsaka stranka pristranska, mora odpasti ime stranka n ker želi na a organi acija pove ovati vse narod-nosti in pripadnosti, smo pristali pri poimenovanju narodna ve a er pa naj bi imela organi acija e krstno ime, smo se odlo ili a ime njenega namena To pa je svoboda ali osvoboditev naroda ato smo jo krstili a Svobodo Tako se daj imenuje na a ljudska stranka s polnim imenom arodna ve a S B A Svoboda je vsakomur pri srcu in mislim, da je ime kar posre eno a i politi ni organi aciji želimo sre no pot v življenje (Kramberger, ). Po tem, ko je bila ustanovljena politi na stranka (vodja stranke je postal van Kramberger, predsednik odbora NZ Svoboda pa Jože rankar) in se je stranka . . v Murski Soboti uradno registrirala, se POPULISM_2020_TISK.indd 52 25/02/20 12:05 Predmoderni populi em: mesijanisti ni populi em vana rambergerja Kramberger zaradi udejstvovanja v volilni kampanji za predsedniške volitve, ni mogel posve ati razvoju stranke. Kasneje je njegovo poli ti no dejavnost prekinila nasilna smrt. deologija karizmatičnega voditelja Krambergerjeva kriti na ost je bila usmerjena v elite stare in nove. Po eni strani je ostro kritiziral staro politi no elito ramberger vam ne bo lagal, kot so to petintrideset let delali komunisti osta je tega sranja (Kramberger, ) . Pri tem pa je vendarle poudarjal, da neka tere politike zelo spoštuje in jim želi veliko uspeha, še posebej je zelo cenil Prekmurca , predsednika K ZKS, Milana Ku ana (Kram berger, ). Menil je, da je Ku an dober lovek, a ker je ko munist, ga ljudje ne bi smeli voliti. Po drugi strani pa je dvomil o mladih politikih : elo me skrbi, kako bo na imi mladimi politiki imajo pravih i ku enj, niso okusili trdote življenja a so lahko tudirali, smo jim nudili lepe tipendije in jih na vse na ine ra vajali Ti politiki so najbolj nevarni idim, kako pride kak tak politik na ob ino, vsi bi se morali tresti pred njim, na ulici želi biti vnaprej po dravljen, naj ja vsi vidijo, kako visoka osebnost da je idite, prav tak no obna anje je popolnoma gre eno, saj namesto vljudnosti in skromnosti vlada pre ir n prav to je velika nevarnost a bodo nost na ega naroda Enaka nevarnost pa preti tudi drugod po svetu (Kramberger, ). Napadal pa je tudi direktorje, ki da so okradli podjetja. Ljudstvo. Kramberger je naslavljal slovenski narod, manj izobra žene, šibke in revne ljudi, ki so izgubljali v tranziciji v kapitalizem. menoval jih je npr. mali lovek, mali ljudje, kmeti, delavci, upoko jenci, reveži, invalidi, bolni Ljudem je treba dati jesti, je govoril (MM RT SLO, ). Posebej se je posvetil starim mamicam (kot je imenoval starejše kme ke ženske) in drugim posameznikom iz obrobnih družbenih skupin, razo aranim nad sistemom. Z njimi se je neposredno istovetil tudi z ob o obliko svojega imena vek si smo iveki. Poleg tega je redno poudarjal tudi slovenstvo. Svoje govore je za enjal z ragi Slovenci Ob asno je nastopal tudi v tradicionalni etni ni obleki. Podpiral je nekatera skrajno desna stališ a. Med temi so bila predvsem ksenofobna stališ a do beguncev iz Bosne in Her cegovine, do v Sloveniji žive ih Srbov, naklonjenih Miloševi u, in do nekdanjih o cirjev Jugoslovanske ljudske armade. Na lokalnih zborovanjih je obljubljal, da bo poskrbel za reševa nje lokalnih problemov pa tudi za zmanjševanje lokalne birokracije. POPULISM_2020_TISK.indd 53 25/02/20 12:05 Populizem Lokalne nastope je prilagajal strukuri ljudi, ki so prišli na zborovanje. elenju tako ni pozdravil le Slovencev, temve je ljudstvo nagovo ril takole iveli elenj ani, živeli Bosanci, živeli vsi narodi, ki živite v tem lepem mestu Poglejte, koliko ljudi se je bralo, ko je pri el van ramberger v elenje, ve kot takrat, ko je bil v elenju Tito Takrat so tako morali mnogi iti na borovanje na silo idim, da me imate elenj ani radi (Kramberger, ). Podoben pristop je uporabi tudi npr. na Jesenicah, a je izrecno razlikoval med Bosanci in Srbi ragi orenjci, dragi Jeseni ani, dragi Bosanci in vsi tisti, ki tukaj živite Bosanci, ni se vam treba bati, vi boste ostali tukaj bre vi umov, e boste pridni Bosance spo tujem in vidite, a el sem prav pri Bosancih Srbi, e boste tudi vi pridni, boste dobili vi ume, e ne, pa boste morali iti v mar u v Beograd (smeh) (Kramberger, ). eprav se je Kramberger zavzemal za neodvisno Slovenijo, ni izklju eval njenega evropskega povezovanja. Pravzaprav je skoval vez med obema o bomo to (ve jo blaginjo, kot jo ima Slovenija zdaj op. avt.) dosegli, bomo lahko rekli: redno je bilo a rtati novo pot politi nega življenja v Sloveniji, vredno se je bilo boriti a svobodno, demokrati no, neodvisno Slovenijo, ki bo postala enakopravna lanica evropskega parlamenta (Kram berger, ). Artikuliral je zahteve, ki so naslavljale predvsem poslušalce, ki so v tranziciji izgubili. e posebej je izpostavljal tematike nezaposlenosti, države blaginje in zmanjševanja družbenih neenakosti. Obljubljal je nova delovna mesta nezaposlenim, ki so izgubili delo zaradi zapira nja tovarn, prestarim za zaposlitev in invalidom je obljubil dostojne penzije. eli bomo tistim, ki imajo preve , in dali tistim, ki imajo premalo akaj bi Pepca ardelj imela 2 milijard pen ije, pa e neko stražo, pa ne vem kake pi darije vse Tudi delovni lovek si asluži ve , posebno ato, ker je vse to pridelal (buren aplavz) o bom ja predsednik, bo Slovenija postala dežela blaginje To vam pove ramberger (Kramberger, ). Zavzel se je za zasebno zdravstvo, da bi se zdravniki borili za svoje paciente ter se resni no zavzeli zanje (Kramberger, ). Na lokalnih zbo rovanjih pred predsedniškimi volitvami se je zavzel za zmanjšanje vojske za vsaj za , za ljudsko vojsko v korist politik za blaginjo delovnega loveka (Kramberger, ) ali celo za referendum o ukinitvi vojske (Kramberger, ). Kramberger pa je opozarjal tudi na problemati en odnos ljudi do okolja. Tej temi je posvetil eno od pesmi Naše okolje, objavljeni v knjižici Pesmi moji materi (Kram berger, b) POPULISM_2020_TISK.indd 54 25/02/20 12:05 Predmoderni populi em: mesijanisti ni populi em vana rambergerja o bog ustvaril je vesolje, je isto bilo vse okolje o pa loveka je ustvaril, napako veliko je napravil avkljub dobrim napotkom – žal se jih lovek nikoli ni držal Prav ni ne meni se a ka ni, eprav so go dovi že skoraj pra ni Tudi pitna voda nam kljubuje, drav rak se resno že manj uje Bole ni vedno ve se iri, med ljudmi vse huj i so prepiri aman je opo orilo vsako, nih e no e popraviti napako ma anije je vedno ve , odgovorni pa pravi – prava re aj naj ja napravim Promet – tovarne naj ustavim aj bi lovek le po el, e avta ne bi ve imel Med konkretnimi okoljskimi ukrepi je navedel zmanjšanje porabe elektrike, jedrski elektrarni pa je nasprotoval Raj i smo v temi kot mrtvi, ali e huj e, pohabljeni od atomskega ra enja Ena sam elektrarna v r kem bri e slovenski narod a vedno i te prelepe emlje (Kramberger, ). Njegovi pogledi na družino in vlogo ženske so bili v veliki meri tradicionalni. Med drugim se je zavzel za vsaj petletni porodniški dopust za ženske, da bi lahko mirno vzgajale otroke in vzgojile zdrav slovenski narod (Kramberger, ). A kljub temu je menil, da splav ni stvar politikov Ja si mislim, da ni stvar politikov, da bi odlo ali, kdaj si bo ženska hla ke dol slekla pa gor oblekla 7 . celoti gledano, je Kramberger zgradil ideološki eklekticizem idej enakosti, povezan s konzervativnimi vrednotami in pogledi l. posnetek govora vana Krambergerja v Sevnici l. , . del (Pavkovi , ). POPULISM_2020_TISK.indd 55 25/02/20 12:05 Populizem tradicionalnih družbenih okolij (usmerjenost v kmetstvo, podeželje, vero, tradicionalno pojmovanje družine), z mobilizacijo delavstva, ki je izgubilo v procesu tranzicije v kapitalizem, s skrbjo za naravno okolje, z antikomunizmom in nacionalizmom. deologija Krambergerjeve stranke Program stranke Narodna zveza S OBODA (objavljen je v Kram berger, ) na prvem mestu navaja, da se bo stranka vedno borila za popolno svobodo in samostojnost slovenskega na roda in države Slovenije, in sicer z vsemi nenasilnimi sredstvi. Med klju nimi tematikami v programu so bili tudi slovenski populacijski, nacionalni problem (tega bi stranka reševala na materialen na in ) in slovenski zdravstveni sistem, šolstvo in druge kulturne panoge (stranka se je zavzela za ve materialnih sredstev za šolnike). Najve pozornosti v programu pa je namenjeno gospodarstvu. Na tem podro ju se je stranka zavzela za ra mah podjetni tva v vseh gospodarskih smereh, panogah , prerazdelitev še uporabnih industrij skih panog, za odprto tržno gospodarstvo, za lastnino z ekonomsko funkcijo, ki bo v prid lastniku in okolici, za odgovornost samostojnih subjektov za svoje ravnanje. elika pozornost je bila namenjena kmetijstvu in podeželju. Stranka se je zavzela za prednostno obravnavo kmetijstva v kme tijskih regijah, za izboljšanje deleža pri dobi ku med pridelovalci in porabniki, pocenitev reprodukcijskega materiala, potrebnega za kmetijsko pridelovanje, reorganizacijo zadružnega sistema v evropski zadružni sistem in za to, da bi bili kmetovalci v zadrugi upravljalci, ki imajo korist od zadružnega uspeha. Po strankinem mnenju bi se zadruge morale preseliti iz mest v podeželske centre. poljedel stvo bi se moralo uvajati podjetništvo, manjšim kmetom pa bi bilo potrebno omogo iti specializirane doma e obrti, ki bodo donosne in bodo zadržale ljudi na podeželju. Na razvoj podeželja je stranka gledala celostno in je vanj vklju evala industrijo in obrtništvo (razvoj manjših industrijskih obratov in delavnic, ki bodo ekološko iste in energetsko var ne) pa tudi kulturo. Med ukrepi za razvoj kmetijstva in podeželja je stranka v programu navedla spodbujanje tehni no sposobnih in nadarjenih oseb z ugodno štartno gospodarsko poli tiko, razvoj kmetijskega turizma, pritegovanje tujega kapitala (zla sti prihranke zdomcev), spodbudni dav ni sistem (enotna, pravi na in stimulativna obdav itev, ki bo spodbudila posameznike in razvoj POPULISM_2020_TISK.indd 56 25/02/20 12:05 Predmoderni populi em: mesijanisti ni populi em vana rambergerja vsega gospodarstva) pa tudi racionalno porabo in strog nadzor nad sredstvi, ki bodo dana za razvoj. Pri infrastrukturi so posebno mesto zavzeli projekti, kot so ustrezna telefonska in cestna povezava, še posebej v Prekmurju. Med programskimi to kami je bilo tudi zagotavljanje sodstva, ki bo pri svojem razsojanju popolnoma neodvisno od vsake politike in države. Osnovna vodila takega sodstva bi po strankinem mnenju morala biti pravi nost, humani em, morala ipd. . Med problematikami, s katerimi naj bi se ukvarjalo sodstvo, bi moralo biti tudi raz iš eva nje krivde, odkrivanje in kaznovanje vojnih in povojnih zlo incev, pravica vsakega državljana, da obnovi sodni proces, e misli, da mu je bila z razsodbo storjena krivica, v sklop pravi nega sodstva mora spa-dati tudi narodna sprava slovenskega življa) . Zanimivo je, da so v programu posebej navedeni tudi svobodni sindikati, ki naj bodo tako kot sodstvo popolnoma neodvisni od politi nih organizacij in države. Med podrobnejšimi zahtevami so še pla e se naj izpla ujejo po podro jih iste panoge podjetij in ne glede na uspehe posameznih podjetij podjetja in obrtniki, ki ne morejo izpla evati pla , naj gredo v ste aj boj za državo, ki naj bi bila dobra, kot je mati biti mora humana, pravi na, demokrati na, socialna in v svoji pravi nosti stroga lumpenproletariat mora dobiti svoje pravo mesto Stranka je v program zapisala še zavzemanje za popolno politi no in versko svobodo vsakega državljana Slovenije in za enakopravnost vsakega loveka ali naroda in proti vsakr nemu i kori anju kogarkoli po komerkoli . Napovedan je strankin boj za to z vsemi miroljubnimi sredstvi. olitično komuniciranje Prebivalci Slovenije so Krambergerja spoznali kot karizmati no osebnost prek mnogoterih neposrednih stikov z njim. Okoli Kram bergerja so se na ulici zbirale velike skupine ljudi. Kramberger je namre potoval s svojim avtom po Sloveniji. Prepoznan je bil po posebni obleki in klobuku v rni barvi. radnih volilnih dogodkov pa se je udeleževal v izstopajo i beli formalni obleki in z belim širo kokrajnim klobukom na glavi. eprav so nekateri to dojeli kot glu maško opravo, je njegovo politi no pojavljanje delovalo prepri ljivo (Miheljak, ). S svojimi slikovitimi uli nimi nastopi, ki so bili pravzaprav happeningi množice same (Miheljak, ), je privla il tako radovednost kot tudi simpatije. POPULISM_2020_TISK.indd 57 25/02/20 12:05 Populizem Javne nastope je skrbno na rtoval in pretežno sam tudi organi ziral. volilni kampanji pa mu je vendarle bil v pomo družinski propragandno-volilni tab , kot je imenoval ženo, sinova Borisa in Bog dana ter reno Jakun (kuharico v Krambergerjevem gostiš u, ki je po Krambergerjevih navedbah postala lanica Krambergerjeve dru žine) (Kramberger, ). Za nastope je imel tudi izde lan osnovni scenarij Pri etek nastopa je bil nekaka stalnica oj stalni o vo evalec je pri el s skladbo a Slovenskem smo mi gospodar Sledila je Pre ernova, recimo sedaj na a himna, dravljica, ki je potrdila na o pripadnost slovenskemu narodu a Slovenskem smo mi gospodar pa je prav tako pesem, ki je segla mnogim v srce, lasti daj, akaj, ko bi nam rada komandirala vojska in pa milo evi evsko nastrojeni Srbi oj prihod je bil vedno pospremljen velikim aplav om, ki mi je v a etku dal mo i in poguma a uspe en nastop trenutki sem imel pregled nad množico, ki me bo poslu ala (Kramberger, , ). Krambergerjeva volilna kampanja je odstopala od prevladujo e sivine opozicijskega osredoto anja na antikomunizem. Po eni strani je Kramberger ljudi zabaval z neobi ajnim neposrednim nagovar janjem na cesti in z opico An ko na svoji rami. knjigi Zakaj van Kramberger ni predsednik Slovenije je zapisal nogi se obregnejo ob mojo opico An ko njo sem prodajal knjige in tako bil uspe nej i Povem vam pa, kateri nima živali rad, nima rad ljudstva dor ani uje živali, ni lovek opico sem privla il otroke in tudi kupce (Kramberger, ). Po drugi strani je zbrane ljudi s pomo jo ozvo enja nagovoril tudi glede razli nih politi nih tem8. Komentiral je vsakodnevne politi ne teme. Pri tem je kritiziral oboje stari režim in novo, postkomunisti no politi no elito. Zelo neposredno, tudi poimensko, je kritiziral vse politi ne stranke in njihove voditelje. Med kandidati za predsednika je izstopal tudi po izjavah, da je pripravljen biti predsednik Slovenije zastonj, dokler bo država v krizi. Kramberger se je ljudem ponujal za rešitelja pred grožnjami revš ine in pred novo politi no elito. Sam naj bi se namre kot znani dobrotnik boril za ljudi, novi politiki pa predvsem zase in svoje osebne interese. Njegov stik z zbranimi ljudmi je bil zelo neposre den in oseben. svojih uli nih nastopih in v nastopih v medijih je praviloma ustvarjal imidž loveka iz množice, ki govori iz množice v imenu množice. Objemal je posamezne ljudi. Ljudi je ganil tudi lej npr. posnetke njegovih uli nih govorov v oddaji RT SLO ( ariš e, van Kramberger) . . (MM RT SLO, ). POPULISM_2020_TISK.indd 58 25/02/20 12:05 Predmoderni populi em: mesijanisti ni populi em vana rambergerja z žalostno zgodbo o svojem otroštvu in o svoji materi. Nasprotnike, ki so se oglašali na njegovih zborovanjih, je hitro utišal z razli nimi oznakami, npr. da so komunisti, butasti, smotani9. Poudarjal je svojo delavnost. Povedal je tudi, da ima parapsiholo ško mo , spoštuje pa vero in boga ( al , 10 Dnevnik, a). Priznal je, da malo igra (njegov o e je bil po Krambergerjevem mne nju še boljši) in da ga imajo nekateri ljudje za boga ( al , ). Ljudje so zelo dobro sprejemali nagovarjanje v preprostem, široko razumljivem jeziku (Miheljak, Rizman, ). O sebi je pogo sto govoril v tretji osebi. Ob asno je uporabljal tudi bolj vulgaren jezik, npr. e rabite pomo , vam bo ramberger pomagal, on to lahko, saj ne pripada nobeni stranki elajte, pustite socialiste posebej, pustite komuniste, bodite a sebe, kaj se bojite, kurbe smeh ot vidite, sem se že spet ra pi dil Slovenski narod mora imeti svoj ponos a to bo poskrbel o e slovenskega naroda, to pa bo van ramberger (Kramberger, ). H gradnji Krambergerjeve karizme so prispevali množi ni mediji. Medijsko pozornost je vzbudil z ve posebnostmi. Na prvi pogled je bila najbolj opazna njegova nenavadna zunanja podoba dolgi in bujni rni lasje, rn širokokrajni klobuk, temna obla ila in samoza vestno, karizmati no javno nastopanje v neposrednem stiku z ljudmi na ulici11. Mediji so predstavljali posebnosti njegovega življenja. Za medije je bila zanimiva tako Krambergerjeva dobrodelnost kot tudi asketskost njegovega vsakdanjega življenja, rde i športni avtomobil, podoben bugattiju, ki ga je Kramberger izdelal sam, Kramberger jevo sopotništvo z opico An ko, ki je mu je med javnimi nastopi pogosto sedela na rami, in doma a grobnica, ki jo je izgradil zase še za asa življenja. Pozornost medijev pa ni bila vselej takšna, kot bi si jo Kramberger želel. Pritoževal se je, da sta e er in D objavljala prispevke, ki so ga o rnili predvsem na tajerskem in da so nekateri zahtevali denar (tudi marke) za pisanje o Krambergerjevem dobrem delu (Kramber ger, ). Ravno tako se je pritoževal glede Dela, eš da ga predstavlja kot neumnega, prednost pa daje drugim predsedni škim kandidatom. l. posnetek govora vana Krambergerja v Sevnici l. , . del (Pavkovi , ). Ob objavljenem intervjuju so na isti povezavi objavljene tudi fotografije Kram bergerja, njegovih uli nih nastopov, njegovih knjig in doma ega okolja. Nekaj fotografij je objavljenih, gl. Finance ( ). POPULISM_2020_TISK.indd 59 25/02/20 12:05 Populizem celoti gledano, pa je Kramberger vendarle bil medijem hva ležen. knjižici Zakaj van Kramberger ni predsednik Slovenije je objavil poseben zapis Zahvala novinarjem, kjer navaja tudi kon kretne novinarje in medije. olilni uspeh eprav Kramberger ni imel za seboj nobene organizacije, se je odlo il tekmovati na volitvah za predsednika predsedstva Republike Slo venije leta . Kampanjo je vodil samo s pomo jo svoje ožje dru žine, kar mu je na elo zdravje (MM RT SLO, ). Kljub vsemu je bil na volitvah razmeroma uspešen. Dobil je , glasov, kar je bil tretji najve ji delež glasov. Kramberger je zapisal, da je ta uspeh presegel vsa njegova pri akovanja (Kramberger, ). Po sebej mu je bilo pomembno, da je pripomogel k slovenski pomladi in k demokrati ni zmagi. aj veni bahavo ali pa ne, smelo trdim, da sem pripomogel k magi slovenskega ljudstva na volitvah, ki je hkrati maga nad temo na Jugu (Kramberger, ) . javnosti se je govorilo o feno menu Kramberger . Socialni psiholog lado Miheljak je pojasnil Krambergerjev volilni uspeh s Krambergerjevo uspe no kombinacijo nesporne bistrosti, naivne, a a dolo en del volilnega telesa dovolj prikrite predvolilne taktike ter neposrednosti, ki je ob odstotnosti kakr nihkoli avor proi vedla spektakelski nastop, ta pa je ne samo osvežil sivino predvolilnega boja, ampak tudi po vro il soliden volilni re ultat (Miheljak, ). olilno podporo je (kot so poka zali javnomnenjski podatki) dobil od zelo raznolikih podpornikov. Ti so imeli le malo skupnega glede na starost, spol, zaposlitveni status ali strankarske preference, družila pa jih je manjša izobraženost (Mihe ljak, ). Današnji pogled Kramberger ni imel politi nega naslednika. Spodbudil pa je zanima nje turistov za Negovo in njeno okolico12. širši medijski javnosti je (razen nekaterih zapisov ob obletnicah njegovega umora) šel bolj ali manj v pozabo. Krambergerjev sin, van Kramberger mlajši, deluje Po navedbah Prlekija on net je prav van Kramberger, ki je pokopan na negov skem pokopališ u, na Negovsko jezero pripeljal na deset tiso e turistov, od katerih jih je veliko obiskalo tudi Negovo (Prlekija on net, ). POPULISM_2020_TISK.indd 60 25/02/20 12:05 Predmoderni populi em: mesijanisti ni populi em vana rambergerja v Društvu vana Kramberja, ki si po njegovih besedah v o etovem duhu prizadeva i obraževati mlade ter a druženje in odvra anje mladih od nasilja, kriminala in slabih navad (MM RT SLO, a). Slovenske novice so leta ustanovile Sklad vana Krambergerja za pomo družinam in posameznikom v stiski (Slovenske novice, ). Akcije pomo i potekajo v sodelovanju z Rde im križem Slovenije13. Negov ani so Krambergerju ob desetletnici njegovega umora v središ u vasi postavili spomenik, ki sta ga oblikovala doma a umet nika. Po poro anju Dnevnika ( ) se njegovega odkritja ni udeležil noben nacionalni politik. Ob ina ornja Radgona se je po poro anju Dela (Delo, a) etrt stoletja po Krambergerjem umoru odlo ila urediti spominsko zbirko o Krambergerju v gradu Negova. Januarja je radgonska ob ina objavila Poziv k sodelovanju za predstavitev vana Krambergerja (Kultprotur, ). Do zaklju ka te knjige pridobljeno gradivo še ni bilo strokovno obdelano in pred stavljeno javnosti. Podrobnejši podatki so dostopni na spletni strani Rde ega križa Slovenije, gl. Rde i križ Slovenije ( ). POPULISM_2020_TISK.indd 61 25/02/20 12:05 Moderni nacionalni populizem … POPULIZEM IN PREMIK K POSTMODERNEMU ST S SK STRANKA Karizma in institucionalizacija stranke SNS si ni mogo e predstavljati brez njenega voditelja Zmaga Jelin i a Plemenitega (roj. leta ). Je njen osrednji javni obraz, pooseblja stranko. Bil je strankin prvi voditelj in še vedno vodi stran ko. Po neuspehu stranke na parlamentarnih volitvah in se je v javnosti sprva zdelo, da je stranka usahnila. A vendar se je na politi no prizoriš e najprej vrnil Zmago Jelin i Plemeniti kot kan didat za predsednika Republike Slovenije na volitvah . Skupaj s stranko pa se je vrnil v institucionalno politiko po uspehu na pred asnih parlamentarnih volitvah . Na evropskih volitvah se je SNS predstavila kot lanica Zveze evropskih nacionalnih gibanj (AEMN Alliance of European National Movements), Zmago Je lin i Plemeniti pa je po podatkih na spletni strani SNS zakladnik zveze. Po svojih zna ilnostih je SNS izstopala iz slovenskega stran karskega sistema (Kova i et al., ) in izstopa tudi po vrnitvi na politi no prizoriš e. Jelin i zbuja pozornost javnosti tako zaradi politi nih pogle dov, na ina obnašanja kot tudi zaradi osebnih lastnosti. Jelin i sam POPULISM_2020_TISK.indd 63 25/02/20 12:05 Populizem precej skrbi za nenavaden osebni imidž. S sklicevanjem na to, da je Marija Terezija leta njegovi družini podelila plemiški naziv, je za el uporabljati naziv Plemeniti. Njegov javni nastop je samozave sten. Politi na samozavest se kaže tudi v odgovoru na vprašanje Kdo je najboljši slovenski politik , in sicer v intervjuju za Siol.net. Med drugim je odgovoril meni morajo soditi drugi Ja o sebi že vem, da sem najbolj i (Siol.net, ). Med njegovimi nenavadnimi osebnimi izkušnjami so plesanje baleta, farmacevtsko izobraževanje in praksa, med drugim je imel tudi podjetje za proizvodnjo naravnih zdravil14. Javnost je seznanil tudi s tem, da je pilot, da ga zanimata numizmatika in orožje ter da je adrenalinec (Svet .si, ). zjavil je tudi, da je po duši umetnik in da bi izmed svojih lastnosti izpostavil patriotizem in predanost domovini Sloveniji ter njenim državljanom ( ur.com, ). Kot poznavalec heraldike je za slovensko policijo pripravil predlog novih znakov, ki naj bi jih nosili policisti na uniformah in odlikovanjih, kar pa je bilo v javnosti predstavljeno kot sporen posel med Jelin i em in policijo (Mladina, ). Kot poslanec se je v preteklosti zavzel za liberalizacijo zakonodaje o dostopu do orožja, nedavno pa tudi liberalizacijo prostitucije. Nikoli ni zanikal obtožb, da je deloval kot agent Službe za državno varnost v socialisti nem sistemu (njegovo agentsko ime naj bi bilo Padalec). Med volilno kampanjo za predsedniške volitve leta je celo hudomušno namignil, da so bili lmi o specialnem agentu Jamesu Bondu posneti po njegovem zgledu. Zaradi nekaterih svojih dejanj je bil tudi zaprt, po poro anju medijev zaradi tatvine v Narodnem muzeju (leta ) in zaradi delovanja v okviru paravojaške enote med desetdnevno vojno v Slo veniji. Jelin i je v družboslovnem intervjuju (Jelin i , osebni intervju, , . november) povedal, da je bil v Jugoslovanski ljudski armadi obtožen na podlagi ve lenov, in sicer zaradi . širjenja rasne, ver ske, nacionalne nestrpnosti, sovraštva in razdora, mržnje, . žalitve države, njenih organov in predstavnikov in . širjenja lažnih vesti. Medtem ko je po Jelin i evih besedah njegov o e prek intervencije v generalštabu v Beogradu dosegel, da je vojni tožilec odstopil od pregona, je bil po vrnitvi v Slovenjo obsojen v (po Jelin i evih naved bah montiranem) sodnem procesu v zvezi z muzejsko krajo orožja, Osebni podatki Zmaga Jelin i a Plemenitega so javno dostopni, gl. Državni zbor RS ( ). POPULISM_2020_TISK.indd 64 25/02/20 12:05 Moderni nacionalni populizem … v kateri pa po lastnih navedbah ni sodeloval z drugimi, obsojenimi v istem procesu. Po pritožbi je na koncu preživel devet mesecev v samici. Slednjo izkušnjo je v istem intervjuju komentiral takole e te ne ubije, te pa oja a . celoti gledano, se zdi, da Jelin i u niti težave z zakonom niti politi ne afere dolgoro no niso zelo škodovale. S svojo iznajdljivostjo je v primerih nasprotij z državo morda celo pridobil kako simpatijo. To velja tudi za primer, ko je poslanska skupina SNS kupovala knjige z zgodovinskega podro ja, zanimive tudi za zbiratelje, a jih po izgubi parlamentarnega statusa ni vrnila knjižnici državnega zbora. Sodiš e je odlo ilo, da nekdanjemu poslancu in predsedniku SNS Zmagu Jelin i u Plemenitemu ni treba pla ati evrov (protivrednosti teh knjig), ker je država tožila na napa ni podlagi in proti napa ni stranki. Zarubljeni znesek je država Jelin i u vrnila, na svojo zahtevo pa je prejel še evrov obresti (Delo, b). Tudi dejstvo, da je Svet Evrope junija Jelin i a dosmrtno izklju il zaradi korupcije (Dnevnik, ), ni bilo ovira za njegovo izvolitev v slovenski parla ment na pred asnih volitvah . Podobno so bile hitro pozabljene tudi druge afere. Jelin i se ne otepa oznake nacionalist. e ve , tudi danes pravi takole Sam sem ponosen, da sem nacionalist amre , kaj je bistvo biti nacionalist Predvsem, da ima rad svoj narod in skrbi a njega, saj ele ko ima rad sam sebe, lahko ima tudi koga drugega rad e nima rad sebe, potem si internacionalec, komunist, socialdemokrat – to so internacionalne stranke, ki ne skrbijo a svoje narode ato ja ostajam na tej po iciji, in moram re i, da je v Evropi kar nekaj teh strank, ki pridobivajo na mo i, in teh gibanj, tako da bomo lahko kaj naredili Seveda pa le na na in, da nisi tiho, in ja ne bom tiho (Pomurec, ) . Jelin i eva karizma je pomembno vplivala na organizacijski razvoj stranke. Sprva je bila SNS organizacijsko enostavna stranka. Zaradi osredoto enosti strankinega delovanja pri karizmati nem predsedniku jo lahko s Panebiancovim pojmovnikom (Panebianco, ) opišemo kot karizmati no stranko. ele pod pritiskom nacionalne zakonodaje, ki je zahtevala organizacijsko zagotavljanje znotrajstrankarske demokracije, je SNS vzpostavila notranjo organi zacijsko strukturo, eprav še vedno razmeroma enostavno. Ne glede na to pa osrednja vloga karizmati nega vodje, Zmaga Jelin i a Ple menitega, ni bila bistveno okrnjena. Notranji strankarski kritiki so Jelin i u o itali avtokrati no vodenje stranke. Jelin i pa v intervjuju . novembra navaja tudi ideološke razlike oziroma to, da je del POPULISM_2020_TISK.indd 65 25/02/20 12:05 Populizem poslancev zagovarjal Janševo politiko in jih je zato izklju il. n vendar tudi po nekaj notranjih strankarskih napetostih in odcepitvah delov stranke v obdobju do Jelin i ni le ohranil osrednje vodstvene vloge v SNS, temve je ostal nacionalno najvidnejši politik, povezan s SNS. Nasprotno so odcepljeni deli stranke izginili iz parlamenta, njihovi vodje pa iz nacionalne politike. lede na to, da stranka ob nastanku ni imela zaledja v lastni orga nizacijski mreži in kadrih, bi v tem pogledu lahko rekli, da je bila avtonomna (Fink Hafner in Krašovec, ). Zmago Jelin i zanika tezo, da je SNS izšla iz SDS in opisuje oblikovanje stranke takole (Jelin i , osebni intervju, , . november) asu pomladi sta bili dve stranki, v bistvu je bil en uden konglomerat ih e ni isto vedel, kdo je Potem se je ra delilo smo se ra delili Ja sem bil med ustanovitelji S S in sem el bolj na stran, kjer je bil Jan a, o iroma Jan e takrat e ni bilo raven, on je pri el kasneje, takrat je bil Tom i o je Pu nik prev el adevo, ja pri Pu niku nisem videl prave adeve, ker je želel svoje travme re evati prek politi nih adev, kar pa ja nisem agovarjal n smo naredili svojo stranko, in sicer je bilo to marca 1991 d takrat naprej smo li svojo pot ntenca Slovenske nacionalne stranke je namre temeljila na tem, da je bil moj stric orko Jelin i ustanovitelj Tigra in da so bili moji vsi na strani parti anov, torej so se borili proti okupatorjem, to sploh ni vpra anje, tiri življenja so na i dali, bili so po lagerjih, v achavu, Ravensbr cku in tako naprej – in smo li po tej poti i nismo pristajali na ma evalnost do kogarkoli, ampak smo rekli: aredimo nekaj dobrega a ljudi Danes je SNS pri nanciranju zelo odvisna od zunanjih virov tako kot skoraj vse politi ne stranke v Sloveniji je odvisna od državnega prora una (Krašovec in Haughton, ). Ravno tako je nizka tudi notranja avtonomija (avtonomija od lastnega vodite lja). Stranka je notranje manj organizacijsko razvejana kot druge stranke (Krašovec, ). eprav se je organizacija stranke deloma institucio nalizirala, je vse doslej ohranila osrednjo vlogo in položaj voditelja (predsednika) stranke. Po ustanovitvi stranke se je mo vodi telja še pove evala (Krašovec, ). Sedaj veljavni statut (dopolnjen . aprila na Oto cu) nedvo umno daje zelo veliko mo voditelju stranke. tretjem lenu statuta je tako zapisano Stranko predstavlja in astopa predsednik neomejenimi pooblastili, ra en e s tem statutom ali sklepi kongresa ni dolo eno druga e Predsednik SNS nima le vodstvenih nalog, kot je predstavljanje in zastopanje stranke, sklicevanje in vodenje sej predsedstva. Statut dolo a tudi, da predsednik stranke sklicuje in vodi stalne in ob asne oblike dela v stranki, podpisuje akte, ki jih sprejema predsedstvo ter POPULISM_2020_TISK.indd 66 25/02/20 12:05 Moderni nacionalni populizem … opravlja druge naloge po pooblastilu kongresa in predsedstva. ma tudi klju na odlo evalska pooblastila. Med temi so sprejemanje odlo itev med dvema sejama predsedstva, imenovanje glavnega tajnika, predlaganje imenovanj v organe stranke, vodenje kadrovske politike, dajanje smernic za volilne kampanje in predvolilna dogajanja, skrb za javnost delovanja SNS in njenih organov ter predlaganje oziroma sprejemanje astnih lanov stranke15. razmerju do predsedstva stranke je predsednik stranke zelo avto nomen. Po pravilih v statutu se predsedstvo sklicuje po potrebi, pra viloma pa le enkrat vsakih šest mesecev. Ob sklep nem predsedstvu (prisotnih ve kot polovica lanov) se sklepi sprejemajo z ve ino glasov prisotnih lanov, toda predsednik ima pravico veta na sprejete sklepe. Statut tudi navaja, da se v nujnih primerih lahko skli e tudi korespon den na seja (pisna ali po telefonu) in sprejeti sklepi veljajo, e se za njih opredeli ve kot polovica lanov, ki so glasovali oziroma so sporo ili svojo odlo itev. Pri tem nujni primeri niso natan neje opredeljeni. asu, ko se predsedstvo ne sestane, svet stranke (predsednik stranke, vodja poslanske skupine, podpredsedniki stranke in glavni tajnik stranke oziroma vršilec dolžnosti) opravlja mnoge pomembne naloge. Med temi so odlo anje o porabi nan nih sredstev stranke, neposredno vodenje volilne kampanje, dajanje soglasij za vse nastope, objave in sporo ila stranke v javnih glasilih. Stranka ima sicer nad zorni odbor, katerega izvoli kongres stranke, a vendar predsedstvo lahko izjemoma nadomesti enega od treh lanov nadzornega odbora med dvema kongresoma. odja stranke ima veliko mo tudi v raz merju do kongresa stranke. Stranka ima sicer ve organov kongres, predsednika ali predsed nico, najve štiri podpredsednice oziroma podpredsednike, predsed stvo, nadzorni odbor, glavnega tajnika oziroma glavno tajnico, pred sedstva volilnih enot, zbore lanov SNS in ob inske oziroma mestne odbore. Pravila na eloma dopuš ajo še dodatno razvejano notranjo organizacijsko strukturo. Navajajo namre , da je stranka organizi rana na državni ravni in na ravni lokalnih skupnosti (ob ine, mesta). Pri tem je možno, da se ob inske in mestne organizacije povezujejo, vendar v najve osem organizacij na ravni volilnih enot, v primeru zakonskega oblikovanja pokrajin v Republiki Sloveniji pa predsed stvo stranke lahko s statutarnim sklepom spremeni obmo ja posa meznih organizacij. astni lani so lahko državljani Republike Slovenije ali državljani drugih držav. POPULISM_2020_TISK.indd 67 25/02/20 12:05 Populizem celoti gledano, pa organizacijska sestava bistveno ne omejuje niti centralnega dela stranke niti mo i predsednika stranke. Pred sedstvo stranke na predlog predsednika v predhodnem postopku kandidira v organe stranke. se odlo itve kongresa razen volitev so sprejete z javnim glasovanjem (slednje omogo a nadzor nad obna šanjem). Predsedstvo SNS ob upoštevanju potreb in programov ob inskih in mestnih odborov in predsedstev volilnih enot skrbi za razpolaganje in prerazporejanje sredstev v okviru celotne stranke. Predsednik stranke na predlog predsedstva dolo i ustanoviteljska in izdajateljska razmerja pri izdaji reviji, knjig, propagandnega gradiva in drugih publikacij SNS enako tudi imenuje uredniški odbor. Med tem ko je mo predsednika stranke razmeroma malo omejena, je mo parlamentarnega dela stranke precej nadzorovana. Odgovornosti lanov parlamentarnega dela stranke so po sedaj veljavnem statutu precej natan no opredeljene in sankcionirane verjetno tudi zaradi preteklih izkušenj z notranjimi razcepi, ko so posamezni poslanci in poslanke zapuš ali poslansko skupino SNS. Pravzaprav se odgovornost za ne uveljavljati že v fazi, ko se dolo ajo kandidati stranke za volitve. Po veljavnem statutu kandidati na listi stranke podpišejo dogovor s stranko, preden stranka potrdi nji hovo kandidaturo. Dogovor vsebuje tudi na in vrnitve mandata v primeru, da poslanec izstopi iz stranke ali prestopi v drugo stranko. sak kandidat SNS, ki izstopi iz SNS ali prestopi v drugo stranko, mora povrniti stroške za volilno kampanjo. Dalje, statut zahteva, da poslanci in državni svetniki na predlog predsednika SNS izmed sebe izvolijo vodjo poslanske skupine ter dolo ijo predlog za sekretarja poslanske skupine. Statut stranke zavezuje poslance k trojni odgovor nosti za svoje delo v državnem zboru in njegovih delovnih telesih, in sicer . k odgovornosti volivcem, . organom stranke in . poslanski skupini. Poslanci niso dolžni le prispevati lanarine, temve tudi pla evati stranki mese ne prispevke, ki jih dolo i svet stranke. deologija začetni in trajni elementi ekstremno desne moderne ideologije Ob nastanku je bila ideologija SNS v mnogih aspektih podobna na cionalisti nim in ksenofobnim pogledom desnih populisti nih strank v Evropi na za etku devetdesetih let . stoletja, kot npr. francoski nacionalni fronti, nemškim republikancem in avstrijski svobodnjaški stranki (Rizman, ). olilcem je na za etku devetdesetih let POPULISM_2020_TISK.indd 68 25/02/20 12:05 Moderni nacionalni populizem … kot edina stranka v slovenski strankarski areni ponudila neposredno izražanje skrajno desnih stališ . Temu pristopu sledi tudi v programu leta , ko nagovarja volilce, da volijo zanjo, ker je stranka, ki volilcem ponuja druga nost, predstavlja novosti in ki volilcem omogo a vse tisto, kar so si vedno želeli narediti, a si niso upali . SNS je ve krat izpostavljala, da naglas pove tisto, kar Slovenci po tihem razmišljajo in da se stranka ne izogiba preteklosti in neprijetnim vprašanjem. Ne nazadnje vse do danes poudarja tudi svojo moralno neopore nost, saj zaradi nesode lovanja v vladah ne nosi odgovornosti za slabe politike. SNS vse od ustanovitve uporablja osnovni ideološki vzorec naci onalisti ne populisti ne ideologije. Ostro se postavlja proti korum piranim elitam in se razglaša za silo, ki deluje za ljudstvo. Jelin i je v svojih javnih nastopih ljudstvo sprva poimenoval slovenski narod, ljudstvo ali ob estvo (Luthar, ), sicer pa SNS ljudstvo prven stveno razume kot etni ne Slovence in Slovenke. Pri tem SNS ne pri znava teorije o slovanskih priseljencih kot prednikih etni nih Sloven cev, temve etni ne korenine Slovencev vidi v avtohtonih enetih16 oziroma Slovenetih17. Etni no in izklju evalno pojmovanje ljudstva pri SNS je izrecno vidno v odnosu do tujcev. programu iz leta se izraža v eks plicitnem zavzemanju za izklju evanje tujcev iz sistema socialne var nosti za Slovence in slovenske državljane, za posebno ureditev sta tusa tuje delovne sile ter za težko in astno pridobivanje slovenskega državljanstva. Sicer pa je stranka od vsega za etka nagovarjala širok družbeni spekter slovenske populacije. volilnem programu iz leta širino svojega apela navede takole od mlaj ih do starej ih, od žensk do mo kih, od avrženih do pri nanih ( olilni program SNS, 18). SNS pa ne spodbuja le etni ne samozavesti Slovencev, temve cikli no bolj poudarja tudi premislek o potrebi po rede niciji terito rialnih meja slovenske države, še posebej meje s Hrvaško. Pri tem pa SNS ne vztraja vedno pri zgodovinsko najbolj obširni interpretaciji meja Slovenije. olilni program iz leta tako temelji na geslu O teoriji, da so eneti predniki Slovencev, je nastalo nekaj publikacij. Med njimi je tudi Bor, Matej, Jožko avli in van Tomaži ( ) eneti naši davni predniki. Ljubljana, Dunaj, Maribor. Program stranke, sprejet . maja , tako v . to ki izraz S loveneti izena uje z eneti kot našimi predniki . Program je dostopen na Delo.si ( ). Program je objavljen v zborniku olitve . olilni programi politi nih strank, ki ga je uredila Danica Fink Hafner, izdal pa enter za politološke raziskave na Fakulteti za družbene vede niverze v Ljubljani. POPULISM_2020_TISK.indd 69 25/02/20 12:05 Populizem Svoj gospod na svoji zemlji in med klju nimi programskimi ele menti navaja zavzemanje za popolnoma samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo, ki naj sodelovanje z ostalimi deli Jugoslavije raz vije na podlagi interesnega povezovanja na najrazli nejših podro jih, hkrati pa za vzpostavljanje takšnih pogojev v Republiki Sloveniji, ki bodo omogo ili svobodno vklju evanje v združeno Evropo. celoti gledano, je bila ideologija SNS že od vsega za etka v veliki meri eklekti na (Kuzmani , ). Kritike v Sloveniji prevladujo ega strankarstva in elit sploh so zbujale oziroma zbujajo simpatije. Stranka od vsega za etka kontinuirano opredeljuje svoja stališ a bolj ali manj le na izbranih javnopoliti nih podro jih. Med temi so mednarodni odnosi in zunanja politika. Tu gre predvsem za odnos do Jugoslavije, Evropske unije in Hrvaške. gospodarstvu in zaposlovanju se je na za etku predvsem zavzemala za gospodar sko mo no Slovenijo, razvoj drobnega gospodarstva, kmetijstva, za odpravo velikih industrijskih kompleksov bazi ne industrije in zagotavljanje zaposlenosti. Sociala in socialno varstvo, deloma šol stvo in izobraževanje so tudi v jedru strankinega zanimanja vse od za etka. SNS tradicionalno podpira državo blaginje samo za Slo vence in slovenske državljane, podobno tudi v primeru dostopnosti šolstva in zdravstva, socialne in zdravstvene zaš ite. Zanimivo je, da je v jedru zanimanja tudi varstvo okolja oziroma ekologija, ki pa je usmerjeno predvsem v ohranjanje zelenih površin, voda, zraka in naravnih bogastev. Podobno naj bi se tudi kultura, znanost in razis kovanje razvijali predvsem v funkciji ohranjanja narodove kulturne dediš ine, razvoja narodove identitete, razvoja slovenske družbe in gospodarstva. nstitucionalni popravki, zapisani v prvem volilnem programu, so zajemali zavzemanje za enodomno skupš ino, sestav ljeno iz predstavnikov regij in predstavnikov strank. Obrambno pod ro je, vklju no z vojsko kot institucijo, naj bi zagotavljalo vojaško mo no in varno državo. Poleg zavzemanja za samostojno slovensko vojsko, sestavljeno iz profesionalcev in regrutov, je bila stranka že od za etka tudi za legalizacijo posesti orožja, kar je štela za eno od demokrati nih na el modernih družb. Družina in družinska politika sta za SNS zelo pomembna. Tako je v programu leta zapisala ružino smatra S S kot osnovno celico družbe, na kateri sloni mo an slovenski narod ljub deklarirani emancipiranosti spolov si bomo pri adevali, da bodo imele ženske v okviru družine mnogo ve asa a ra voj družine, predvsem pa a ra voj otrok. Stranka je uporabljala tudi geslo astili bomo matere . Hkrati pa v programu vendarle POPULISM_2020_TISK.indd 70 25/02/20 12:05 Moderni nacionalni populizem … priznava izklju no pravico enega oziroma obeh partnerjev do odlo itve o rojstvu. Na nekaterih podro jih je stranka prepletla tradicionalne kon zervativne poglede z nekaterimi bolj liberalnimi (npr. na podro ju razumevanja družbene vloge žensk in priznavane svobode odlo anja o rojstvu otrok). Elemente leve in liberalne usmeritve stranke naj demo v pozitivnem vrednotenju partizanskega gibanja med drugo svetovno vojno in zagovarjanju lo itve cerkve in države deloma pa tudi v kombiniranju dostopnosti zdravstva ob hkratni podpori svobo dne iniciative v zdravstvu. Ne glede na navedeno pa je bila SNS že od za etka praviloma ozna ena kot skrajno desna, in sicer zaradi eks tremno desnih stališ v zvezi z državljanstvom Republike Slovenije (med strankinimi gesli je bilo tudi Pridobitev slovenskega državljan stva bo težka, vendar astna ), odnosa do beguncev in priseljencev s podro ja nekdanje Jugoslavije in do marginalnih družbenih skupin (Romi, homoseksualci) (Rizman, Petkovi , ). kampanji za parlamentarne volitve leta je stranka odprto nastopila proti vojnim beguncem, ki so v tistem asu prihajali v Slovenijo ve inoma iz Bosne in Hercegovine. Nacionalizem se je ob asno izrazil tudi v tematikah odnosov med Slovenijo in Hrvaško, še posebej ob temati kah nerešenih mejnih sporov med državama. Ne nazadnje je stranka vselej izstopala tudi zaradi posebnega odnosa do orožja, ki je pripe ljal tudi do afere ob vnosu orožja v prostore poslanske skupine SNS v Državnem zboru Republike Slovenije19. Slovenski nacionalizem SNS pa se ni enostavno preslikal v odnos SNS do pridruževanja Evropski skupnosti oziroma Evropski uniji. Ko so vse ostale parlamentarne stranke v predpristopnem obdobju podpisale poseben sporazum o tem, da evropskih zadev ne bodo poli tizirale, je SNS podpis zavrnila. Hkrati pa takrat vendarle ni zavzeto nasprotovala slovenskemu povezovanju v E , temve je razglasila, da zastopa evrorealisti no stališ e. volilnem programu leta pa je vendarle poudarila, da je edina stranka, ki ne dovoljuje razprodaje Slovenije Evropski uniji. O tem gl. npr. zapisnik . seje Kolegija predsednika DZ z dne . junija , gl. Državni zbor RS ( ). POPULISM_2020_TISK.indd 71 25/02/20 12:05 Populizem Ideologija – premik k postmoderni ekstremni desnici e ob vstopu v E , še posebej pa ob mednarodni nan ni in eko nomski krizi, se je stranka odzvala s prilagoditvijo okolju. Analiza programov strank iz leta in je pokazala, da je bil SNS po strukturi javnih politik najbolj podoben Slovenski ljudski stran ki, glavni premik pri SNS pa je bil v tem obdobju v smeri ve jega poudarjanja blaginje in kakovosti življenja ter družbenih odnosov (Kropivnik in Kustec Lipicer, ). Danes je stranka blizu ekstrem no desnim populisti nim strankam, kot so Trumpovi republikanci, Johnsonovi konzervativci, nacionalna fronta Marine Le Pen, Orba nov Fiedesz (Jelin i , osebni intervju, , . november). Stranka svojo prilagojeno usmeritev izkazuje v leta prenovlje nem statutu20 in programu21. Program stranke izstopa po konciznosti. Stranka visoko politi no vrednoti svobodomiselnost, narodnoosvobo dilne in nacionalno prebudne težnje slovenskega naroda v godovini , dodatno pa poudarja prenovljeno identitetno politiko. Pri tem se ograjuje od dolo enega zgodovinskega fašizma. Program navaja, da ideološka in politi na nazorska kontinuiteta stranke izhaja iz prve protifašisti ne organizacije T R, ustanovljene leta , in da se SNS zavzema za spoštovanje in pravilno ovrednotenje narodnoosvobodilnega boja, ne pristaja na spreminjanje svetovno znanih zgodovinskih dejstev. elo sedaj veljavni statut stranke na za etku poudarja deloma prenovljeno programsko usmeritev stranke. Ne glede na to pa na za etku poudari slovenski nacionalizem in pravi, da je Slovenska nacionalna stranka samostojna politi na stranka, katere klju ni cilj je delovanje za dobrobit slovenskega naroda. prvi vrsti nagovarja Slovence, slovenski narod. Ohranja se tudi teza o avtohtonosti sloven skega naroda . Teorije o preseljevanju in priseljevanju v . stoletju so za SNS izmišljotine slovenskih kvazizgodovinarjev. Stranka namre vztraja pri tezi o avtohtonosti slovenskega naroda od enetov, preko elike Karantanije do današnje kulturne stopnje v samostojni Repu bliki Sloveniji. tem kontekstu goji pozitiven odnos do slovenske države. Ob krizi se samoomeji pri zahtevi za spremembo državnih simbolov. SNS se zavzema za upoštevanje državnosti slovenskih dežel Sedaj veljavni statut zajema dopolnitve, sprejete na . kongresu SNS, dne . . , na Oto cu. Statut SNS je dostopen, gl. SNS ( a). istopis dopolnjenega in aktualiziranega programa Slovenske nacionalne stranke, sprejetega na . kongresu stranke na Oto cu . . je dostopen gl. SNS ( ). POPULISM_2020_TISK.indd 72 25/02/20 12:05 Moderni nacionalni populizem … in za ponovno vzpostavitev slovenske državnosti, kot jo sama pre poznava. Po mnenju SNS je bila nazadnje potrjena z Manifestom cesarja Karla . oktobra in ni bila nikoli izni ena. Stranka zelo poudarja ohranjanje narodove kulturne in zgodovinske dedi š ine (vklju no s spomeniki iz vseh obdobij slovenske zgodovine), avtohtonosti ter nemoten razvoj in razcvet umetniškega ustvarjanja državljank in državljanov Slovenije. Skladno z vztrajno nacionalisti no orientacijo, utemeljeno v Slo venetstvu, se SNS tudi danes opredeljuje kot stranka polnoletnih Slovencev oziroma Slovenk in slovenskih državljanov, ki podpišejo pristopno izjavo. Medtem ko znanstveniki venetske teorije nikoli niso priznali, se je Jelin i javno zavzel za revidiranje pouka zgodovine v šolah Predvsem bom poskrbel da se bodo v olah u ili pravo godovino, ki je bila daj amol ana, torej da nismo pri li sem v 6 stoletju i ruskih mo virij, ampak da smo potomci slovenskih enetov in od vekomaj tukaj ( ur.com, ). Jelin i imenuje nasprotnike, ki se ne strinjajo z venetsko teo rijo, takole nternacionalec, komunist, socialdemokrat – to so internacionalne stranke, ki ne skrbijo a svoje narode (Pomurec, ). Protikorupcijski apeli v novem programu niso osredoto eni le na vladne gre ene investicije ali na celo gospodarske projekte posame nih politi nih lobijev ali politi nih strank SNS kritiko usmerja na vedno bolj raznoliko opredeljene elite od nacionalne politi ne elite, slovenske evropske elite (evroposlance), evropske nadnacionalne elite do mno goterih ekonomskih elit in na novo obogatelih družbenih skupin. Podobno kot stranke aktualnega vala desnega populizma je tudi SNS zelo kriti na do nacionalnega sodstva in represivnih organov. intervjuju . . je Zmago Jelin i Plemeniti na vprašanje, kaj bi v SNS najprej naredili v primeru, da zmagajo na volitvah, navedel popolno reorganizacijo vseh ministrstev kajti tam je najve ja svinjarija ), poleg tega bi prepucal sodni sistem in tožilstvo, repre sivne organe (predvsem policijo). Poleg delnih sistemskih sprememb bi uvedli predvsem kadrovske spremembe, saj je po Jeli i evem vpo gledu v njih premalo strokovnosti, preve takih, ki politi no prikima vajo, slovenska država je spolitizirana, represivni organi pa so pri stranski (preganjajo kurje tatove, velikih pa ne). (Nove) nacionalne politi ne elite pa SNS ne kritizira le zaradi sla bega delovanja. Jelin i posmehljivo govori o njej kot o skupini, ki naj bi bila brez intelektualne širine, brez manir in brez ob utka za slovenstvo Politik je obrtnik, kot je diplomat me etar sekakor pa intelektu-alno o adje bistveno i bolj a kvaliteto, tako adeve vidim ja Pri nas je žal malo POPULISM_2020_TISK.indd 73 25/02/20 12:05 Populizem druga e: menijo, da je diplomacija biti lepo oble en, iti na sprejem, sesti a mi o akar ne najo jesti vilicami in nožem, saj ne po najo osnov bontona udo smo se pobalkanili, da ne govorim, da toliko ignorance in neumnosti kot pri politikih redko kje sre a e bi v parlamentu vpra ali, kdo so bili Turgenjev, Rah-maninov ali ant, bi vsaj 0 poslancev pogrnilo na celi rti a a politika je v veliki meri podalj ek nekdanje komunisti ne partije: ra sloveniti Slovenijo a postanemo nek multikulturni prostor vseh me njav in me anica vseh biv ih jugoslovanskih narodov dodatkom iganov, talijanov in pa adžarov ato sem tudi napisal knjigo o heraldiki ki so jo kot edino slovensko po l uvrstili v vatikansko knjižnico, tu pa je bil od iv beden in e vedno ra iskujem ter pi em (Zapik22, ). Jelin i kritizira tudi pritlehnost in ponižnost slovenskih politikov v odnosu do E . Na svoji strani na Facebooku je . . o tem, za kaj se zavzema SNS, navedel, da od sedanjih evropskih poslancev ni a Slovenijo noben hudi ni delal , slovenska vlada pa, namesto da bi skrbela a svoje ljudi, le e v rit evropskim direktivam . e ve , slovenskim politikom o ita hlap evstvo, ki škoduje Sloveniji tudi materialno Evropi se da marsikaj narediti, seveda le e si glasen, e nisi tiho, e ne kima velikim gospodom in e nisi hlapec a žalost so bili na i poslanci v glavnem hlapci vsem tujim interesom Tega se je držala tudi slovenska vlada, kar je totalna neumnost e pogledamo, koliko denarja smo dali a r ijo, a Portugalsko aj pa mi aj smo pa mi dobili ve nesre i smo imeli, najprej poplave, potem pa žled Pri žledu je pol milijarde kode in adnji je vlada rekla: Joj, mogo e nam bo pa Evropa dala 1 milijonov i nekega sklada To je svinjarija, ki kaže na nesposobnost na ih predstavnikov v evropskem parlamentu Tam bi mogli oni vstati, ahtevati besedo ali pa dati pisne predloge na ustre ne organe, da bi i tega potem kaj dobili (Pomurec, ) . zadnjih letih se med kritiziranimi elitami edalje bolj o itno pojavlja birokracija na ravni Evropske unije. Pri tem sta izpostavljena tako birokratiziranost kot njeni stroški , aslužki evropske birokracije, ki so strahotni Prvi je tevilo birokratov bistveno previsoko, okoli 000 uslužbencev, kar je agotovo vsaj pol preve (Pomurec, ) . Kot posledico upravljanja mednarodne nan ne in ekonomske krize Jelin i v prispevku o tem, za kaj se zavzema SNS, na svoji strani na Facebooku . . med kritizirane elite navede dodatne zvrsti elit, in sicer banksterje, politi ne pekulante, elite s posebnimi pravicami, npr L BT, manj ine, marginalne skupine O vsem v državi naj Na za etku intervjuja je objavljena fotografija Zmaga Jelin i a Plemenitega, ki uperja kazalec v opazovalca fotografije, v ozadju pa je vidna tabla s smrtno glavo in napisom PAZ M NE (v latinici in cirilici). POPULISM_2020_TISK.indd 74 25/02/20 12:05 Moderni nacionalni populizem … bi odlo ale marginalne skupine, pogosto podprte uporabo ra nih opojnih substanc 23 . Jelin i nasprotuje tudi multikultiju, vsegliharstvu in i ginjanju nacionalnih identitet , feministi nim oskulam o i kori anju in apostavljanju žensk , avzame pa se za Evropo narodov, in nikakor ne a Evropsko unijo . Stranka je nekoliko dopolnila tudi svojo identitetno politiko. Na novo poudarjeni notranji škodljivci naroda so postali nedelavni, pekulanti in delomr neži , katerih število je po mnenju SNS potrebno zmanjšati. Tradicionalno pojmovanje družine utrdi s pridruževa njem izklju ni opredelitivi družine s heterospolnimi starši in z izrec nim nasprotovanjem politiki, da bi istospolni lahko posvajali otroke. novem programu stranka poudarja, da spoštujejo verska ustva državljanov v kolikor niso v nasprotju s slovensko tradicijo in okoljem Pri tem poudarja, da razne islamisti ne lo ine nikakor ne sodijo med sprejemljive. zrecno govori tudi o nevarnosti islamizacije Evrope in s tem Slovenije. Za islamizacijo pravi, da je velika nevarnost, ki se jo je a ela Evropa po asi avedati endar prepo asi (MM RT SLO, b) . SNS ohranja stališ e o socialni varnosti in absolutni prednosti zaposlovanja vseh državljank in državljanov za pla ilo, ki zadostuje za socialne potrebe. Nasprotno naj bi tujci, ki bi jih sprejemali le minimalno, ne imeli enakega dostopa do dela in socialne države kot državljani. e bolj radikalno kot v devetdesetih letih . stoletja proti beguncem iz nekdanje Jugoslavije, se danes izreka proti novim migrantom, posebej iz Azije in Afrike. Jelin i je tako v razpravi o vladnem predlogu za podpis Marakeške deklaracije (Ministrstvo za notranje zadeve, ) splošno trdil, da novi imigranti režejo glave, posiljujejo mladoletne otroke vseh spolov, koljejo po ulicah, in e bolj bodo to delali rasno ekaterim je, i gleda, to pov e i ekaterim, žal, v vladajo ih krogih je to pov e i Se vpra am, kaj se bo godilo, e se, bog ne daj, godi kaj takega va emu otroku Ali boste upravi evali migranta tako kot na dolo enih avstrijskih sodi ih, e to je njihov na in ra mi ljanja, to je njihova kultura , in tako naprej (Državni zbor RS, ). Jelin i tovrstna stališ a upravi uje tudi z biologisti no argumentacijo strankinega prizadevanja za varovanje nacionalnih interesov rna rasa nima kaj po eti v Evropi Ja jih isto cenim, ampak naj ostanejo doma Pa si lahko pomagamo, pa vse skupaj, ampak to je inva ija tujerodne vrste, in e mi pulimo celo vrsto rastlin, ki ne sodijo v na e okolje aradi tega, ker i ni ujejo okoljski balans, moramo to tudi na tem podro ju sprejeti (Jelin i , osebni intervju, , . november). zjava za javnost predsedstva Slovenske nacionalne stranke, v Ljubljani, dne . septembra , gl. Slovenska nacionalna stranka ( ). POPULISM_2020_TISK.indd 75 25/02/20 12:05 Populizem Ob prepoznavanju nevarnosti i gube nacionalne identitete, socialnega statusa državljanov, nacionalnih o emelj in gospodarskih potencialov in prirod-nih resursov SNS danes podpira tudi vrnitev gospodarskih subjektov v slovenske roke in nasprotuje tajkunskim lopovskim prodajam nacionalnega bogastva a vsako ceno . stopanje tujega kapitala bi po strankinem mnenju smelo potekati le nadzorovano, kar naj bi prepre ilo pre vzemanje celotne RS v last tujih korporacij . Prav tako se SNS prav zaradi skrbi za narod in njegovo naravno okolje zavzema za prepo ved frackinga, ki bi ga britansko podjetje želelo opravljati v Sloveniji. Zmago Jelin i Plemeniti je ob dejstvu, da je fracking v Združenem kraljestvu prepovedan, takole argumentiral pobudo SNS slovenski vladi, da naj tudi prepove fracking Pri nas bo spet prevladal kapital in bodo Angleži, katerim je to prepovedano pri njih, ato delali pri nas, ker bo eden od na ih politikov, pa ne teh ministrov, ampak eden lokalnih politikov, i tistega okolja spet dobil nekaj denarja v žep o, in to je ta svinjarija i smo tudi proti uporabi ra nih pesticidov, insekticidov, fungicidov in podobnega arava ima sama naravne mehani me, ki jih je potrebno iskati, najti Tudi dodatno ozelenjevanje politike SNS je v pomembni meri povezano s skrbjo za narod. Za razliko od za etnega poudarjanja predvsem ohranjanja narave, danes v tem okviru dodaja razvoj turizma, terciarnih storitvenih dejavnosti, drobnega gospodarstva in ekološkega kmetijstva, zavzema se za enotne kriterije urbanisti ne ureditve Slovenije, za zanesljivo in varno odstranjevanje odpadkov (še posebej jedrskih), racionalno in var no gospodarjenje z narav nimi viri ter za njihovo revitalizacijo, za zaš ito dolo enih biotskih speci nih podro ij v Republiki Sloveniji brez politi no dirigiranih rešitev, za zamenjavo zastarelih in neuspešnih tehnologij z novimi, dokazano ekološko nespornimi, za poseben program za o iš enje in ohranitev talnice, rek, jezer in obalnega morja. Poleg tega stranka nasprotuje nadaljnjemu kr enju obdelovalne zemlje, prenosu konce sijskih pravic za vodo (ta mora po strankinem mnenju ostati ustavno zagotov ljena kot neodtujljiva pravica za vsakega državljana), uporabi in sajenju gensko spremenjenih organizmov ( SO) ter mednarodnim trgovinskim sporazumom, ki bi uni ili slovensko okolje, prehranjevalno verigo in gospodarstvo nasploh . Pri vsem navedenem pa Zmago Jelin i Plemeniti poudarja, da je teza o podnebnih spremembah zaradi ljudi napa na, saj gre Zemlja skozi naravne cikle segrevanja in ohlaja nja (Jelin i , osebni intervju, , . november). Ta teza naj bi se zlorab ljala predvsem zaradi poslovnih interesov. POPULISM_2020_TISK.indd 76 25/02/20 12:05 Moderni nacionalni populizem … Medtem ko evroskepticizem leta stranki ni prinesel veliko volilnih glasov, je SNS kasneje še vztrajala pri aktivnosti na podro ju E zadev. Predvsem je postavljala poslanska vprašanja glede E , kot so npr. vstop v evro obmo je, kmetijske subvencije, slovensko pred sedovanje Evropskemu svetu, odnosi s Hrvaško (Krašovec in Lajh, ). Skladno s svojo dolgoletno politiko do Hrvaške je SNS janu arja zahtevala referendum o Lizbonski pogodbi o ustavi E . Zahtevo je namre argumentirala s tezo, da bi nadaljnje širjenje E (npr. pridruževanje Hrvaške v E ) privedlo do zmanjšanja predstav nikov Slovenije v institucijah E . Novi program stranke iz leta vsebuje zahtevo po izstopu Slovenije iz E in iz zveze NATO. odnosu do E SNS skrbijo evropske namere na podro ju delavstva in kmetijstva, ki bodo obubožale in uni ile na ega loveka a emu delavstvu in kmetu moramo agotoviti ne le preživetje, ampak lepo in ugodno delo bre skrbi a lastno starost . Med argumenti za izstop iz E je navedena tudi praksa slovenske vlade, ki državo po diktatu E odpira a vse mogo e sumljive individuume . zstop iz zveze NATO je argumentiran s stroški in s tem, da zveza ni v ni emer pomagala Sloveniji v sporu s sosednjo Hrvaško. SNS je prav tako proti trgo vinskim sporazumom med E in ZDA zaradi skrbi, da bi ti uni ili slovensko okolje, prehranjevalno verigo in gospodarstvo nasploh. Novi statut navaja, da se stranka v skladu s svojim programom lasti av ema a: popolnoma samostojno in neodvisno Republiko Slovenijo, i ven Evropske unije ekonomsko mo no Republiko Slovenijo, ki se pove uje neodvisno od direktiv socialno varno Republiko Slovenijo, ki ne sprejema migrantov voja ko mo no in varno Republiko Slovenijo, nabornim sistemom i ven AT restavracijo in ohranitev naravne in kulturne dedi ine slovenskega naroda ter regionalno ureditev Republike Slovenije v skladu godovinskimi slovenskimi deželami, ki so imele status držav SNS pa vendarle podpira tudi nekatere mednarodne povezovalne procese. Med temi je izrecno navedena podpora gospodarskemu in politi nemu povezovanju z Rusko federacijo. Slovensko vlado tudi prek poslanskih vprašanj sprašuje, ali kaj dela za to, da Slovenija ne bi ostala na obrobju nove svilne poti. POPULISM_2020_TISK.indd 77 25/02/20 12:05 Populizem olitično komuniciranje SNS je v politi nem komuniciranju s pridom uporabljala dejstvo, da ni bila nikoli vklju ena v vladno koalicijo. K podpori volilcev je pozivala kot protivladna stranka, ki si ni umazala rok z napa nimi vladnimi politikami. Sicer pa si politi nega komuniciranja SNS ni mogo e predstavljati brez Zmaga Jelin i a. stovetenje SNS z Jelin i em ima podlago tako v njegovi osebni voditeljski karizmi kot tudi javnem nastopanju, ki je v primerjavi z drugimi lani stranke mnogo obsežnejše in vidnejše. To ne velja le za njegove nastope v razli nih televizijskih in radijskih oddajah, temve tudi v samostojnih prispevkih v razli nih avdio in video medijih in na spletni strani stranke SNS (npr. Zmagovi prebliski24). Poleg tega objavlja knjige o razli nih temah. Med njimi so Slovenska grb in zastava ( ila, ) pravni koleki na slovenskih administrativnih ozemljih ( ila, ) Slovenska numizmatika , , (samoza ložba) Avstro ogrske vojne obveznice prve svetovne vojne, ( ila, ) Ali je hrvaška država legalna ( , Alpemedia) in Požrešna miška ( , Alpemedia) (to knjigo je ilustrirala Jelin i eva h i). Jelin i je doslej bolj kot s knjigami sprožal zanimanje ljudi z nekonvencionalnim javnim nastopanjem. Njegov nastop je pravi loma kriti en, napadalen in obtožujo . e posebej izstopa njegova uporaba grobega, profanega in politi no nekorektnega jezika. Precej pogosto uporablja besede, kot so sranje, svinjarije, rit, greznica. Prav tako nima zadržkov pri uporabi besede bedak. Med najbolj odmev nimi primeri je dogodek, ko je sogovorniku v televizijski razpravi v oddaji Trenja rekel prostite, vi ste bedak (Trenja, ). e pose bej privla ijo njegovi napadi na establišment. mehkejši obliki se to izraža tudi v nenavadnih poimenovanjih politikov npr. mini strico imenuje kar Alen ica , poslanskega kolega pa maneken . Svoj diskurz zna tudi prilagajati dolo eni ciljni skupini. reviji Zapik25, brezpla ni reviji za študente in dijake, je tako dejal tudentje smo bili v dveh segmentih druga ni od tudentov danes: predvsem smo ga ve srali ter po asneje tudirali, imeli smo naboj, bili smo angažirani (Zapik, ) . l. SNS ( b). Zapik, brezpla no revijo za študente in dijake, je takrat izdajal Klub študentov Kranj, številka z Jelin i evim intervjujem je nosila datum januar , gl. Zapik ( ). POPULISM_2020_TISK.indd 78 25/02/20 12:05 Moderni nacionalni populizem … Jelin i eve politi ne nekorektnosti in sovražni govor so doslej ve krat zbujali proteste. Med najbolj odmevnimi je bilo npr. Jelin i evo zavzemanje za kastracijo pedo lov in mnenje, da bi bilo treba ped o lom na elo vžgati rko P (MM RT SLO, c). Proteste, vklju no z ostrim protestom ombutsmana Matjaža Hanžka, je vzbu dil tudi sovražni napis na vratih pisarne poslanske skupine SNS si i brisani vabljeni na ples, igral vam bo Jelin i na pu komitralje . zvezi z napisom je poslanec SNS in podpredsednik Državnega zbora Repu blike Slovenije Sašo Pe e najprej dejal, da so ga obesili sami, kasneje pa je to zanikal in vsebino ozna il za neprimerno po poro anju MM RT SLO ( ) pa je odgovornost zavrnil tudi predsednik stranke Zmago Jelin i in komentiral, da so napis verjetno obesili simpati erji i brisanih . oddaji Tar a je Jelin i govoril o streljanju pred zidom ( dokler ne bomo postavili ene tri tipe pred id in jih po ili, ne bo ni ), po opozorilu voditeljice pa je dodal Saj bi du ilcem, du ilcem, da ne bi motili (Tar a, ). Premike pa zaznamo tudi v drugih javnih politikah SNS. Ob zagovarjanju kvalitetnega in strokovnega ter brezpla nega lai nega državnega šolstva po eni strani dopuš a vzporedno privatno šolstvo, po drugi strani pa zagovarja prevetritev šolskega sistema, ki ga je uvedla permisivna liberalisti na miselnost. Zahteva tudi ukinitev politi nega visoko olskega tudija Med skupine, ki jih nagovarja poleg že prej nagovorjenih (delav stvo, upokojenci, otroci in mladostniki, starejši ob ani, kmeti, demo grafsko ogrožena podro ja), v zadnjem asu izrecno omenja še mlade znanstvenike in podjetnike . K sprejemanju na ela tržnega gospodar stva dodaja še svobodno iniciativo in asebno delo v dravstvu, legali acijo komplementarnega in naravnega dravilstva, ureditev legali acije kanabisa, pra vico do osnovnega zdravstva za vse državljanke in državljane, s tem, da pri agotavljanju osnovnega dravstva ne smejo imeti prednosti marginalne skupine in skupnosti, e najmanj pa migrantske skupine Kriti en odnos SNS do institucij skozi as zajema vedno ve podro ij. mamo prekrasno deželo in pametne, delavne ter lepe ljudi, imamo pa popolnoma ani državo Je skorumpirana, pokvarjena, gnila na vseh nivojih, vodijo jo udni ljudje uporabo vedno ve je policijske, sodne in mentalne represije Svoboda govora se ukinja (Slovenska nacionalna stranka, ). Odgo vor na te probleme SNS vidi v odpravi trajnega mandata sodnikov in tožilcev, v uvedbi ka enske in nan ne odgovornosti v i ogib politi nim pritiskom na sodi e in tožilstva v popolni prenovi dav nega sistema in ponovni uvedbi nekdanje službe družbenega knjigovodstva, v uvedbi ka enske in nan ne odgovornosti POPULISM_2020_TISK.indd 79 25/02/20 12:05 Populizem na RS-u (SNS domneva, da so trenutne odlo itve in pektorjev v veliki meri temelje e na politi nih pritiskih ) . Prav tako zagovarja spremembo zako nodaje o predsedniški funkciji (Slovenska nacionalna stranka, ) in ponovno uvedbo služenja vojaške obveznosti. ibridizacija medijske podpore e od leta je Jelin i uspeval pridobiti zanimanje etabliranih medijev, ki so ga naredili bolj vidnega. Zna ilen je komentar novi narja Pla bo a o tem, da so predsedniške volitve najbolj dolgo asna stvar na svetu ekaj mo kih in letos celo ena ženska se bo pogovarjalo o imenovanju ustavnih sodnikov, pridružitvi paktu AT , vsenarodni spravi in drugih pomembnih vpra anjih umirjenimi toni in s prestra enimi televi ijskimi voditelji, ki bodo skrbno odmerjali sekundažo nastopajo ih a ja ne bi sre i se bo na volitvah pojavil tudi mago Jelin i Plemeniti (Pla bo , ). Stranka, natan neje Jelin i , pri svojem delovanju sledi tehnolo škemu razvoju in spreminjanju družbenega komuciranja. porablja Facebook, ki dosega najve ljudi26, T itter27, nstagram28 in You tube29. eprav obstaja tudi spletna stran stranke, tako na njej kot tudi v vseh drugih medijih prevladujejo Jelin i evi prispevki. celoti gledano, strankino oziroma Jelin i evo politi no komu niciranje ne bi doseglo toliko javnosti brez etabliranih množi nih medijev, ki poro ajo o Jelin i evem obnašanju, ki prekora uje druž bene norme, in o njegovi dejavnosti na svetovnem spletu. inter vjuju (Jelin i , osebni intervju, , . november) je Jelin i opozoril na dvoli nost ljubljanske televizije, ki je prepovedala objavo volilnega spota SNS zaradi nastopanja otrok v njih, tega pa ni storila v primeru spota SLS, kjer so tudi nastopali otroci. letu so množi ni mediji, še posebej rumeni tisk, za eli intenzivno izkoriš ati informacije o Jelin i evem zasebnem (družin skem) življenju. . . je bilo zabeleženih . sledilcev (FB stran Jelincic Plemeniti, Zmago, ). . . je bilo zabeleženih sledilcev (T itter stran Jelincic Plemeni ti, Zmago, ). . . je bilo zabeleženih sledilcev ( nstagram Jelincic Plemeniti, Zmago, ). . . je bilo . zabeleženih ogledov ( outube stran Jelincic Ple meniti, Zmago, ). POPULISM_2020_TISK.indd 80 25/02/20 12:05 Moderni nacionalni populizem … olilni uspeh stranke Ob prvem nastopu na državnozborskih volitvah leta je SNS dobila , glasov in parlamentarnih sedežev. Med in podporo je dobila v ob inah Kamnik, Kranj, Ljubljana Moste Polje in Ljubljana iška, Ljubljana i Rudnik, Ljubljana Bežigrad, Postojna, Radovljica, Ajdovš ina, kofja Loka, rosuplje, elenje, Litija, Domžale, lirska Bistrica, med , in , pa na Jesenicah, v erknici, Trži u in na rhniki (Kropivnik, ). olilci SNS sprva niso izrazito izstopali po posebnih zna ilnostih glede na volilce drugih strank. Proti koncu devetdesetih let . sto letja pa je SNS pritegnila volivce z nekoliko višjim družbenim polo žajem, volivce z nekoliko manj konzervativnim svetovnim nazorom in volilce, ki so živeli v nekoliko manj urbanih okoljih (Kropivnik, ). Po letu se je dužbeno prostorska baza stranke spremi njala. Med in je stranka pritegnila predvsem mlajše od let, pretežno moške, manj izobražene in volilce v manjših mestih in na podeželju (Klavora, ), od volitev dalje pa se uveljavlja predvsem na podeželju (Tiran, ). lede na javnomnenjske raziskave SNS danes nima zagotovo ljenega vstopa v parlament na naslednjih državnozborskih volitvah, eprav podpora iz meseca v mesec nekoliko niha. Decembra je tako npr. Ninamedija30 objavila rezultate javnomnenjske raziskave, kjer je SNS dobila , podporo ob tem, da se približno etrtina vprašanih ni opredelila glede izbora stranke. celoti gledano, sta Jelin i kot posamezni kandidat za politi no funkcijo in njegova stranka le ob asno pridobila presenetljivo velike volilne podpore na volitvah na nacionalni ravni. zstopajo predvsem trije uspehi Jelin i eve stranke. Po prvem preboju stranke v državni zbor leta si je Jelin i s svojimi nastopi proti etablirani politiki in z nekorektnim govorom v predsedniških razpravah in v množi nih medijih (še posebej na televiziji) uspel zagotoviti kar , glasov v prvem krogu na predsedniških volitvah leta . To je bil etrti najve ji delež glasov v prvem krogu teh volitev. lede na to, da SNS po notranjih cepitvah leta in ni uspela priti v parlament in da je stranka bolj ali manj prenehala delovati v nacionalni politiki, lahko štejemo za razmeroma velik uspeh, da je Jelin i uspel stranko ponovno uspešno pripeljati v parlament po pred asnih volitvah leta Rezultati javnomenjske raziskave so obljavljeni, gl. Ninamedia ( ). POPULISM_2020_TISK.indd 81 25/02/20 12:05 Populizem . Na lokalnih in evropskih volitvah je bila stranka dokaj neus pešna (Krašovec, Državna volilna komisija31). Današnji pogled Slovenska nacionalna stranka je od za etka do danes predvsem stranka karizmati nega voditelja. Takšna je ostala kljub ob asnim notranjim ideološkim razlikam. Ob zaklju ku pisanja te knjige je Lidija vanuša, poslanka SNS, izvoljena na volitvah , prestopila v poslansko skupino Slovenske demokratske stranke32. S tem je po slanska skupina SNS postala bolj ranjiva, ravno tako pa se zastavljajo vprašanja o prihodnjem sodelovanju SNS z vlado Marjana arca. Pri tem bo zelo pomembno, kako se bo odlo al predsednik SNS. Z dosedanjim zorenjem stranke je namre potekala tudi njena institucionalizacija, ki pa je še vedno omejena zaradi ohranjanja mnogoterih pooblastil predsednika stranke. Stranka se je uspela pri lagajati spreminjajo emu se okolju tako, kot se je prilagajal strankin voditelj. To velja tako za uporabo vedno novih tehnoloških orodij za politi no komuniciranje kot tudi za ideološko politi no prilagajanje. Slovenska nacionalna stranka se je transformirala iz moderne nacionalisti ne (ekstremno desne) stranke v postmoderno ekstre mno desno stranko, ki se odziva na negotovosti in strahove, ki jih prinašajo sodobni prepleti procesov globalizacije, deglobalizacije in velikih imigracijskih pritiskov. Njen prihodnji politi ni potencial je v veliki meri odvisen od zunanjih dejavnikov (mednarodnih kriz, kot so npr. gospodarske, okoljske in migracijske, ter u inkov procesov deglobalzacije), od zna ilnosti doma ega okolja (predvsem uspešno sti upravljanja Slovenije, zna ilnosti drugih strank in slovenskega strankarskega sistema kot celote) in ne nazadnje tudi od vitalnosti karizmati nega vodje oziroma njegovega morebitnega naslednika naslednice. Zmago Jelin i Plemeniti (Jelin i , osebni intervju, , . november) na eloma ne zavra a možnosti, da bi ženska vodila SNS. n vendar danes ni videti realne možnosti, da bi stranko vodil kdo drug kot njen dosedanji predsednik. Podatki so dostopni, gl. D K (brez letnice). Obrazložitev gl. npr. na spletni strani ur ( ) in na FB strani Lidije vanuša ( ). POPULISM_2020_TISK.indd 82 25/02/20 12:05 Postmoderni postnacionalni populizem… 8 POSTMODERNI ST K ST Karizma in institucionalizacija gibanja Drnovšek je najprej vstopil v politiko v obdobju zatona socialisti ne ga sistema in razkroja nekdanje Jugoslavije. Ko je iz gospodarskega in ban niškega sektorja leta vstopil na politi no prizoriš e kot nerežimski kandidat na volitvah predstavnika Socialisti ne republike Slovenije v predsedstvu SFRJ, je presenetljivo premagal režimske ga kandidata. To so bile namre prve svobodne volitve v Sloveniji v tranzicijskem obdobju. Drnovšek je svoj vstop v politiko komentiral takole odsotnosti jasne politi ne alternative, e posebej elo nanih imen, so me verjetno v tistem asu predlagali kot nekoga imidžem nan nega loveka, kot nasprotje kandidatom, ki so predstavljali politi no kontinuiteto Ljudje so želeli spremembo Pri sem bil relativno mlad, doktor ekonomije, nal sem je ike oji lanki so pritegnili ra meroma o ko bralstvo, eprav je bilo jasno, da sem vedno po ival oblasti, da nekaj napravijo Predvsem pa je bilo verjetno, da so Slovenci imeli raje nekoga, ki ra ume bi nis (Drnovšek, b. d. ). POPULISM_2020_TISK.indd 83 25/02/20 12:05 Populizem Po delu v vlogi lana predsedstva SFRJ in kasneje tudi v vlogi predsednika predsedstva SFRJ, je bil tudi voditelj gibanja neuvrš e nih. Po tem se je za kratek as umaknil iz politike. Med politi nimi priložnostmi, ki so se mu ponujale, se je leta odlo il sprejeti povabilo Liberalno demokratske stranke (LDS), naslednice liberalno reformirane Zveze socialisti ne mladine Slovenije, da postane njen predsednik. Kot predsednik LDS je vodil tudi slovenske levosredin ske vladne koalicije v obdobju med in z le enim, in še to le šestmese nim premorom. olilci so jasno razlikovali med Drnov škom in stranko LDS. Drnovšku so izražali ve podpore kot stranki (Kropivnik in Zatler, ). Leta je bil izvoljen za predsednika Republike Slovenije33. Drnovšek je bil v institucionalni politiki znan po posebnem slogu vodenja. Zaradi njegovega obnašanja se ga je prijela oznaka Dirt Harr po glavnem liku v seriji lmov režiserja Dona Siegla. To je bil samosvoj policijski inšpektor Harold Francis allahan (igral ga je lint East ood), ki dela sam, uporablja nenavadne (tudi krute) metode, njegovi partnerji pa kon ajo kot ranjeni ali ubiti. Nasprotno je Drnovšek poudarjal svoj kozmopolitizem in znanje štirih tujih jezi kov. Pod njegovim vodstvom se stranka ni soo ala z ve jimi notra njimi napetostmi. To se je spremenilo, ko se je leta Drnovšek odlo il sodelovati na volitvah za predsednika Republike Slovenije. S tem, ko se je Drnovšek v vlogi predsednika države oddaljil od dnevne politike in se soo il tudi s hudo boleznijo, je postajal vedno bolj kriti en do stare politi ne paradigme, katere del je bil neko . Kot predsednik države je bil precej proaktiven34. Med drugim je vodil tudi pogovore o prihodnosti Slovenije35. Med temami pogovorov so bile tudi vrednote in podnebne spremembe. Svoje nove poglede na politiko je za el javno zastopati še v asu opravljanja vloge predsednika RS. Leta je tako mimo obi ajne politike in njene nacionalne zamejenosti podprl mednarodno huma nitarno pobudo Svet za Darfur ( The World for arfur). S spreminja njem osebne lozo je, z dejanji in s spreminjanjem življenjskega sloga je Drnovšek pridobil še ve karizme. Pomenovali so ga dobri 33 Podrobnejši Drnovškov življenjepis je objavljen, gl. rad Predsednika RS ( ). 34 Arhivsko stran predsednika Republike Slovenije . l. rad Preds ednika RS ( ). l. Prihodnost Slovenije ( ). POPULISM_2020_TISK.indd 84 25/02/20 12:05 Postmoderni postnacionalni populizem… lovek z Zaplane . stanovil je novo družbeno gibanje ibanje za pravi nost in razvoj. S svojim delovanjem v vlogi vodje gibanja pa je spodbudil tudi nastanek naslednje oznake Politi na kariera dr Jane a rnov ka je vsekakor prestopila tudi prag popkulturnega ra voja osebnosti: funkcija o eta naroda se je prav aprav amenjala likom super ve de (Dnevnik, b). Po kritiki Janševe vlade, ki jo je objavil na spletni strani gibanja s podpisom Janez Drnovšek, so tako takrat vladajo e stranke kot tudi nekateri posamezniki v javnosti kritizirali Drnovškovo delovanje v dveh vlogah v vlogi predsednika države in vlogi voditelja gibanja. Razlika med obema namre javnosti ni bila jasna. Ta dvojnost je bila formalno ukinjena, ko je Drnovšek odstopil kot vodja gibanja. Po tem, ko je Drnovšek po kritikah formalno ostal le predsednik države, je bil . . za predsednika ibanja za pravi nost in razvoj izvoljen Stane Pejovnik. Drnovšek je zaradi bolezni umrl . . . njegovi zapuš ini sta dva segmenta publikacij. En segment zajema knjige iz obdobja udeležbe v uradni politiki Moja resnica Jugoslavija Slovenija (M truth ugoslavia Slo venia ), Mladinska knjiga, El laberinto de los Balcanes, Edicciones B, S. A., Meine ahrheit, SmartBooks Publishing A , Escape from Hell (e knjiga brez letnice)36. Drugi segment zajema ve knjig Drnovškove nove lozo je, npr. knjige, ki jih je obja vila Mladinska knjiga leta (Misli o življenju in zavedanju, Zlate misli o življenju in zavedanju ter Bistvo sveta37) in leta (Pogo vori). Tudi te knjige so bile hitro prevedene v druge jezike. ibanje je bilo v Sloveniji registrirano kot prostovoljno združenje državljanov (Združenje ibanje za pravi nost in razvoj), in sicer . marca . radni sedež gibanja je bil na Drnovškovem doma em naslovu. Poleg tega, da je imelo formalno individualno lanstvo, je imelo tudi notranjo organizacijsko strukturo PR ( ibanje za pravi nost in razvoj) to k po Sloveniji, upravni odbor, nadzorni svet in astno razsodiš e. Delovanje PR to k pa ni bilo ozko politi no. Zaželene so bile razli ne vsebine in oblike delovanja, tudi npr. ekološke kmetije in trgovine z zdravo prehrano. Drnovšek pa je vendarle deloval kot spodbujevalec razli nih dejavnosti na lokalni ravni. Kot pravi Sašo (brez priimka) o sem sprejel ponudbo g rnov ka a v postavitev info to ke, sem jo sprejel neko odgovornostjo, namenom, da E knjiga, gl. Drnovšek (brez letnice). Mohorjeva družba je istega leta objavila prevod knjige Bistvo sveta v nemš ini. POPULISM_2020_TISK.indd 85 25/02/20 12:05 Populizem tudi aktivno sodelujem in udejanjam na ela ibanja a pravi nost in ra voj nenja sem, da lahko veliko naredimo na lokalnem nivoju in s tem pripomoremo tudi k ra voju celotne države nfo to ke naj bi bile ra porejene po regijah, kjer bi lahko potekale ra li ne aktivnosti, o kjer bi se lahko ljudje atekli po nasvet, pomo , informacije islim, da g rnov ek ne želi, da delujemo po principu rednega nagona in da akamo, da se nam re e, kaj naj delamo ivov je dovolj, tako da nam dela aenkrat ne bo manjkalo Sam pripravljam nekak en plan o program delovanja info to ke Po val bom prebivalce asavja in okolice, da se pridružijo gibanju, da se aktivno udeležijo re evanja dolo enih problemov in da se organi iramo in povežemo (Son eve pozitivke, a). Poleg tega, da je gibanje delovalo na lokalni ravni, predvsem zaradi Drnovškove aktivnosti pa tudi na nacionalni ravni, ni bilo zamejeno v okvir nacionalne države. Nasprotno na spletni strani gibanja so bili v angleš ini objavljene tudi informacije o gibanju (Movement for Justice and Development), o v lanjevanju v gibanje in višini lanarine v slovenskih tolarjih ( . sit), evrih ( , eur) in drugih konvertibilnih valutah ter misli Janeza Drnovška38. Pod Drnovškovim vodstvom pa so dejavnosti gibanja segale tudi prek meja slovenske nacionalne države. ibanje se je vklju ilo v eznacionalno globalno dejavnost civilne družbe. Sodelovalo je z mednarodnimi organizacijami, kot so niversal iving (medna rodna dobrodelna ustanova), the orld Association for the School as an nstrument of Peace, the abriele Foundation The Saamlinic ork of Neighbourl Love for Nature and Animals, the orld ide Fund for Nature pa tudi the orld Business ouncil for Sustainable Development. celoti gledano, je bilo Drnovškovo delovanje za gibanje klju nega pomena. Stane Pejovnik (Siol.net, a), ki je postal vodja tega gibanja po Drnovškovi smrti, je izjavil e kmalu po prev emu položaja mi je bilo jasno, da bre rnov ka ne bo lo naprej Po Pejovnikovih bese dah v istem viru je v gibanju ostalo okrog ljudi, ki so se odlo ili skrbeti za spomin na Janeza D. (kot se je podpisoval pod prispevki na spletnih straneh ibanja za pravi nost in razvoj). ibanje, z zami kom pa tudi njegova spletna stran, sta ugasnila. Na vprašanje Stanetu Pejovniku o številu lanov gibanja iz tujine, poslanemu . . po e pošti, ni bilo odgovora. POPULISM_2020_TISK.indd 86 25/02/20 12:05 Postmoderni postnacionalni populizem… Ideologija eprav na prvi pogled gibanje ni imelo politi ne agende, natan nejši vpogled v njegova na ela, dejavnosti in javne objave voditeljev ter akcije razkrivajo nasprotno. ibanje predstavlja premik od interesne politike k univerzalisti nim vprašanjem. Slednje pa je zna ilno za postmoderno spremembo v politiki ( rook et al., ). na daljevanju navajamo besedila z naslovi Misli, ki so bile objavljene na spletni strani ibanja za pravi nost in razvoj39. zhodiš na kritika sveta (gl. npr. Misel v zgoraj navedenem viru) se nanaša na neharmoni na razmerja v svetu, natan neje na kanibalisti no obnašanje loveštva (ubijanje, vojne, genocidi). To po Drnovškovem mnenju postavlja loveštvo na nižjo raven od živali. Poleg tega opozarja na praznost modernega življenja, na civilizacij ske bolezni (kot so depresija, rak in sr ne bolezni) neumno uporabo kemi nih snovi, ki uni ujejo prehrano in okolje loveško povzro a nje podnebnih sprememb in s tem uni evanje Zemlje. se navedeno je Drnovšek povezal tudi z migracijskim u inkom v asu, ko je to zapisal, je bilo aktualno predvsem priseljevanje milijonov Afri anov v Zahodno Evropo. Drnovšek je kritiziral mnogotere elite v slovenskem in mednarod nem okolju, in sicer politike, mednarodne bankirje, Organizacijo združenih narodov, Evropo, Združene države Amerike. Pojma ljud stvo ni uporabljal. Nagovarjal je ljudi loveštvo in posameznike i smo ljudje in kot ljudje imamo pred seboj veliko nalogo: spremeniti svet trpljenja in laži v svet, vreden življenja (Misel v zgoraj navedenem viru). deologija gibanja je temeljila na enem cilju narediti svet boljši. ibanje je namre izhajalo iz ocene, da je na svetu veliko vrst neu ravnoteženosti, ki bi jih bilo treba uravnati. Poleg tega bi jih bilo treba reševati druga e, kot jih navadno poskušajo reševati politi ne, ekonomske in medijske strukture. Temeljne vrednote gibanja so se izrazile v nasprotovanju vsem oblikam nasilja, logiki kapitala in v zavzemanju za reševanje okoljskih problemov, reševanje kon iktov na miren na in, zagotavljanje dostojnega življenja vsakomur, za bolj pravi en svetovni red, boljšo obravnavo živali (živali ne smemo ubi jati in mu iti), dviganje zavesti loveštva in prepre evanje zatona loveštva zaradi naraš ajo ih neenakosti v naravnih virih, verske in Misli so bile objavljene na spletni strani ibanje za pravi nost in razvoj ( a). Spletna stran ni ve dostopna. POPULISM_2020_TISK.indd 87 25/02/20 12:05 Populizem družbene neenakosti. Med posebej pomembnimi nalogami gibanja je Drnovšek navedel pomo potrebnim, revnim, starim, zatiranim in bolnim. ilj dviga zavesti ljudi na raven univerzalne zavesti je po Drnov škovem mnenju mogo e dose i le s preseganjem samega sebe, svoje sebi nosti (Misel v zgoraj navedenem viru). Prav ibanje za pravi nost in razvoj naj bi dvignilo raven zavesti loveštva in s tem prispe valo k prepre evanju zatona loveštva zaradi pove evanja naravnih, religioznih in družbenih neenakosti. Nova družba po Drnovškovem mnenju ne bo niti komunisti na, zasnovana na marksizmu, niti isto kapitalisti na, kot je današnja, temve bo temeljila na harmoni nih družbenih odnosih na vseh družbenih ravneh, vklju no s pro tnimi in nepro tnimi organizacijami (Misel v zgoraj navedenem viru ). Z Drnovškovimi besedami lju no je, da se avedamo tega, da bomo morali spremeniti principe funkcioniranja sveta apital in pro t ne moreta biti temeljna motiva love kega delovanja Pov ro ata vse ve je socialne ra like med ljudmi Pov ro ata uni evanje okolja, lasti emeljskega o ra ja vi jim avedanjem moramo omejiti logiko kapitala, sicer se bodo svetovna neravnotežja e naprej pove evala o propada emlje in love tva Le e bodo posame niki in države nali omejiti svojo sebi nost in jo prese i, bo love tvu agotovljen dolgoro en obstoj (Mladina, ) . Januarja je izrecno pisal o podnebnih spre membah, do katerih prihaja zaradi ravnanja ljudi. Reševanje okolj skih problemov je po njegovem mnenju odgovornost klju nih igralcev v svetovnem merilu, vklju no z najve jo velesilo (Dnevnik, c). eprav se je Drnovšek zavzemal za takojšnjo akcijo, gibanja ni vodil v revolucijo. Menil je, da je bila marksisti na revolucija še slabša od sedanjega svetovnega reda (Misel v zgoraj navedenem viru). Novi red ne more biti vsiljen od zgoraj, temve lahko pride samo od spodaj, in sicer z izboljševanjem zavesti loveštva korak za korakom v pravi smeri, dan za dnem. Med klju nimi predvide nimi na ini doseganja ciljev ibanja za pravi nost in razvoj so bili predvsem duhovna rast loveštva, sodelovanje in vzajemna pomo med vsemi ljudmi in gibanjem. ibanje je apeliralo na svoje lane in na vse, ki želijo spremeniti svet na bolje posameznike, vladne in nevladne organizacije. Drnovšek je upal, da bodo temeljne družbene spremembe prišle iz delov sveta, kjer živi najve loveštva (Kitajska, ndija, Rusija, Latinska Amerika in drugi nerazviti deli sveta) (Misel v zgoraj navedenem viru ). Pri tem pa je vselej poudarjal odgovor nost posameznikov tako za osebno zdravje in dobrobit kot tudi za delovanje v korist loveštva. POPULISM_2020_TISK.indd 88 25/02/20 12:05 Postmoderni postnacionalni populizem… Drnovšek je imel o populizmu negativno stališ e. Pri tem pa je populizem povezoval samo s skrajno desnico. Populi em je elo, skraj no kodljiv To se je v godovini poka alo že velikokrat itler je bil populist, ilo evi je bil populist sak populi em je kodljiv Takrat politiki igrajo na negativna ustva, jih usmerjajo proti nekomu, ki naj bi bil njihov sovražnik Lahko je to manj ina, drug narod, lahko so to sosedje e si kdo agotovi veliko medijsko podporo, tak populi em tudi deluje, pride do i bruhov, do situacij, ki niso ve nad orovane uh uide i steklenice uh nacionali ma ali nestrpnosti politiki so populisti nevarni, ker ne bodo sprejemali odlo itev, ki ne bodo v e ne, eprav bi bile potrebne Ljudem je velikokrat treba povedati resnico, eprav ni prijetna tem je bistvo odgovorne politike e gre politikom le a oblast, potem le temu cilju prilagajajo celotno svoje delovanje e v interesu države, ljudi, love tva lju no vpra anje je, kako vnesti ve resnicoljubnosti, ve iskrenosti, ve odgovornosti v politiko (Mladina, ) . ibanje pa je imelo tudi duhovne vidike ( rni , ). Drnov šek je v prispevkih na spletni strani ibanja za pravi nost in razvoj predstavljal novo duhovnost. svojih mislih, objavljenih na spletu, je omenjal tudi boga. Na novinarjevo vprašanje v intervjuju za Pla bo (Pla bo , ) o tem, katerega boga ima v mislih, je Drnovšek odgovoril obenega konkretnega ovorim prav aprav o vesoljni avesti ali vesoljni energiji, kar mislim, da je isto e, nobenega personi ciranega boga nimam v mislih erjamem, da vse religije i virajo i istega temelja To pa je vesoljna avest. Zadnja misel, ki jo je objavil na spletni strani ibanja za pravi nost in razvoj40, je bila naslednja aj si želimo v življenju ir n i emo smisel svojega bivanja oramo iskati svoj smisel Seveda Ste ga morda vi na li Je smisel bivanja v i polnjevanju materialnih želja a mnoge ljudi je res tako Pa so res na li smisel a li so smisel v nesmislu Besedilo je bilo objavljeno na ibanje za pravi nost in razvoj ( ). Spletna stran ni ve dostopna. POPULISM_2020_TISK.indd 89 25/02/20 12:05 Populizem Je i polnjevanje materialnih želja nesmiselno esmiselne so želje Saj ne moremo biti bre želja e smo bre želja in pri akovanj, smo tudi bre skrbi Smo mirni Je dovolj, da smo mirni e smo mirni, smo na li smisel Je mir tisto, kar i emo ir je tisto, kar lahko najdemo Je poleg miru e kaj, kar i emo emo lahko, le najti ne moremo ajdemo lahko uspeh, denar, mo in slavo A i gubimo svoj mir e imamo vse to, e potrebujemo mir e bolj ga potrebujemo Pa ga potem ne moremo najti Le e nismo nave ani na uspeh, denar, mo in pri nanje Težko je ne biti nave an na vse to e smo nave ani, nas skrbi, nas je strah, da bomo to i gubili Strah in skrbi pa prina ajo nemir Saj je vsakogar strah ali pa ga kaj skrbi er si pri adeva, da bi kaj pridobil ali obdržal Strah nas je smrti er smo nave ani na materialno bivanje Saj je vsako bivanje materialno Lahko je tudi duhovno ak no je duhovno bivanje Tisto, ki presega materialno POPULISM_2020_TISK.indd 90 25/02/20 12:05 Postmoderni postnacionalni populizem… ako ga lahko presega Tako, da presega nave anosti Tudi nave anosti na življenje Tudi nave anosti na življenje e nismo nave ani na življenje, potem smo mirni Potem smo mirni iti smrti se ne bojimo, e manj esarkoli drugega Ali je to smisel, ki ga i emo Tak en mir i emo e ga ne najdemo, smo ujetniki strahov in skrbi Pa je življenje bre materialnih nave anosti res smiselno Ali so strahovi in skrbi smiselni Poleg miru mora biti e kaj, kar daje na emu življenju smisel Res je obrota obrota stvarjati moramo dobro To daje na emu življenju smisel Torej mir in dobro ir in dobro olitična komunikacija Navkljub delni institucionalizaciji ibanja za pravi nost in razvoj v obliki registriranega združenja je bila komunikacija Janeza Drnovška z državljani in tudi z nekaterimi vejami oblasti prek spletne strani najvidnejši segment delovanja tega gibanja vse do Drnovškove smrti. Po njegovi smrti je politi no komuniciranje gibanja usahnilo. Drnovškovo komuniciranje z javnostmi v vlogi voditelja gibanja je potekalo prek ve razli nih medijev, najve pa prek svetovnega spleta. S pomo jo interneta je Drnovšek oblikoval virtualni komu nikacijski prostor, v katerem je igral osrednjo vlogo. Njegov glas so oja evali klasi ni množi ni mediji. redništvo Dnevnik.si mu je celo podelilo naziv Dnevnikova spletna osebnost leta . Drnovšek je uporabo novih medijev še širil. Sprejel je namre povabilo SiolNET, da tam objavlja blog. nternetno politi no komuniciranje je ocenil takole oja i ku nja internetnim komuniciranjem je dobra Sporo ila so POPULISM_2020_TISK.indd 91 25/02/20 12:05 Populizem dokaj odmevna in v glavnem dosežejo svoj namen e komuniciramo pretežno notraj ra li nih organov – vlada, državni bor – se velikokrat ustvarja aprti krog, organi pa se ukvarjajo sami s sabo er moja internetna sporo ila pov emajo tudi drugi mediji, dosežejo ra meroma veliko ljudi, tudi tiste, ki nimajo interneta (Dnevnik, b) . Do spletnega komuniciranja pa je imel tudi zadržke Splet je elo koristen medij endar tudi tu velja, da je treba najti pravo mero Spletno življenje ne more nadomestiti dejanskega življenja, lahko nam ga le olaj a ato moramo racionali irati na o uporabo interneta in ga uporabljati toliko, kot je treba e ga je preve , a ne i gubljati svoj smisel in svojo mo (Dnevnik, b). Drnovšek je izrecno zanikal, da si prizadeva za osebno popular nost Pomembna so sporo ila njimi ne sku am ugajati bralcu, pa pa ga opo-arjam in ga sku am v asih prebuditi, osvestiti oja sporo ila niso namenjena dvigovanju osebne popularnosti, pa pa želim govoriti resnico, ne glede na to, ali je komu v e ali ne (Dnevnik, b). Kot vodja ibanja za pravi nost in razvoj je objavljal politi ne kritike vlade in strankarske politike sploh, lozofske in aktivisti ne misli. Z njimi je izzival obi ajno politiko in prispeval k izgrajevanju postmodernega potenciala v Sloveniji in v tujini41. S kritiko politike je segal prek nacionalnih okvirjev. Deloval je v skladu s prepri anjem, da svet potrebuje nove, druga ne politike, in sicer Politike avedanja, da ni dovolj samo sprejemati obstoje e mehani me in pravila, ampak je treba narediti nekaj ve (Mladina, ) . Osebno se je angažiral pri reševanju krize v Darfurju in pripravil mirovni predlog. lmu o Darfurju (Križnar in eiss, ) je shranjenih ve doku mentarnih zapisov o Drnovškovi pobudi. Pridružile so se ji nekatere mednarodno vidne osebnosti, ki so pomagale postaviti katastrofo genocida v Darfurju (v Sudanu) na svetovni dnevni red. Med njimi so bile holivudske zvezde, še posebej eorge loone pa tudi Don headle, Angelina Jolie, Brad Pitt in Mia Farro ( uardian, in ). Humanitarna akcija Svet za Darfur je v Sloveniji potekala pod pokroviteljstvom Janeza Drnovška. Te dejavnosti so spremljali nacio nalni množi ni mediji. Tudi nosilna pesem lma o Darfurju, Jebel Marra, ki jo je napisal Tomaž Pengov42, je prek slovenskega nacio nalnega radia dosegla širšo publiko (RT SLO, ). Posamezniki, Drnovškove misli so bile objavljene na ibanje za pravi nost in razvoj ( b). Stran ni ve dostopna gl. tudi Al Jazeera ( a) in Al Jazeera ( b). Pengovova pesem je dostopna na RT SLO ( ). POPULISM_2020_TISK.indd 92 25/02/20 12:05 Postmoderni postnacionalni populizem… podjetja, humanitarne organizacije in lada Republike Slovenije so skupaj zbrali tolarje v vrednosti . eurov pomo i za Darfur ( rad predsednika republike, ). Poleg tega se je Drnovšek pogo varjal s kitajskimi oblastmi o alternativnih rešitvah za Tibet. Predla gal je neodvisnost Kosova v roku petih let pod pogoji, da spoštuje pravice srbske manjšine. Kontaktiral pa je tudi visoke politike v taliji in Avstriji glede urejanja položaja slovenskih manjšin. Drnovšek je bil zelo kriti en tudi do nestrpnega obnašanja Slo vencev do Romov. Rušenje doma (nelegalne gradnje) romske družine Strojan tik pred boži em je ozna il za enega najsramotnejših dogodkov leta (Dnevnik, b). e posebej ostaja v spominu njegov obisk v Ambrusu, ko je Strojanovim pripeljal zabojnike, a so mu krajani zi no prepre evali dostavo zabojnikov Romom. Drno všek jih je nagovoril z besedami ajmo vsaj toliko pomagati, kot ljudje A ste vi ljudje ali kaj ste boži je, kaj mislite, da bi ristus rekel na to ajmo skupaj najti re itev rugje se Romi isto dobro ra umejo 43 olilni potencial ibanja za pravičnost in razvoj ibanje je postalo priljubljeno v zelo kratkem asu. Februarja je kar , odstotka anketiranih podpiralo Drnovškovo gibanje , odstotkov pa je celo izjavilo, da bi volilo to gibanje, e bi tekmovalo na volitvah (Mladina, ). Po podatkih raziskave Slovensko javno mnenje iz novembra ( JM MK, ) je Drnovšek zasedel etrto mesto glede na izraženo zaupanje vprašanih. Prehiteli so ga Milan Ku an, Borut Pahor in Zoran Jankovi . odstotkov anketi ranih je izjavilo, da mu zaupa, odstotkov pa, da mu ne zaupa. Kar odstotkov jih je povedalo, da bi volili za ibanje za pravi nost in razvoj, e bi to tekmovalo na volitvah. eprav je vodja gibanja, Janez Drnovšek, zanikal, da bo giba nje šlo na volitve, te možnosti ni izklju il. predstavitvi ibanja za pravi nost in razvoj na spletni strani je bilo sodelovanje na volitvah omenjeno predvsem kot izjemna dejavnost v okoliš inah, ko lani in simpatizerji gibanja ne bi videli boljšega na ina za uresni evanje ciljev gibanja. Medtem ko gibanje dejansko ni tekmovalo na parla mentarnih volitvah, se je njegovo ime pojavilo na nekaterih listah na lokalnih volitvah. Nacionalno vodstvo ibanja za pravi nost in 43 Posnetek tega dogodka je dostopen na outube strani TOP T SLO EN JA ( ) gl. tudi Delo ( ). POPULISM_2020_TISK.indd 93 25/02/20 12:05 Populizem razvoj lokalnih politi nih dejavnosti ni koordiniralo. Stranka Zares Nova politika, ustanovljena leta , pa je povzela nekatere ideje tega gibanja. To ni presenetljivo, saj je Zares vodil nekdanji Drnov škov tesni sodelavec v institucionalni politiki, regor olobi . Zares Nova politika se je pozicionirala kot stranka levega centra. Ob tem pa je uporabila nekatere pomembne sestavine populisti ne politi ne tehnologije. Zaresova kritika politike starejših parlamentar nih strank se je povezovala z obljubami nove zvrsti politike. Stranka je obljubljala transparentno, inkluzivno in samoregulativno delovanje stranke in strankarske elite. Po Drnovškovi smrti . februarja je vodja Zaresa, regor olobi , predstavil novo politiko stranke kot nadaljevanje Drnovškove politi ne drže. zpostavljeno je bilo pred vsem oblikovanje soglasja in postmoderno razumevanje politike. Zares je pozval tudi k aktivnemu državljanstvu in povabil civilno družbo k sodelovanju s stranko nove politike (kot se je sama pred stavljala). Ne glede na navedeno pa je Zares pretežno ostal v okvirju nacionalne politike. Le deloma se je navezoval na mednarodne jav nopoliti ne tematike. To velja predvsem za okoljske probleme. Zares je presenetil mnoge politi ne komentatorje, ko je leta po par lamentarnih volitvah prejel kar , volilnih glasov in dobil devet sedežev v parlamentu. nasprotju z lastnimi napovedmi pa politika te stranke po pridružitvi zmagovalni vladni koaliciji levega centra v javnosti ni bila prepoznana kot zelo druga na od drugih parlamen tarnih strank. Po neuspehu na pred asnih volitvah leta ni ve vstopila v parlament, izginila je tudi iz javnega politi nega življenja. Današnji pogled lede na prevladujo e vrednote v slovenski družbi (Hafner Fink et al., b) in glede na velik pomen Drnovškove karizme za ibanje za pravi nost in razvoj ni presenetljivo, da je bilo gibanje relativno kratkotrajen pojav. Kot politi en pojav je namre zamrlo zelo kmalu po Drnovškovi smrti. Spletna stran gibanja pa je ostala še nekaj asa aktivna. samo stojnem segmentu Arhiv misli na spletni strani ibanja za pravi nost in razvoj avgusta 44 so ostali predvsem Drnovškovi kratki pisni sestavki in poeti ne vrstice. Potem ko je ugasnila spletna stran 44 Zadnji dostop do še delujo e spletne strani gl. ibanje za pravi nost in razvoj ( c). POPULISM_2020_TISK.indd 94 25/02/20 12:05 Postmoderni postnacionalni populizem… gibanja, so nekateri Drnovškovi prispevki in prispevki o Drnovšku ostali dostopni prek spletne strani Son nih pozitivk, kjer pa nekatere spletne povezave ne delujejo ve 45. Drnovšek je bil deležen asti že za asa življenja (Evropska aka demija znanosti in umetnosti v Salzburgu mu je podelila astni naziv senator leta ), še bolj pa po smrti. Posebej so se ga spomnili s prispevki v Pogledih na temo Kaj je ostalo od zgodovine Enigma Janez Drnovšek (Pogledi.si, ). Narodnem muzeju Slovenije je bila februarja odprta razstava o življenju Janeza Drnovška46 (Primorske novice, ). Ob tej priložnosti je potekal tudi simpo zij. Nekateri Drnovškovi sodelavci in sodobniki so na njem govorili o svojih izkušnjah z Drnovškom. Zbornik spominskih prispevkov z naslovom Janez Drnovšek je leta izdala ankarjeva založba. Drnovškov spomin je bil ustanovljen tudi štipendijski sklad dr. Janeza Drnovška47 v okviru Zveze prijateljev mladine. Namenjen je štipen diranju otrok iz manj spodbudnih socialnih okolij. Za etna nan na sredstva so bila pridobljena s prodajo predmetov Janeza Drnovška, ki jih je v ta namen oddala Drnovškova družina. Dražba je potekala pod geslom Mir in dobro (Siol.net, ). Drnovškov grob na pokopališ u v Zagorju nima nobenih oznak, ki bi pri ale o politi nih vlogah Janeza Drnovška (Ob ina Zagorje ob Savi, ). Drnovškova družina je nasprotovala tudi postavitvi spomenika Drnovšku v Zagorju, a je sodiš e odlo ilo, da Drnovšek kot javna oseba ne bi mogel, prav tako pa tudi njegova družina ne more, uveljaviti nasprotovanja spomeniku oziroma dose i umik spo menika (Dnevnik, a). Drnovšku javno izkazuje spoštovanje tudi nacionalna politika s polaganjem venca na njegov grob. Ob deseti obletnici Drnovškove smrti pa je Miro erar ob prihodu na nefor malni vrh E v Bruslju najprej spomnil na deseto obletnico smrti nekdanjega premierja in predsednika republike Janeza Drnovška, državnika in politika, ter njegov prispevek k priklju evanju Slove nije Evropski uniji in Natu (Dnevnik, b). Drnovškovi sodob niki so spoštljivo spregovorili tudi ob deseti obletnici njegove smrti (Dnevnik, c). Na spletu je še vedno dostopna virtualna oblika razstave ob deseti obletnici smrti Janeza Drnovška, ki jo je pripravil l. Son eve pozitivke ( b). Katalog razstave je dostopen gl. Knez in Kajfež ( ). e o štipendijskem skladu na spletni strani, gl. Zveza prijateljev mladine ( ). POPULISM_2020_TISK.indd 95 25/02/20 12:05 Populizem Narodni muzej Slovenije (Narodni muzej Slovenije, ). SiolNET je ponovno objavil prispevke v blogu, ki ga je tam objavljal Janez Drnovšek48. Nacionalna televizija je avgusta objavila obsežen dokumentarec o Janezu Drnovšku z naslovom Od kompromisa do poslanstva portret Janeza Drnovška (RT SLO, ). Danes v slovenskem javnem prostoru ni nobene politi ne stranke ali gibanja, ki bi se neposredno navezovala na Drnovškovo postmo derno dediš ino oziroma dediš ino ibanja za pravi nost in razvoj. Dostopen je pod naslovom Klima. l. Janez D. blog ( ). POPULISM_2020_TISK.indd 96 25/02/20 12:05 Primerjalni pogled na paradigmatske primere populizmov v Sloveniji 9 PRIMERJALNI POGLED NA PARADIGMATSKE PRIMERE POPULIZMOV V SLOVENIJI Uvod Analizirani primeri populizmov v Sloveniji od prehoda v demokra cijo do danes imajo skupno zna ilnost karizmati nega voditelja. Navkljub nekaterim skupnim zna ilnostim se tri karizme med seboj razlikujejo. Prav tako se trije populizmi med seboj bistveno razliku jejo po tem, v kakšni politi ni paradigmi koreninijo. tem poglavju primerjamo tri populizme v skladu z uvodoma predstavljenim razi skovalnim pristopom. Karizmatični voditelji si trije voditelji so nedvomno karizmati ni. Medtem ko je Kramber ger ve inoma deloval brez organizacije oziroma stranke, je Drnov šek dominiral v politi nem delovanju ibanja za pravi nost in mir, Jelin i pa je uspeval skozi dolgo obdobje nadzorovati institucionali zacijo SNS tako, da je ohranila prevladujo e zna ilnosti karizmati ne stranke. Podobnost med tremi voditelji najdemo tudi v nekaterih osebnih lastnostih, kot npr. v izstopajo em obnašanju v javnosti, v proaktiv nosti, prekora evanju družbenih norm in kreativnosti, ki se izraža tudi v objavljanju knjig (Preglednica ). Ne glede na to, kako in po em to no so izstopali oziroma izstopajo, pa so (bili) zelo zanimivi za medijsko poro anje. S tem se je krepila oziroma se krepi njihova POPULISM_2020_TISK.indd 97 25/02/20 12:05 Populizem prisotnost in prepoznavnost v širši javnosti. Zanimivo je tudi, da nih e izmed treh voditeljev ni izzval pregovorne ob utljivosti slo venskih volilcev na družbene razlike. Medtem ko sta Kramberger in Drnovšek veljala za loveka z asketskim življenjskim slogom, Jelin i ev življenjski slog v javnosti ni bil zelo izpostavljen. Preglednica : Zna ilnosti karizmati nih voditeljev Ivan Kramberger Zmago Jelinčič Plemeniti Janez Drnovšek Izobrazba nedokončana osnovna šola magister farmacije; doktorat znanosti (ekonomija) magister političnih ved Teme objavljenih knjig družbenokritične, ljudsko slovenski državni simboli; memoarske o obdobjih pripovedne, upravni koleki in vojaške delovanja v institucionalni ljudsko pesniške; obveznice v slovenski oziroma politiki; avstro-ogrski zgodovini; memoarske, numizmatika; legalnost družbenokritične, misli o misli o duhovnosti hrvaške države; duhovnosti pravljica za otroke Opisi: drugi o njih dobrotnik z Negove; genialen nacionalist; dobrotnik z Zaplane človek; eden najbolj kontroverznih lik superzvezde burkež, klovn politikov v Sloveniji; neotesan, nesramen, oster, ne izbira besed Samoopis Ivek; predan domovini Sloveniji ter nekdaj »finančni človek«; človek s težkim otroštvom; njenim državljanom; Janez Drnovšek (brez dodatnih Slovenec; oseba, po kateri so snemali akademskih in političnih titul); filme o Jamesu Bondu; delaven; Janez D. potomec družine s plemiškim ima parapsihološko moč; nazivom; spoštuje vero in boga adrenalinec; po duši umetnik; poznavalec psihoterapije Življenjski slog asketski ni posebej izpostavljen asketski (materialne dobrine) Karizmati ni voditelji pa se vendarle precej razlikujejo glede na stopnjo in podro je izobrazbe, zna ilnosti v javnosti uporabljenega jezika, glede na samoopis in zaznavanje s strani drugih. celoti gledano, izobrazba sama po sebi ne prinaša karizmati nosti. Prav tako ni to no dolo enih lastnosti, ki naredijo karizmo. Nekaj ve , kar imajo karizmati ni voditelji, je, kot kaže, lahko zelo raznoliko. Morda lahko re emo, da sta jim skupna samozavest no javno nastopanje in kreativnost, ki se kaže tudi v objavljenih publika cijah, ki ostajajo trajno dostopne. Tudi v obdobju interneta so to še vedno (tudi) natisnjene knjige. POPULISM_2020_TISK.indd 98 25/02/20 12:05 Primerjalni pogled na paradigmatske primere populizmov v Sloveniji olitične paradigme in ideologije Krambergerjeva politi na dejavnost s podporo ožje družine je bila usidrana v predmoderno paradigmo. procesu približevanja delo vanju v okviru institucionalne politike (udeležba na volitvah) pa je Kramberger vendarle ugotovil, da za trajnejše in kontinuirano delo vanje potrebuje institucionalno podporo politi no stranko. S tem je storil korak v smeri moderne politike. Toda poti v moderno strankar sko politiko ni dokon al zaradi nenadne nasilne smrti. Slovenska nacionalna stranka je nastala kot sestavina uveljavljanja moderne politi ne paradigme na Slovenskem. Stranka pod vodstvom karizmati nega voditelja Zmaga Jelin i a Plemenitega pa se je skozi as prilagajala. celoti gledano, je stranka vedno kombinirala ele mente levo in desno usmerjenih ideologij, v zadnjem asu pa svojo moderno ekstremno desno usmeritev prilagaja okolju s premikom proti ekstremno desni postmoderni paradigmi. Drnovškovo ibanje za pravi nost in razvoj je izmed vseh treh preu evanih politi nih pojavov nastalo najkasneje. Od vsega za etka je temeljilo na postmoderni paradigmi, vendar z levo, postnacio nalno ideološko politi no usmeritvijo. Preglednica 6: Zvrsti politi nih paradigem glede na za etke ana liziranih primerov populizma Kramberger s podporo Slovenska nacionalna Gibanje za pravičnost in družine stranka razvoj Politična paradigma prehod iz predmoderne v moderna politična paradigma; postmoderna (leva) politična moderno politično paradigmo v zadnjem času premik k paradigma postmoderni (skrajno desni) politični paradigmi Zvrst populizma predmoderni populizem moderni nacionalni; v zadnjem postmoderni postnacionalni času premik k postmoderni populizem nacionalni zvrsti populizma (identitetno usmerjeni populizem) Karizmatični voditelj Ivan Kramberger Zmago Jelinčič Plemeniti Janez Drnovšek; Janez D. deološke usmeritve treh populizmov se med seboj razlikujejo (Preglednica ). Krambergerjevo politi no delovanje je bilo usidrano v tradicionalnih konzervativnih družbenih vrednotah, hkrati pa se je umestil v glavni ideološko politi ni razcep v tranziciji (antikomuni zem nastopal je proti stari eliti). Znotraj jugoslovanskih kon iktov je zavzel nacionalisti na stališ a med drugim tudi ksenofobna sta liš a do beguncev iz Bosne in Hercegovine. POPULISM_2020_TISK.indd 99 25/02/20 12:05 Populizem Preglednica : deološka usmeritev Krambergerjevo družinsko Slovenska nacionalna Gibanje za pravičnost in podprto politično stranka razvoj delovanje Levo, nacionalno X nekateri elementi Levo, postnacionalno X v celoti Desno, nacionalno X X preplet tradicionalizma in do 2004 desne (konzervativne in nekateri elementi nacionalistične) usmeritve konzervativizma in moderni nacionalizem Desno, postnacionalno X po 2004 nekateri elementi konzervativizma in postmoderna identitarna usmeritev primeru Slovenske nacionalne stranke opazimo dolgoro no ideološko prilagoditev, eprav še vedno v okviru eklekti ne ideologije ekstremne desnice. Levi elementi v usmeritvi Slovenske nacionalne stranke so predvsem naslednji pozitivno vrednotenje partizanskega gibanja med drugo svetovno vojno, posredno priznana pravica do abortusa, negativni odnos do Katoliške cerkve, zavzemanje za pra vice delavcev in za socialne politike (oboje za slovensko etni no opredeljene državljane) in za legalizacijo prostitucije. n vendar pre vladujejo konzervativni in skrajno desni elementi. Konzervativizem (desna usmerjenost) se izraža predvsem v poudarjanju tradicional nih družbenih vrednot, kot so tradicionalno pojmovanje družine in vloge žensk ter negativen odnos do družbenih manjšin. zvorno (do približno leta ) so med skrajno desnimi elementi naslednji eks tremno desna stališ a v zvezi z državljanstvom Republike Slovenije, beguncev in priseljencev s podro ja nekdanje Jugoslavije, do mar ginalnih družbenih skupin (Romi, homoseksualci) negativen odnos do vojnih beguncev, ki so v tistem asu prihajali v Slovenijo ve i noma iz Bosne in Hercegovine podpiranje etni nega nacionalizma (slogan gospodar na svoji zemlji ) stališ a glede tematik odnosov med Slovenijo in Hrvaško, še posebej glede meje med državama zelo pozitiven odnos do orožja, zavzemanje za liberalizacijo zakonodaje o dostopu do orožja in o zasebni nabavi orožja. Prav skrajno desni POPULISM_2020_TISK.indd 100 25/02/20 12:05 Primerjalni pogled na paradigmatske primere populizmov v Sloveniji elementi ves as dajejo glavni ton prepoznavnosti Slovenske nacio nalne stranke. okoliš inah upravljanja mednarodne nan ne in ekonomske krize ter pove evanja globalne imigracije s svetovnega juga in iz Azije je stranka zavzela ekstremno desna stališ a v zvezi novimi imigranti opredelila se je protiislamisti no in proti para itom v (slovenski) družbi. Stališ e do Evropske unije se je premaknilo od evrorealizma k evroskepti nemu zagovarjanju Evropske unije kot Evrope narodov. Drnovškovo ibanje za pravi nost in razvoj se je usidralo na levico z osredoto anjem na problematiko družbenih neenakosti in pravi nosti ter prevzemanjuem levega diskurza o omejevanju logike kapitala in pro ta ter s povezovanjem temeljnih družbenoekonom skih sprememb s spreminjanjem odnosa do okolja. Postmoderni postnacio nalni vidik levice je jasen predvsem v nagovarjanju loveš tva (posameznikov in držav) k (samo)omejevanju, preseganju sebi nosti s spreminjanjem na el funkcioniranja sveta. Slednje pa naj bi zajemalo zagotavljanje dostojnega življenja vsakomur, bolj pravi ni svetovni red, reševanje okoljskih problemov, reševanje kon iktov, nasprotovanje vsem oblikam nasilja, boljšo obravnavo živali, dviga nje zavesti loveštva in prepre evanje zatona loveštva zaradi naraš ajo e neenakosti v naravnih virih in verske ter družbene neenakosti. olitično komuniciranje Zanimivost treh karizmati nih osebnosti za medije je mogo e najti tako v njihovi samozavesti, nenavadnosti njihovih osebnosti in obna šanj kot tudi v njihovi aktivnosti (Preglednica ). Kramberger je pretežno deloval dobesedno neposredno osebno, na terenu. Na mestnih ulicah, trgih in v vaseh je oblikoval mikrojav nosti v živo . Zmago Jelin i se nenehno prilagaja tehnološkemu razvoju in širi kanale politi nega komuniciranja prek razli nih medi jev. Tako kot Kramberger tudi Jelin i uporablja široko razumljiv jezik, ki pa je bolj vulgaren od Krambergerjevega. Drnovšek je v obdobju ibanja za pravi nost in razvoj ohranil jezik izobraženca, a se je v komuniciranju primarno osredoto il na nova socialna omrežja in na knjige. Dejavnost vseh treh voditeljev pa so oja evali oziroma oja ujejo etablirani nacionalni množi ni mediji. Drnovšek je izmed treh karizmati nih voditeljev izstopal po ve ji zanimivosti za medna rodne medijske hiše. POPULISM_2020_TISK.indd 101 25/02/20 12:05 Populizem Preglednica : Politi no komuniciranje karizmati nih voditeljev Ivan Kramberger Zmago Jelinčič Plemeniti Janez Drnovšek (Janez D.) Izstopajoče lastnosti inovatorstvo, strast do orožja, zbirateljstvo osebna sprememba zaradi ljudskost, bolj ali manj dragocenih bolezni, zgodovinskih predmetov tradicionalna kultura duhovnost, kozmopolitskost Spoštovanje norm prekoračevanje norm prekoračevanje norm prekoračevanje norm Obnašanje v javnosti proaktivnost, proaktivnost, politična proaktivnost omejena predvsem prilagodljivost glede na nekorektnost, na nove medije, konkretno okolje, prilagodljivost skozi daljše zadržanost, redkobesednost, občasno politična nekorektnost, obdobje povečana sproščenost glede na obdobje v uradni politiki Jezik preprost, široko razumljiv, široko razumljiv, kritičen in jezik izobraženca, filozofski, kritičen in tolažilen napadalen duhovno navdahnjen, mobilizacijski Izstopajoča prevladujoče neposredno, kombinacija različnih medijskih prevladujoča uporaba orodja političnega osebno komuniciranje orodij; izstopajoče nastopanje v komuniciranja prek svetovnega komuniciranja avdio in video medijih spleta in natisnjene pisane besede Odnos etabliranih povečevanje vidnosti voditelja povečevanje vidnosti voditelja povečevanje vidnosti voditelja medijev do voditelja v javnosti v javnosti v javnosti Za vse tri voditelje lahko re emo, da so etablirani množi ni mediji oja evali sporo ila in informacije o dejavnosti teh voditeljev. olitični apel proti čemu, za kaj, na kak en način eprav je bila Krambergerjeva politi na dejavnost v veliki meri usmerjena na staro in novo nastajajo o elito ter na luzerje prehoda v kapitalizem, Jelin i eva SNS pa proti starim in vedno novim elitam, sta si delila skupno skrb za slovenstvo, za kmete in delavce. Medtem ko so bili za Krambergerja podeželje in reveži še posebej pomembni, je Jelin i eva stranka s asoma vedno bolj nagovarjala tudi podjetni ke, upokojence, starejše in mlade. Poleg tega SNS v zadnjem obdobju vedno bolj širi krog nesprejemljivih družbenih manjšin, med njimi navaja tudi družbene parazite . Najpomembnejša razlika med obe ma pa je verjetno prav v osrednjem cilju politi nega delovanja. Med tem ko je Kramberger dajal prednost temu, da je ljudem potrebno dati jesti, dodal pa je tudi skrb za slovenstvo, je rde a nit Jelin i eve SNS slovenski nacionalizem. Prav tako se oba pojava zelo razlikujeta v tem, da je Kramberger deloval dobrodelno in se je šele po težavah z zdravjem zaradi preobremenjenosti odlo il za ustanovitev politi ne stranke, Jelin i eva SNS pa je izvorno karizmati na politi na stranka. POPULISM_2020_TISK.indd 102 25/02/20 12:05 Primerjalni pogled na paradigmatske primere populizmov v Sloveniji Preglednica 9: Politi ni apel preu evanih populizmov Ivan Kramberger Zmago Jelinčič Plemeniti Janez Drnovšek Politični apel stari eliti – komunistom in proti vladi; vladi – slovenski in drugim proti novo nastajajočim elitam proti drugim strankam; proti nacionalnim vladam; politikom, ki ne skrbijo za interese mednarodnim in nadnacionalnim Slovenije; proti družbenim vladnim organizacijam manjšinam; proti »družbenim parazitom« Politični apel Slovence, Slovence in Slovenke; ljudje, za kmete, delavce, reveže, ki so državljane in državljanke Republike človeštvo, izgubljali v tranziciji v kapitalizem; Slovenije; svetovne voditelje, invalide in druge posameznike upokojence, starejše občane, civilno družbo iz obrobnih družbenih skupin, delavstvo, razočarane nad novim sistemom, podjetnike, kmete, otroke in stare mamice (starejše kmečke mladostnike ženske), iveke Osrednje tranzicijski luzerji; slovenetstvo; univerzalistična vprašanja; tematike revščina; korupcija, kritika različnih elit in preprečevanje zatona človeštva; podeželje; institucij; hinavščina in laži uradne politike slovenstvo; nesprejemljive marginalne na nacionalni in mednarodni ravni; kmetstvo; družbene skupine (LGBTQ, družbene neenakosti v svetovnem odnos do narave – okoljske imigranti); merilu; tematike zaščita slovenske identitete; človeško povzročene podnebne tržno gospodarstvo, kapital, spremembe nekatera področja države blaginje; zaščita okolja (vendar ne verjame v podnebne spremembe); kritika medvladnih organizacij (NATO, EU), v zadnjem času tudi za izstop Slovenije iz njih; ter kritika mednarodnih sporazumov, še posebej možnih sporazumov z ZDA Ključni cilj »ljudem je treba dati jesti«; delovanje za ljudstvo – Slovenke delovati v interesu ljudi, človeštva; slovenstvo in Slovence, slovenske državljane narediti svet boljši; in državljanke; za dobrobit dvigniti zavest ljudi, človeštva na slovenskega naroda višjo, univerzalno raven; zaustaviti uničevanje narave in preživetje človeštva na Zemlji; pomoč potrebnim, revnim, starim, zatiranim in bolnim; Način dobrotništvo in tekmovanje na tekmovanje na volitvah; omejitev in preseganje sebičnosti volitvah boj proti korupciji; posameznikov in držav; ne le nadzor nad imigracijo in sprejemati obstoječe mehanizme omejevanje pravic imigrantom; in pravila, ampak narediti nekaj kritika medvladnih in več postopoma (brez revolucije) nadnacionalnih organizacij Drnovškovo ibanje za pravi nost in razvoj se zelo razlikuje od drugih dveh politi nih pojavov po izstopanju iz nacionalnih okvirov politi nega in po delovanju izven institucionalne politike. Drnovška ni zanimala etnija ali nacija, temve loveštvo, preobrazba loveš tva in njegovo preživetje. S kritiko in pobudami se je obra al tako k posamezniku kot tudi k civilnodružbenim organizacijam, vladam POPULISM_2020_TISK.indd 103 25/02/20 12:05 Populizem in mednarodnim organizacijam. Drnovškove zahteve po spremembi družbenih in ekonomskih odnosov v svetovnem merilu vsebujejo troje zmanjševanje družbenih neenakosti, pove evanje družbene solidarnosti (predvsem revnim, pomo i potrebnim starim, zatiranim in bolnim) in zaustavitev uni evanja narave ter s tem zagotovitev pre živetja loveštva na Zemlji. Institucionalizacija si trije preu evani primeri populizma so (bili) po dostopnih podat kih v veliki meri avtonomni v razmerju do okolja. Pri tem seveda ne kaže pozabiti, da sta bila Krambergerjeva družinsko podprta politi na dejavnost in Drnovškovo ibanje za pravi nost in razvoj kratkotrajna pojava zaradi smrti teh dveh karizmati nih voditeljev. Ne glede na to pa v obeh primerih vidimo težnjo k institucionaliza ciji. Kramberger je za el svojo dejavnost institucionalizirati v obliki politi ne stranke, Drnovškovo ibanje za pravi nost in razvoj pa se je oblikovalo in uradno registriralo kot društvo, Drnovšek tudi ni po polnoma izklju il niti ustanovitve politi ne stranke. Preglednica 10: Oblika organizacije Ivan Kramberger Zmago Jelinčič Plemeniti Janez Drnovšek Oblika organizacije neformalna; registrirana stranka – registrirano združenje Gibanje Krambergerjevo politično Slovenska nacionalna stranka za pravičnost in razvoj delovanje s pomočjo njegove ožje družine Najtrajnejša izmed treh pojavov je Slovenska nacionalna stranka, vseskozi z istim karizmati nim voditeljem. nstitucionalizacija stranke v smislu rutinizacije karizme je vse doslej ostala omejena. Mo stranke je ostala v veliki meri personalizirana, obnašanje kariz mati nega vodje (in s tem politi ne stranke) je le deloma predvidljivo. Do nedavna je imela zelo majhen koalicijski potencial, po volitvah in oblikovanju manjšinske vlade je postala zanimiva vsaj v obliki projektnega sodelovanja z vlado (npr. podpiranje vladnega predloga državnega prora una leta ). koreninjenost SNS v volilnem telesu je odvisna predvsem od priložnosti v okolju od nacionalne in globalne umeš enosti v pojave, ki zbujajo negotovost in strah ljudi v Sloveniji ter od pozicioniranja drugih politi nih strank v strankar skem sistemu do teh pojavov. POPULISM_2020_TISK.indd 104 25/02/20 12:05 Primerjalni pogled na paradigmatske primere populizmov v Sloveniji Preglednica 11: Kazalniki institucionalizacije po kriterijih avtorjev Musella in ercesi ( ) Krambergerjeva družinsko Slovenska nacionalna Gibanje za pravičnost in podprta politična dejavnost stranka razvoj Odločevalska da; da; da; avtonomija od družinsko podprto javno politično karizmatična politična stranka karizmatično Drnovškovo okolja delovanje karizmatičnega Zmaga Jelinčiča; ni podatkov o družbeno gibanje; ni podatkov politika; zunanji odvisnosti od igralcev/ o zunanji odvisnosti od igralcev/ ni podatkov o zunanji odvisnosti sponzorjev; nič sprememb v sponzorjev; ločeno ustanavljanje od igralcev/sponzorjev; z vodstvu stranke strank s sklicevanjem na to zamikom začetek snovanja gibanje; personalno gibanje; za Krambergerjeve stranke; časa Drnovška nič sprememb v personalno gibanje; vodenju gibanja nič sprememb v vodstvu političnega delovanja za časa Krambergerja Trajnost kratkotrajnost; prekinjeno s trajnost s prekinitvijo dveh kratkotrajnost; prekinjeno Krambergerjevo smrtjo (strel s parlamentarnih mandatov – SNS z Drnovškovo smrtjo zaradi puško); brez parlamentarnega je bila v parlamentu med 1992 bolezni; brez nacionalnega predstavništva in 2008 ter ponovno od leta parlamentarnega predstavništva 2018 dalje Rutinizacija ne; delna; zelo nizka; moč je personalizirana (delovanje moč je personalizirana; ohlapna organizacija enega človeka s podporo ožje oblikovanje statuta stranke (združenje) na nepolitični ravni; družine) ob upoštevanju nacionalne nepredvidljivo obnašanje zakonodaje; obnašanje stranke deloma predvidljivo; Utrditev zaznavanje relevantnosti delno, a razmeroma trajno v javnem mnenju zaznavanje zamejeno v kratek časovni okvir; zaznavanje relevantnosti; majhna relevantnosti zamejeno v kratek kratkotrajnost pojava relevantnost za oblikovanje časovni okvir; kratkotrajnost vladnih koalicij; majhen pojava izsiljevalski potencial Ukoreninjenost posamična, kratkotrajna volilna po prvem volilnem uspehu znatnen volilni potencial; ni uspešnost (predsedniške volitve); ohranjanje podobnega volilnega tekmovala na volitvah; stranke, kratkotrajnost pojava uspeha; začasen umik stranke ki so nastale z referenco na to iz tekmovanja in vrnitev s gibanje bolj ali manj le prehoden podobnim uspehom kot ob pojav na lokalni ravni in na predzadnjem vstopu v parlament nacionalni ravni (Zares – Nova politika). Tako za Krambergerjevo politi no dejavnost kot tudi za Drnov škovo ibanje za pravi nost in razvoj lahko re emo, da sta bila krat kotrajna in zelo malo institucionalizirana pojava. Pri njiju ni mogo e govoriti niti o rutinizaciji niti o utrjevanju niti o ukoreninjenosti. To pa ne pomeni, da pojava nista imela tovrstnih potencialov. Procesi institucionalizacije, ki so se za eli, so se sicer razlikovali (Kramberger je ustanovil stranko, Drnovšek pa interesno združenje), a so v obeh primerih usahnili s smrtjo karizmati nih voditeljev. POPULISM_2020_TISK.indd 105 25/02/20 12:05 aklju ne misli K S Ključna spoznanja primerjalne tudije primerov v Sloveniji študiji smo pokazali, da populizem ni eden, temve da jih je ve . Pri primerjalnem raziskovanju je zelo smiselno uporabiti minimalno opredelitev populizma, ki omogo a razkrivanje tako posebnosti po pulizmov v razli nih družbenih kontekstih kot tudi njihovo transfor macijo skozi as. eprav so populizmi sprva nastali v ožjih družbeno politi nih okvirih, pa so posredno ali neposredno vendarle umeš eni tudi v širše okoliš ine globalizacijskih valov. Primerjalno raziskovanje populizmov v Sloveniji se je izkazalo za kriti ni študij primera. Posocialisti ni kontekst mnogoterih tranzicij (socialnih, ekonomskih, politi nih, državno osamosvajajo ih in regio nalno oziroma evropsko povezujo ih) je namre v prepletu z zuna njimi dejavniki omogo il nastanek paradigmatsko razli nih populiz mov, pri emer lahko nekateri asovno sobivajo. Pri razlikovanju med populizmi se je nova tipologija populizmov, ki smo jo razvili na podlagi treh spremenljivk (spreminjajo e se oblike družb, s tem povezano spreminjanje politi nih paradigem in globali zacijski valovi) izkazala za smiselno. Analiza primerov je pokazala, da je populisti na ideologija v ožjem smislu zelo prilagodljiva. Odziva se na spreminjanje elit, ki so v populizmu kritizirane kot neeti ne, skorumpirane. Ravno tako doživlja rede nicijo ljudstvo in antagonizem med ljudstvom in elito. treh analiziranih primerih je o itno, da se populisti na ideologija v ožjem smislu lahko kombinira (in se tudi kombinira) z elementi razli nih velikih politi nih ideologij z levo desnega kontinuma. POPULISM_2020_TISK.indd 107 25/02/20 12:05 Populizem Pri preu evanih populizmih se je izkazal izjemen pomen kariz mati nih voditeljev, hkrati pa tudi vprašljivost teze, da karizmati ni voditelji politi no komunicirajo nesposredno z ljudstvom. Po eni strani torej res gre za izjemne, kreativne, nenavadne in samozavestne posameznike s karizmo. Po drugi strani pa njihova karizma ne bi dosegla veliko volivcev brez podpore etabliranih množi nih medi jev, ki ohranjajo to vlogo tudi v asu uporabe socialnih omrežij na svetovnem spletu. Rezultati naše analize pritrjujejo novejšim ugoto vitvam, da so k temu, da je populizem je vsaj v delu sveta postal kar mainstream , bistveno prispevali etablirani mediji (Hameleers in liegenthart, ). Strategija etabliranih medijev, da dodatno ozvo ujejo populisti na sporo ila, objavljena na Facebooku in T itterju, zaradi ekonomskih interesov, povezanih z branostjo, se je izkazala za problemati no. Odpira se širše vprašanje javnega prostora za zago tavljanje široke in korektne informiranosti državljanov ter za raz pravo. Slednje je kriti nega pomena za demokracijo. Med vztrajnimi elementi populizmov je tudi kriti en odnos do obstoje ih institucij, delovanje mimo prevladujo ih družbenih norm in zahteve po spremembah institucij. Populizmom je imanen ten odpor do pluralizma. Ljudstvo (pa naj bo mišljeno kot etni na skupnost, kot navadni, pošteni ljudje ali kot ljudje, loveštvo) je razum ljeno predvsem kot enovita, notranje homogena in ne pluralna enota. Slednje zaostruje vprašanje združljivosti populizma z demo kracijo. Ali druga e ali razli na velikoideološka barva populizma sploh ponuja bistveno razli ne priložnosti za demokracijo Nova tipologija populizmov obdobju zadnjih dvajsetih let se vedno izražajo in tudi zavestno po udarjajo razlike med državami glede na to, kakšni so modernizacijski procesi, s kakšnimi sredstvi in koraki potekajo. Raziskovalci prespra šujejo stare pristope in koncepte v preu evanju procesov moderniza cije. Danes je jasno, da moramo v raziskovanju uporabiti pristope, ki so ob utljivi za kontekstualne posebnosti. Razvijajo e se modernosti v razli nih delih sveta sicer lahko primerjamo s prevladujo o obliko evropske modernosti, vendar brez pri akovanja, da se bodo druge modernosti razvijale v smeri evropskih vzorcev. Ne le v politiki in ekonomiji, tudi v znanstvenem raziskovanju je napo il as, da sprej memo raznolikost razvojnih poti in raznolikost modernih družb. POPULISM_2020_TISK.indd 108 25/02/20 12:05 aklju ne misli Pri delu na predlagani tipologiji družb in populizmov smo se zavedeli nekaj pomembnih dejstev. Prvi , da so globalizacijski valovi doslej predvsem potekali kot evropeizacije v obliki neposredne in posredne prevlade nekaj držav zahodnega sveta Zahodne Evrope in Severne Amerike (kamor so priseljenci iz Evrope prinesli mnoge institucionalne zna ilnosti, gospodarske prakse, religijska prepri anja in kulturne tradicije) (Ke lor, ). Drugi , da je globalna nan na oblika kapitalizma danes v krizi skupaj z liberalno demo krati no obliko politike in da zahodni model modernizacije ni edini model. Tretji , danes poteka globalno prerazporejanje mo i, med tem ko so razli ne oblike družb bolj gosto in bolj intenzivno globalno povezane kot kdajkoli prej. Razli ne zvrsti populizmov nastajajo kot reakcija na pritiske modernizacije, ki prihaja iz Zahoda kot smo pokazali tudi v knjigi. procesu nastajanja mnogoterih modernosti (Sachsenmmaier et al., ) pa modernizacija in globalizacija nista ve v celoti zahodnocentri ni kar poudarjata tudi Hess in Aidoo ( ) v svoji analizi protikitajskega populizma v Afriki. Naj zaklju imo z mislijo, da morajo družboslovci ostati teoretsko in konceptualno odprti za morebitne nove zvrsti modernizacij in glo balizacij (vklju no z deglobalizacijskimi težnjami) ter razli ne zvrsti populizmov. pamo, da bo naša tipologija služila kot prilagodljivo analiti no orodje za zajemanje na novo nastajajo ih alternativnih modernizacij, (de)globalizacij in populizmov. POPULISM_2020_TISK.indd 109 25/02/20 12:05 Viri 10 VIRI Aalberg, Toril, Esser, Frank, Reinemann, arsten, Str mb k, Jester in De reese, laes (ur.) ( ) Populist Political ommunication in Europe. Ne ork Routledge. Adam, Frane ( ) Deformirana modernizacija (realni) socializem med tradicijo in modernostjo. Družboslovne razprave ( ) . Alamdari, Kazem ( ) The Po er Structure of the slamic Republic of ran Transition from Populism to lientelism, and Militarization of the overnment. Third orld uarterl , ( ) . Albertazzi, Daniele in McDonnell, Duncan ( ) onclusion Populism and T ent First entur estern European Democrac . Albertazzi, Danielle in McDonnell, Duncan (ur.) T ent rst entur Populism The Spectre of estern European Democrac , European Democrac . . Basingstoke Palgrave Macmillan. Allcock, J. B. ( ) Populism A Brief Biograph . Sociolog ( ) . Anderson, James (ur.) ( ) Transnational Democrac Political Spaces and Border rossings. London in Ne ork Routledge. Apter, David E. ( ) Rethinking Development. Modernization, Dependenc , and Postmodern Politics. Ne bur Park, Beverl Hills, London Ne Delhi SA E Publications. Aslanidis, Paris in Kalt asser, rist bal Rovira ( ) Dealing ith Populists in overnment the S R ZA ANEL oalition in reece. Democratization ( ) . POPULISM_2020_TISK.indd 111 25/02/20 12:05 Populizem Bahna, Miloslav, Piscov , Magdalena in T žik, Miroslav ( ) Shaping of National dentit in the Process of Separation and ntegration in entral and Eastern Europe. Haller, Ma , Jo ell, Roger in Smith, Tom ., The nternational Social Surve Programme, , . harting the lobe. London in Ne ork Routledge in Ta lor Francis roup. Bale, Tim, reen Pedersen, hristo er, Krou el, Andre, Luther, Kurt Richard, Sitter, Nick ( ) f ou an t Beat Them, Join Them E plaining Social Democratic Responses to the hallenge from the Populist Radical Right in estern Europe. Political Studies ( ) . Barr, Robert R. ( ) Populists, Outsiders and Anti establishment Politics. Part Politics ( ) . Beck, lrich ( ) osmopolitan ision. ambridge, K and Malden, SA Polit Press. Bell, Daniel ( ) The oming of Post ndustrial Societ , Ne ork Basic Books. Berlin, saiah, Hofstadter, Richard, MacRae, Donald, Schapiro, Leonard, Seton atson, Hughh, Touraine, Alain, enturi, F., alicki, Andrzej, orsle , Peter in drugi. ( ) Populism. overnment and Opposition ( ) . Bernik, van ( ) Socialisti na družba kot obmoderna družba. Družboslovne razprave ( ) . Bernik, van, Malnar, Brina in Toš, Niko ( ) Slovenian Political ulture Parado es of Democratization. Fink Hafner, D. in Robbins, J.R. (ur.) Making a Ne Nation The Formation of Slovenia. . Aldershot, Brook eld, SA, Singapore, S dne Dartmouth. Bobbio, Norberto ( ) Desnica in levica. Ljubljana Znanstveno in publicisti no središ e. Bosch, Augusti and Dur n, v n ( ) Ho Does Economic risis mpel Emerging Parties on the Road to Elections The ase of the Spanish Podemos and iudadanos. Part Politics ( ) . Boz ki, Andr s ( ) onsolidation or Second Revolution The Politics of the Ne Right in Hungar . Slovak Foreign Polic A airs ( ) . POPULISM_2020_TISK.indd 112 25/02/20 12:05 Viri Braunstein, Ruth in Ta lor, Malaena ( ) s the Tea Part a Religious Movement Religiosit in the Tea Part versus the Religious Right. Sociolog of Religion A uarterl Revie ( ) . Burbach, Roger ( ) lobalization and Postmodern Politics From Zapatistas to High Tech Robber Barons. London Pluto Press. anovan, Margaret ( ) People , Politicians and Populism. overnment and Opposition ( ) . anovan, Margaret ( ) Trust the People Populism and the T o Faces of Democrac . Political Studies ( ) . ourser, Zachar ( ) The Tea Part as a onservative Social Movement. Societ ( ) . rook, Stephen, Pakulski, Jan, aters, Malcolm ( ) Postmodernization. London, Ne bur Park, Ne Delhi SA E Publications. rni , Aleš ( ) Predsednik za novo dobo. Družboslovne razprave ( ) . Dalton, Russel J. ( ) itizen Politics Public Opinion and Political Parties in Advanced ndustrial Democracies. hatham, NJ hatham House. de la Torre, arlos (ur.) ( ) The Promise and Perils of Populism lobal Perspective. Kentuck The niversit Press of Kentuck . de reese, laes H., Esser, Frank, Aalberg, Toril, Reinemann, arsten, Stan er, James ( ) Populism as an E pression of Political ommunication ontent and St le A Ne Perspective. The nternational Journal of Press Politics ( ) . Deegan Krause, Kevin and Haughton, Tim ( ) To ard a More seful onceptualization of Populism T pes and Degrees of Populist Appeals in the ase of Slovakia. Politics and Polic ( ) . Drahokoupil, Jan ( ) From ollectivization to lobalization Putting Populism in ts Place . Slovak Foreign Polic A airs ( ) . Eat ell, Roger ( ) The Rebirth of the E treme Right in estern Europe . Parliamentar A airs ( ) . Eisenstadt, Shmuel Noah ( ) Tradition, hange, and Modernit . Ne ork, London, S dne Toronto John ile . POPULISM_2020_TISK.indd 113 25/02/20 12:05 Populizem Eisenstadt, Shmuel Noah ( ) Revolution and the Transformation of Societies. A omparative Stud of ivilizations. Ne ork The Free Press in London ollier Macmillan Publishers. Eisenstadt, Shmuel Noah ( ) ntroduction Historical Traditions, Modernization and Development. Eisenstadt, Shmuel Noah (ur.) Patterns of Modernit , olume Be ond est, . London Frances Pinter Publishers. Ellner, Steve ( ) enezuela s Social Based Democratic Model nnovations and Limitations. Journal of Latin American Studies ( ) . doi . S . Espejo, Paulina Ochoa ( ) Populism and the dea of the People. Kalt asser, ristobal Rovira, Taggart, Paul, Espejo, Paulina Ochoa in Ostigu , Pierre (ur.), The O ford Handbook of Populism, . O ford O ford niversit Press. Fella, Stefano and Ruzza, arlo ( ) Populism and the Fall of the entre Right in tal The End of the Berlusconi Model or a Ne Beginning . Journal of ontemporar European Studies ( ) . Ferkiss, ictor . ( ) Populism M th, Realit , urrent Danger. Political Research uarterl ( ) . Fink Hafner, Danica ( ) Nova družbena gibanja subjekti politi ne inovacije. Ljubljana Založba FD . Fink Hafner, Danica ( ) Antistrankarski sentiment v kontekstu demokrati nega prehoda. Slovenija v primerjavi z drugimi posocialisti nimi deželami. Toš, Niko (ur.), Slovenski izziv , Dokumenti SJM , . Ljubljana Fakulteta za družbene vede. Fink Hafner, Danica ( ) Development of a Part S stem. Fink Hafner, Danica and Robbins, John R., (ur), Making a Ne nation The Formation of Slovenia, . Aldershot, Brook eld SA, Singapore, S dne Dartmouth. Fink Hafner, Danica ( ) Politi ne stranke. Ljubljana Založba FD . Fink Hafner, Danica ( ) A T polog of Populisms and hanging Forms of Societ The ase of Slovenia. Europe Asia Studies ( ) . POPULISM_2020_TISK.indd 114 25/02/20 12:05 Viri Fink Hafner, Danica ( ) Slovenia since . Ramet, Sabrina P. in Hassenstab, hris M. (ur.) entral and Southeast European Politics since , . Second edition. ambridge ambridge niversit Press. Fink Hafner, Danica (v tisku) Destabilizacija slovenskega strankarskega sistema po letu . Krašovec, Alenka, Deželan, Tomaž, (ur.), olilno leto. Ljubljana Založba FD . Fink Hafner, Danica in Krašovec, Alenka ( ) Factors A ecting the Long Term Success of Ne Parliamentar Parties Findings in A Post ommunist onte t. Romanian Political Science Journal ( ) . Fink Hafner, Danica in Krašovec, Alenka ( ) The Presidentialisation of Parties in Slovenia Leaders and Parties. Passarelli, . (ur.). The Presidentialisation of Political Parties in the estern Balkans, . ham Springer. Fink Hafner, Danica in Kropivnik, Samo ( ) Politi na udeležba v posocializmu med deformirano modernostjo, novo modernizacijo in postmodernostjo. Družboslovne razprave ( ) . Fink Hafner, Danica, Novak, Meta in Knep, Matej ( ) Razvoj slovenskih zelenih strank v primerjalni perspektivi. Ljubljana Založba FD . Fischer, Jasna ( ) Za etki industrializacije na Slovenskem. epi , Zdenko (ur.), Preteklost sodobnosti, . zbrana poglavja iz slovenske novejše zgodovine. Pijava orica Aristoteles lahti k.d. in Ljubljana nštitut za novejšo zgodovino. Frankland, E. ene ( ) The Role of the reens in est erman Parliamentar Politics . The Revie of Politics ( ) . Freeden, Michael ( ) deologies and Political Theor A onceptual Approach. O ford larendon Press. Freeden, Michael ( ) s Nationalism a Distinct deolog . Political Studies ( ) . Freeden, Michael ( ) After the Bre it Referendum Revisiting Populism as an deolog . Journal of Political deologies ( ) . alston, illiam Arthur ( ) The Populist hallenge to Liberal Democrac . Journal of Democrac ( ) . POPULISM_2020_TISK.indd 115 25/02/20 12:05 Populizem ermani, ino ( ) Authoritarianism, Fascism, and National Populism. Ne Bruns ick Ne Jerse Transaction Books. ermani, ino ( ) The Sociolog of Modernization. Ne Bruns ick in London Transaction Books. hergina, Sergiou, Mi coiu, Sergiu, Soare, Sorina (ur.) ( ) ontemporar Populism A ontroversial oncept and ts Diverse Forms. ambridge ambridge Scholars Publishing. rdina, gor ( ) Zgodovina Slovencev od do . lustruirana zgodovina Slovencev, . Ljubljana Založba Mladinska knjiga. reskovits, Bela ( ) Demagogic Populism in Eastern Europe . Telos ( ) . urtner, Bruno ( ) The Financial and Economic risis and Developing ountries. nternational Development Polic ( ) . Dostopno prek https journals.openedition.org poldev , . . . Hafner Fink, Mitja ( ) Sociološka razsežja razpada Jugoslavije. Ljubljana Fakulteta za družbene vede. Hafner Fink, Mitja ( ) (Attitudes to) Social ne ualit in the Process of Transition from Socialism omparing Slovenia to Bulgaria, zechoslovakia, East erman , Hungar and Poland. Toš, Niko, Mohler, P.Ph. in Malnar, Brina (ur.) Modern Societ and alues, . Ljubljana FSS, niversit of Ljubljana Mannheim Zuma. Hafner Fink, Mitja in han, Samo ( ) rednote, ekonomska rast in družbeni razvoj. Teorija in praksa (posebna številka) . Hafner Fink, Mitja, Fink Hafner, Danica in Krašovec, Alenka ( a) hanging Patterns of Political Participation. Le is, Paul in Marko ski, Radosla (ur.), Europeanising Part Politics. omparative Perspectives on entral and Eastern Europe, . Manchester in Ne ork Manchester niversit Press. Hafner Fink, Mitja, Malnar, Brina in han, Samo ( ) The National onte ts of Post national itizenship. zech Sociological Rrevie ( ) . Hajer, Maarten ( ) Polic ithout Polit Polic Anal sis and the nstitutional oid. Polic Sciences ( ) . POPULISM_2020_TISK.indd 116 25/02/20 12:05 Viri Hameleers, Michael in liegenthart, Rens ( ) The Rise of a Populist Zeitgeist A ontent Anal sis of Populist Media overage in Ne spapers Published bet een and . Journalism Studies ( ) , , DO . . . . Ha kins, Kirk A. ( ) Populism in enezuela The Rise of havismo. Third orld uarterl ( ) . Held, David in Mc re , Anthon . (ur.) ( ) overning lobal ization Po er, Authorit and lobal overnance. ambridge, O ford in Malden Polit Press in Black ell Publishing nc.. Hellmann, Olli ( ) Populism in East Asia. Kalt asser, ristobal Rovira, Taggart, Paul, Espejo, Paulina Ochoa in Ostigu , Pierre (ur.) The O ford Handbook of Populism, . O ford O ford niversit Press. Hess, Steve in Aidoo, Richard ( ) harting the Roots of Anti hinese Populism in Africa. S itzerland Springer nternational Publishing. Hetland, abriel ( ) From S stem ollapse to havista Hegemon The Part uestion in Bolivarian enezuela. Latin American Perspetives ( ) . Higgott, Richard in Ougaard, Morten (ur.) ( ) To ards a lobal Polit Future Trends and Prospects. London Routledge. Ho mann, Ribeiro A. ( ) Negotiating Normative Premises in Democrac Promotion enezuela and the nter American Democratic harter. Democratization ( ) . Ho ard, Mark Morj ( ) an Populism be Suppressed in a Democrac Austria, erman , and the European nion. East European Politics and Societies ( ) . https doi.org . . nglehart, Ronald ( ) Modernization and Postmodernization. Princeton Princeton niversit Press. onescu, hita in ellner, Ernest (ur.) ( ) Populism. ts Meanings and National haracteristics. London eidenfeld and Nicholson. Ja relot, hristophe in Tillin, Louise ( ) Populism in ndia. Kalt asser, ristobal Rovira, Taggart, Paul, Espejo, Paulina Ochoa in Ostigu , Pierre (ur.), The O ford Handbook of Populism, . O ford O ford niversit Press. POPULISM_2020_TISK.indd 117 25/02/20 12:05 Populizem Jelin i , Zmago Plemeniti ( ) ntervju, . . , Ljubljana, poslanska pisarna Slovenske nacionalne stranke v DZ RS, intervjuvala Danica Fink Hafner, raziskovalkin arhiv. Jodzinski, olfgang in Manabe, Kazufumi ( ) On the Similarit of Religiosit in Di erent ultures. Haller, Ma , Jo ell, Roger in Smith, Tom ., The nternational Social Surve Programme, , . harting the lobe. London in Ne ork Routledge in Ta lor Francis roup. Kalt asser, ristobal Rovira ( ) The Responses of Populist to Dahl s Democratic Dilemmas. Political Studies ( ) . Katsambekis, iorgos in Kioupkiolis, Ale andros (ur.) ( ) The Populist Radical Left in Europe. O on in Ne ork Routledge. Ke lor, illiam R. ( ) The T entieth entur orld and Be ond. An nternational Histor since . O ford in Ne ork O ford niversit Press. Kioupkiolis, Ale andros ( ) Podemos The Ambiguous Promises of Left ing Populism in ontemporar Spain. Journal of Political deologies ( ) . Klavora, Jan ( ) Dejavniki sprememb volilnega vedenja v Sloveniji v obdobju . Diplomsko delo, Ljubljana, Fakulteta za družbene vede. Knight, Alan ( ) Populism and Neo populism in Latin America, Especiall Me ico. Journal of Latin American Studies ( ) . Knop , Rainer ( ) Populism and the Politics of Rights The Dual Attack on Representative Democrac . anadian Journal of Political Science Revue canadienne de science politi ue ( ) . Kno les, Eric D., Lo er , Brian S., Shulman, Elizabeth P., Schaumberg, Rebecca L. ( ) Race, deolog , and the Tea Part A Longitudinal Stud . PLoS ONE ( ) E . doi . journal.pone. . Knutsen, Oddbj rn ( ) alue Orientations, Political on icts and Left Right identi caion A omparative Stud . European Journal of Political Research ( ) . Kova i , Matej, Hlebec, alentina in Kropivnik, Samo ( ) Perception of Slovenian Political Parties A Net ork Approach. Metodološki zvezki ( ) . POPULISM_2020_TISK.indd 118 25/02/20 12:05 Viri Kramberger, van ( ) Srce vana Krambergerja iz Negove. Negova samozaložba. Kramberger, van ( ) Zakaj tajerci sovražijo vana Krambergerja. Negova samozaložba. Kramberger, van ( a) Kaj mora lovek narediti, da postane sre en. Negova samozaložba. Kramberger, van ( b) Pesmi moji materi. Negova samozaložba. Kramberger, van ( ) Zakaj van Kramberger ni predsednik Slovenije. Negova samozaložba. Kramberger, van in Kramberger, Marjeta ( ) Misli vana in Marjete Kramberger. Negova samozaložba. Krašovec, Alenka ( ) Slovenia. lastimil Havl k, Aneta Pinkov Et Al., Populist Political Parties in East entral Europe, . Brno Masar kova niverzita, Fakulta Soci ln ch Studi Mezin rodn Politologick stav. Krašovec, Alenka in Haughton, Tim ( ) Mone , Organization and the State The Partial artelization of Part Politics in Slovenia. ommunist and Post ommunist Studies ( ) . Krašovec, Alenka in Lajh, Damjan ( ) The European nion A Joker or Just an Ordinar Pla ing ard for Slovenian Political Parties . Journal of ommunist Studies and Transition Politics ( ) . Kropivnik, Samo ( ) Struktura in teritorialna porazdeljenost izidov volitev v državni zbor leta . Adam, Frane, (ur.) olitve in politika po slovensko, . Ljubljana Znanstveno in publicisti no središ e. Kropivnik, Samo ( ) Družbeni in ideološki pro li slovenskih politi nih strank v preteklem desetletju. Fink Hafner, Danica in Boh, Tomaž (ur.) Parlamentarne volitve , . Ljubljana Založba FD . Kropivnik, Samo in Kustec Lipicer, Simona ( ) sebinska struktura stališ v volilnih programih na nacionalnih parlamentarnih volitvah. Kustec Lipicer, Simona, Kropivnik, Samo, Deželan, Tomaž, Maksuti, Alem, olilni programi in stališ a, . Ljubljana Založba FD . POPULISM_2020_TISK.indd 119 25/02/20 12:05 Populizem Kropivnik, Samo in Zatler, Roman ( ) Naklonjenost volivcev strankam in ali voditeljem strank. Teorija in praksa ( ) . Kumar, Krishan ( ) The Rise of Modern Societ . O ford Black ell. Kuzmani , Ton i ( ) Politi ni ekstremizem pod Slovenci SNS od tigrov do papirja. asopis za kritiko znanosti ( ) . Lang, Kai Olaf ( ) Populism in entral and Eastern Europe A Threat to Democrac or Just Political Folklore . Slovak Foreign Polic A airs ( ) . Llo d, John ( ) The Protest Ethic Ho the Anti lobalisation Movement hallenges Social Democrac . London Demos. Lucardie, Paul, Otjes, Simon in oerman, errit ( ) Dealing ith deological Diehards and Eclectic E tremists. The Establishment s Reactions to Political E tremism in the Netherlands. roningen Documentation entre Dutch Political Parties, niversit of roningen. Luke, Timoth . ( ) Social Theor and Modernit . Ne bur Park, London Ne Delhi SA E Publications, nc.. Luthar, Breda ( ) Pledoaje za raziskovanje politi ne izbire kot stilisti ne izbire. Adam, Frane (ur.) olitve in politika po slovensko, . Ljubljana Znanstveno in publicisti no središ e. March, Luke ( ) Populism in Post Soviet States. Kalt asser, ristobal Rovira, Taggart, Paul, Espejo, Paulina Ochoa in Ostigu , Pierre (ur.) The O ford Handbook of Populism, . O ford O ford niversit Press. Miheljak, lado ( ) Fenomen Kramberger . Fink Hafner, Danica (ur.), olitve prispevki za politološko analizo, . Ljubljana Slovensko politološko društvo. Mo tt, Benjamin ( ) ontemporar Populism and The People in the Asia Paci c. de la Torre, arlos (ur.), The Promise and Perils of Populism lobal Perspectives, . Kentuck niversit Press of Kentuck . Mo tt, Benjamin ( ) Populism in Australia and Ne Zealand. Kalt asser, ristobal Rovira, Taggart, Paul, Espejo, Paulina Ochoa in Ostigu , Pierre (ur.), The O ford Handbook of Populism, . O ford O ford niversit Press. POPULISM_2020_TISK.indd 120 25/02/20 12:05 Viri Mouzelis, Nicos ( ) On the oncept of Populism Populist and lientelist Modes of ncorporation in Semiperipherial Polities. Politics Societ ( ) . Mudde, as ( ) n the Name of the Peasantr , the Proletariat, and the People Populisms in Eastern Europe. M n , ves Surel, ves (ur.) Democracies and the Populist hallenge, . K Palgrave Macmillan. Mudde, as ( ) The Populist Zeitgeist. overnment and Opposition ( ) . Mudde, as ( ) S riza The Failure of the Populist Promise. Palgrave Macmillan. Mudde, as in Kalt asser, ristobal Rovira (ur.) ( ) Populism in Europe and the Americas. Threat or orrective for Democrac . ambridge ambridge niversit Press. M ller, Jan erner ( ) hat s Populism . Philadelphia niversit of Penns lvania Press. Musella, Fortunato in ercesi, Michelangelo ( ) De nitions and Measures of Part nstitutionalization in Ne Personal Politics The ase of the Star Movement. Zeitschrift f r ergleichende Politik issenschaft ( ) . Ne ell, James L. ( ) tal The E treme Right omes in from the old. Parliamentar A airs ( ) . O e, laus ( ) Ne Social Movements hallenging the Boundaries of nstitutional Politics. Social Research ( ) . Ougaard, Morten in Higgott, Richard, (ur.) ( ) To ards a lobal Polit . London in Ne ork Routledge. Pajnik, Mojca in Sauer, Birgit, (ur.) ( ) Populism and the eb ommunicative Practices of Parties and Movements in Europe. London in Ne ork Routledge. Panebianco, Angelo ( ) Political Parties. Organisation and Po er, ambridge, Ne ork, Ne Rochelle. Melbourne, S dne ambridge niversit Press. Pappas, Takis S. ( ) Populist Democracies Post Authoritarian reece and post ommunist Hungar . overnment and Opposition ( ) . POPULISM_2020_TISK.indd 121 25/02/20 12:05 Populizem Pau els, Teun ( ) Populism in estern Europe omparing Belgium, erman and the Netherlands. Milton Park, Abingdon Routledge. Pavlovi , ukašin ( ) Poredak i alternativa. Titograd N O niverzitetska rije Nikši in entar za marksisti ko obrazovavanje Milutin Božovi . Petkovi , Brankica ( ) Romi v Sloveniji tujci za vedno . Poro ilo Skupine za spremljanje nestrpnosti ( ) . Postel, harles ( ) The Populist ision. ZDA O ford niversit Press. Prizel, l a ( ) Populism as a Political Force in Postcommunist Russia and kraine. East European Politics and Societies ( ) . Prunk, Janko ( ) Zgodovina Slovencev od do . lustruirana zgodovina Slovencev, . Ljubljana Založba Mladinska knjiga. Raadt, Jasper de, Hollanders, David Hollanders in Krou el, Andr ( ) arieties of Populism An Anal sis of the Programmatic haracter of Si European Partie. orking Papers Political Science, št. . Amsterdam Department of Political Science, rije niversiteit. Rizman, Rudi M. ( ) The Radical Right Politics in Slovenia. Ramet, Sabrina P. (ur.) The Radical Right in entral and Eastern Europe since , . niversit Park The Penns lvania State niversit Press. Roberts, Kenneth ( ) orld Politics Neoliberalism and the Transformation of Populism in Latin America. orld Politics ( ) . Rohlinger, Deana A. in Bunnage, Leslie ( ) Did the Tea Part Movement Fuel the Trump Train The Role of Social Media in Activist Persistence and Political hange in the st entur . Social Media Societ ( ) . Rose, Richard ( ) The End of onsensus in Austria and S itzerland. Journal of Democrac ( ) . R dgren, Jens ( ) Meso level Reasons for Racism and enophobia. Some onverging and Diverging E ects of Radical Right Populism in France and S eden. European Journal of Social Theor ( ) . POPULISM_2020_TISK.indd 122 25/02/20 12:05 Viri R dgren, Jens ( ) E plaining the Emergence of Radical Right ing Populist Parties The ase of Denmark. est European Politics ( ) . R dgren, Jens in van Holste n, Joop ( ) Holland and Pim Fortu A Deviant ase or the Beginning of Something Ne . R dgren, Jens (ur.) Movements of E clusion Radical Right ing Populism in the estern orld. Hauppauge, . Ne ork Nova Science Publishers. Sachsenmmaier, Dominic in Riedel, Jens z Eisenstadt, Shmuel N. (ur.) ( ) Re ections on Multiple Modernities. European, hinese and Other nterpretations. Leiden, Boston, K ln Brill. Sartori, iovanni ( ) The Theor of Democrac Revisited. hatham, Ne Jerse hatham House Publishers, nc. Sha , Martin ( ) Theor of the lobal State lobalit as an n nished Revolution. ambridge ambridge niversit Press. Smrke, Marjan ( ) inki svete polomije na zaupanje v cerkev. Teorija in praksa ( ) . So, Alvin . ( ) Social hange and Development. Modernization, Dependenc , and orld S stem Theories. Ne bur Park, London, Ne Delhi SA E. Stanle , Ben ( ) The Thin deolog of Populism. Journal of Political deologies ( ) . Stanle , Ben ( ) Populism in entral and Eastern Europe. Kalt asser, ristobal Rovira, Taggart, Paul, Espejo, Paulina Ochoa in Ostigu , Pierre (ur.), The O ford Handbook of Populism, . O ford O ford niversit Press. Stanojevi , Miroslav, Kanjuo Mr ela, Aleksandra, Breznik, Maja ( ) Slovenia at the rossroads ncreasing Dependence on Supranational nstitutions and the eakening of Social Dialogue. European Journal of industrial Relations ( ) . Stanojevi . Miroslav ( ) Državno industrializirana družba kot nedokon ana modernist. Družboslovne razprave ( ) . Stavrakakis, annis in Katsambekis, iorgos ( ) Left ing Populism in the European Peripher the ase of S R ZA. Journal of Political deologies ( ) . Ste ard, Angus ( ) The Social Roots. onescu, hita in ellner, Ernest (ur.). Populism. ts Meanings and National haracteristics, . London eidenfeld and Nicolson. POPULISM_2020_TISK.indd 123 25/02/20 12:05 Populizem Stiglitz, Joseph E. ( ) The Price of ne ualit . Ho Toda s Divided Societ Endangers Our Future. Ne ork in London . . Norton ompan . ndependent Publishers since . Stiglitz, Joseph E. ( ) The reat Divide. ne ual Societies and hat e an do About Them. Ne ork in London . . Norton ompan . ndependent Publishers since . Stiglitz, Joseph E. ( ) People, Po er, and Pro ts Progressive apitalism for an Age of Discontent. . . Norton ompan . ndependent Publishers since . iber, van ( ) Komunisti Jugoslavije o društvenoj reformi. Beograd Komunist. Taggart, Paul ( ) Ne Populist Parties in estern Europe. est European Politics ( ) . Taggart, Paul ( ) The Ne Populism and the Ne Politics Ne Protest Parties in S eden in a omparative Perspective. Houndmills, Basingstoke and London Macmillan Press ltd. Tarchi, Marco ( ) Populism deolog , Political St le, Mentalit . zech Journal of Political Science ( ) . Tiran, Jernej ( ) rbano proti ruralnemu (nov) razcep v slovenskem politi nem prostoru . Teorija in praksa ( ) . Tismaneanu, ladimir ( ) H potheses on Populism The Politics of harismatic Protest. East European Politics and Societies ( ) . Toš, Niko (ur.) ( ) rednote v prehodu . Slovensko javno mnenje , Dokumenti SJM, Ljubljana FD D , JMMK. Turner, Br an S. (ur.) ( ) Theories of Modernit and Postmodernit . London, Ne bur Park Ne Delhi SA E Publications. e , Peter, rf sov , Olga in Kriv , ladimir ( ) entrist Populism in Slovakia from the Perspective of oters and Supporters. Slovak Foreign Polic A airs ( ) . le, Mirjana ( ) Kriza industrijske moderne in novi individualizem. Družboslovne razprave ( ) . van Bergeijk, Peter A. . ( ) Deglobalization . . heltenham. K in Northampton, MA, SA Ed ard Elgar Publishing. POPULISM_2020_TISK.indd 124 25/02/20 12:05 Viri eliz, ludion (ur.) ( ) Obstacles to hange in Latin America. London, Ne ork, Toronto O ford niversit Press. ahb , Noura ( ) nstitutions and Populism in the lobal South Lessons for the Bre it Trump Era. it ommunit ( ) . doi . cico. . eber, Ma ( ) The Theor of Social and Economic Organization. Ne ork, O ford niversit Press in Toronto ollier Macmillan anada Ltd.. e land, Kurt ( ) larif ing a ontested oncept. Populism in the Stud of Latin American Politics. omparative Politics ( ) . iles, Peter ( ) A S ndrome, Not a Doctrine. onescu, hita in ellner in ellner, Ernest (ur.) Populism. ts Meanings and National haracteristics, . London eidenfeld and Nicolson. illiamson, anessa, Skocpol Theda in oggin, John ( ) The Tea Part and the Remaking of Republican onservatism. Perspectives on Politics ( ) . upanov, Josip ( ) Delavski razred in družbena stabilnost. Teorija in praksa ( ) . Internetni viri: Al Jazeera ( a) Barnab Phillips meeting ith Janez Drnovšek, . del, . . . Dostopno prek http . outube.com atch v unic bBJk, . . . Al Jazeera ( b) Barnab Phillips meeting ith Janez Drnovšek, . del, . . . Dostopno prek http . outube.com atch v r Du p i , . . . Altman, Dennis ( ) Discontents dentit , Politics and nstitutions in a Time of Populism, The onversation, . . . Dostopno prek https theconversation.com discontents identit politics and institutions in a time of populism , . . . JM MK ( ) Politbarometer November , Ljubljana enter za raziskovanje javnega mnenja Fakultete za družbene vede. Dostopno prek http .cjm.si sites cjm.si les le raziskava pb arhiv pb pb .pdf, . . . POPULISM_2020_TISK.indd 125 25/02/20 12:05 Populizem Delo ( a) van Kramberger na negovski grad etrt stoletja po smrti, . . . Dostopno prek https .delo.si novice slovenija ivan kramberger na negovski grad cetrt stoletja po smrti.html, . . . Delo ( b) Država izgubila pravdo za Jelin i eve knjige, . . . Dostopno prek https .delo.si novice kronika drzava izgubila pravdo za jelinciceve knjige.html, . . . Delo ( ) Pomagati sem jim hotel na loveški osnovi. Dajte jim še vi, . . . Dostopno na https .delo.si novice politika pomagati sem jim hotel na cloveski osnovi dajte jim se vi.html, . . . Delo.si ( ) istopis dopolnjenega in aktualiziranega programa Slovenske nacionalne stranke, sprejetega na . kongresu stranke Brdo pri Kranju, . maja Program Slovenske Nacionalne Stranke. Dostopno prek https .delo.si assets media other SNS program.pdf, . . . Democratic underground ( ) Populism as a Thin entred deolog Ranging from the Left ( havismo ) to the Right ( Tea Part ), . . . Dostopno prek https . democraticunderground.com , . . . Dnevnik ( a) Kdo ni maral apostola dobrote , . . . Dostopno prek https .dnevnik.si , . . . Dnevnik ( b) Moja sporo ila niso namenjena dvigovanju osebne popularnosti, intervju z Janezom Drnovškom, . . . Dostopno prek https .dnevnik.si lokalno , . . . Dnevnik ( c) Drnovšek opozarja na klimatske spremembe, . . . Dostopno prek https .dnevnik.si Lokalno , . . . Dnevnik ( ) arujte mi mojo Slovenijo . . . Dostopno prek https .dnevnik.si , . . . Dnevnik ( a) Drnovškov kip v Zagorju tudi po odlo itvi ustavnega sodiš a ostaja na svojem mestu, . . . Dostopno prek https .dnevnik.si slovenija drnovskov kip v zagorju tudi po odlocitvi ustavnega sodisca ostaja na svojem mestu, . . . Dnevnik ( b) erar Drnovšku moramo biti hvaležni za vse POPULISM_2020_TISK.indd 126 25/02/20 12:05 Viri dobro, kar je storil za Slovenijo, . . . Dostopno prek https .dnevnik.si slovenija cerar drnovsku moramo biti hvalezni za vse dobro kar je storil za slovenijo, . . . Dnevnik ( c) Jelin i kaznovan zaradi azerbajdžanskega denarja, . . . Dostopno prek https .dnevnik.si , . . . Drnovšek, Janez (brez letnice) Escape from Hell, beginning. Dostopno na http .gov.si up rs jd.nsf dokumenti eb B AA A F F E Open Document, . . . Državni Zbor RS ( ) Seje kolegija predsednika Državnega zbora RS. zbrani zapis seje, . junij . Dostopno prek https .dz rs.si ps portal Home deloDZ seje evidenca mandat t pe pmagdt uid EBF BA AEF BA E, . . . Državni zbor RS ( ) Zmago Jelin i Plemeniti, govor o Marakeški deklaraciji, . izredna seja DZ RS, . . . Dostopno prek https . outube.com atch v A f , . . . Državni Zbor RS ( ) Osebni podatki Zmago Jelin i Plemeniti. Dostopno prek https .dz rs.si ps portal Home ODrzavnemZboru KdoJeKdo Poslanke nPoslanci poslanec idOseba P , . . . D K (brez letnice) Evropski Parlament. Dostopno prek https .dvk rs.si inde .php si volitve evropski parlament, . . . Economist ( ) The Ne t apitalist Revolution. Dostopno prek https .economist.com printedition , . . . Economist ( ) A global conversation on the role of markets, technolog and freedom in the st centur . Open forum. Dostopno prek https .economist.com openfuture, . . . FB stran Jelincic Plemeniti, Zmago ( ) Zabeleženih . sledilcev. Dostopno prek https .facebook.com JelincicZmagoPlemeniti , . . . POPULISM_2020_TISK.indd 127 25/02/20 12:05 Populizem FB stran Lidije vanuša ( ).) Dostopno prek https . facebook.com lidija.ivanusa posts , . . . Finance ( ) van Kramberger, dobri lovek z Negove, . . . Dostopno prek https . nance.si van Kramberger dobri clovek iz Negove, . . . Financial Times ( ) h Rigged apitalism is Damaging Liberal Democrac . Dostopno prek https .ft.com content a ab e d e ebd ab , . . . Financial Times ( a) apitalism. Time to reset. Dostopno prek https aboutus.ft.com en gb ne agenda , . . . ibanje za pravi nost in razvoj ( ).) Dostopno je bilo prek http .gibanje.org inde .php id , . . . ibanje za pravi nost in razvoj ( a).) Dostopno je bilo prek http .gibanje.org inde .php id , . . . ibanje za pravi nost in razvoj ( b).) Drnovškove misli. Dostopno je bilo prek http .gibanje. org id action arhiv, . . . Stran ni ve dostopna. ibanje za pravi nost in razvoj ( c).) Dostopno je bilo prek http .gibanje.org inde .php id , . . . idron, Noam in Boniko ski, Bart ( ).) arieties of Populism Literature Revie and Research Agenda, orking paper series , heatherhead enter for nternational A airs, Harvard niversit . Dostopno prek http scholar.harvard.edu les gidron boniko ski populismlitrevie .pdf, . . . uardian ( ) Not On Our atch Ho Holl ood Made America are About Darfur, . . . Dostopno na https .theguardian.com orld ma lm.usa, . . . uardian ( ) hat Happened to Darfur after eorge loone ame to To n . Dostopno prek https .theguardian.com orld dec sp george cloon darfur hat ne t, . . . uardian ( ) Ho Populist Are ou uiz. Dostopno prek https .theguardian.com orld ng interactive nov ho populist are ou uiz, . . . uardian ( ) Ho e ombed Leaders Speeches To auge POPULISM_2020_TISK.indd 128 25/02/20 12:05 Viri Populist Rise. Dostopno prek https .theguardian.com orld mar ho e combed leaders speeches to gauge populist rise, . . . Hafner Fink, Mitja, han, Samo in regor i , Marta ( b) Družbene spremembe, spreminjanje vrednot in razvoj. Ljubljana, Fakulteta za družbene vede, JMMK. Dostopno prek http .cjm.si sites cjm.si les le crp vrednote razvoj porocilo.pdf, . . . Ha kins, Kirk A. ( ) enezuela s havismo and Populism in omparative Perspective. ambridge niversit Press. Dostopno prek https .amazon.com enezuelas havismo Populism omparative Perspective dp , . . . Hou en, Tim ( ) The non European Roots of the oncept ofPpopulism. Susse European nstitute. orking Paper No. , niversit of Susse , Brighton. Dostopno prek http . susse .ac.uk sei publications sei orkingpapers, . . . MD ( ) The orld ompetitiveness earbook . Dostopno prek https .imd.org research kno ledge books orld competitiveness earbook , . . . nstagram Jelin i Plemeniti, Zmago ( ) Zabeleženih sledilcev. Dostopno prek https .instagram.com zmago. jelincic.plemeniti , . . . Janez D. blog ( ) Klima. Dostopno prek http janezd.blog.siol. net , . . . Knez, Darko in Tomislav Kajfež ( ) Dr. Janez Drnovšek. Dostopno prek https .academia.edu Dr. Janez Drnov A ek, . . . Križnar, Tomo in eiss, Maja ( ) Dar Fur vojna za vodo, lm je dostopen prek outuba v sedmih delih. Prvi del lma je dostopen prek https . outube.com atch v vfn aT dZb , . . . Drugi del lma je dostopen prek https . outube.com atch v hk lav , . . . Tretji del lma je dostopen prek https . outube.com atch v tm aHl DPP , . . . etrti del lma je dostopen prek https . outube.com atch v nlPKDhHZ , . . . Peti del lma je dostopen prek https . outube.com atch v DE Er uis, . . . esti del lma je dostopen prek https . POPULISM_2020_TISK.indd 129 25/02/20 12:05 Populizem outube.com atch v LB gTrL , . . . Sedmi, zadnji del lma je dostopen prek https . outube.com atch v vb J Oo, . . . Kultprotur ( ) Poziv k sodelovanju za predstavitev vana Krambergerja, . . . Dostopno na https .kultprotur. si sl novice poziv k sodelovanju za predstavitev ivana krambergerja, . . . Ministrstvo za notranje zadeve ( ) zbrisani. Dostopno prek http .mnz.gov.si si novinarsko sredisce teme in programi izbrisani , . . . Ministrstvo za notranje zadeve ( ) Marakešu sprejeli lobalni dogovor o varnih, urejenih in zakonitih migracijah, . . . Dostopno prek http mnz.arhiv spletisc.gov.si si novinarsko sredisce novica , . . . Mirovni inštitut ( ) Evropsko sodiš e za lovekove pravice. Kuri in drugi proti Sloveniji (pritožba št. ). Dostopno prek http .mirovni institut.si izbrisani evropsko sodisce za clovekove pravice inde .html, . . . Mirovni inštitut ( ) zbrisani, informacije in dokumenti. zbrisani. Dostopno prek http .mirovni institut.si izbrisani statistike inde .html, . . . Mladina ( ) Zmagov klobuk, . . . Dostopno prek https .mladina.si zmagov klobuk , . . . Mladina ( ) Milostni predsednik v gibanju, . . . Dostopno prek http .mladina.si milostni predsednik v gibanju , . . . Mladina ( ) intervju z dr. Janezom Drnovškom, Predsednikom Republike Slovenije, . . . Dostopno prek https . mladina.si vrsta ljudi je ki so pripravljeni delati za to drzavo ne glede na to katera vlada jo vodi pripr , . . . MM RT SLO ( ) Napis o izbrisanih razburil Hanžka, . . . Dostopno prek https .rtvslo.si slovenija napis o izbrisanih razburil hanzka , . . . MM RT SLO ( ) Spomin na skromnega loveka z velikim srcem. Nepojasnjeno ozadje in teorije zarote, . . . Dostopno prek http .rtvslo.si slovenija spomin na skromnega cloveka z velikim srcem , . . . POPULISM_2020_TISK.indd 130 25/02/20 12:05 Viri MM RT SLO ( a) Jabolko ne pade dale od drevesa, . junij . Dostopno prek https .rtvslo.si slovenija jabolko ne pade dalec od drevesa , . . . MM RT SLO ( b) Zmago Jelin i Plemeniti, predsedniški kandidat, . . . Dostopno prek https .rtvslo.si modload.php c id c mod rtvchat func read op chat, . . . MM RT SLO ( c) središ u sumljivih in provokativnih dogodkov, . . . Dostopno na https .rtvslo.si predsedniske volitve v srediscu sumljivih in provokativnih dogodkov , . . . MM RT SLO ( ) mor dobrega loveka iz Negove . Dostopno prek http .rtvslo.si na danasnji dan junij umor dobrega cloveka iz negove , . . . Mounk, ascha in K le, Jordan ( ) hat Populists Do to Democracies, The Atlantic, . . . Dostopno prek https .theatlantic.com ideas archive hard data populism bolsonaro trump , . . . Narodni muzej Slovenije ( ) Razstava ob . obletnici smrti dr. Janeza Drnovška. Dostopno prek http .burger.si Muzeji n alerije NarodniMuzej Drnovsek Janez.html, . . . Ninamedia ( ) Rezultati javnomenjske raziskave. Dostopno prek http ninamedia.si arhivi categor vo , . . . Ob ina Zagorje ob Savi ( ) upan položil cvetje na grob dr. Janeza Drnovška. Dostopno na http .zagorje.si povezava. asp pid , . . . OE D ( ) nder Pressure The S ueezed Middle lass. Paris OE D Publishing. Dostopno prek https doi. org . afed en, . . . Pavkovi , gor ( ) van Kramberger v Sevnici l. .del. Dostopno prek https . outube.com atch time continue v uesjhBnjF M feature emb title, . . . P ster, lrich ( ) lobalization. European Histor Online, . . . Dostopno prek http ieg ego.eu en threads backgrounds globalization ulrich p ster globalization The onc eptof lobalization, . . . POPULISM_2020_TISK.indd 131 25/02/20 12:05 Populizem Pla bo ( ) Pla bo intervju Dr. Janez Drnovšek. Dostopno na https .pla bo .si branje intervju dr janez drnovsek , . . . Pla bo ( ) Zmago Jelin i Pl. intervju, . . . Dostopno na https .pla bo .si branje intervju zmago jelincic pl , . . . Pogledi.si ( ) Kaj je ostalo od zgodovine Enigma Janez Drnovšek. Dostopno prek https pogledi.delo.si druzba enigma janez drnovsek, . . . Pomurec ( ) Zmago Jelin i Evropi se da marsikaj narediti, vendar le e ne kimaš velikim gospodom , intervju, . . . Dostopno prek https .pomurec.com vsebina Zmago Jelincic BB Evropi se da marsikaj narediti vendar le ce ne kimas velikim gospodom AB, . . . Prihodnost Slovenije ( ) Pogovori o prihodnosti Slovenije so dostopni na http .prihodnost slovenije.si up rs ps.nsf, . . . Primorske novice ( ) O Drnovšku najve pove pisalna miza, . . . Dostopno prek https .primorske.si najvec o njem pove pisalna miza, . . . Pristavec ogi , Mojca in Križaj, Marjana ( ) Migrantska kriza primer Slovenije, Državni zbor RS. Dostopno prek https fotogalerija.dz rs.si datoteke Publikacije Zborniki RN Migrantska kriza v Sloveniji primer Slovenije.pdf, . . . Prlekija on net ( ) Obeležili so let delovanja TD Negova Spodnji vanjci, . . . Dostopno prek https .prlekija on.net lokalno obelezili so let delovanja td negova spodnji ivanjci.html, . . . Rde i križ Slovenije ( ) Prispevki prek SMS. Dostopno prek https .rks.si sl Prispevki prek SMS , . . . Resnick, Danielle ( ) Populist Politics in Africa. O ford Research Enc clopedia of Politics. Dostopno prek https o fordre.com politics vie . acrefore . . acrefore e , . . . RT SLO ( ) Jebel Marra in Dar Fur ojna za vodo spomladi POPULISM_2020_TISK.indd 132 25/02/20 12:05 Viri na D in D D, . . . Dostopno prek https zkpprodaja. si .com sl Novice Pengovova pesem iz lma Dar Fur na radijskih valovih , . . . RT SLO ( ) Od kompromisa do poslanstva portret Janeza Drnovška (v dveh delih). Prvi del je bil na nacionalni televiziji predvajan . . . Dostopno prek https d.rtvslo.si arhiv dosje , drugi del pa . . . Dostopno prek https d.rtvslo.si arhiv dosje , . . . RT SLO ( ) Pesem v žepu. Dostopno prek https radioprvi. rtvslo.si pesem v zepu , . . . Siol.net ( ) Zmago Jelin i Plemeniti Tisti, ki bi se morali vrniti v politiko, so že mrtvi, . . . Dostopno prek https siol. net novice siol zmago jelincic plemeniti tisti ki bi se morali vrniti v politiko so ze mrtvi , . . . Siol.net ( ) Drnovškovo nalivno pero prodano za . evrov video, . . . Dostopno prek https siol.net novice slovenija drnovskovo nalivno pero prodano za evrov video , . . . Siol.net ( a) Drnovškovo gibanje bodo ukinili, . . . Dostopno prek https siol.net novice slovenija drnovskovo gibanje bodo ukinili , . . . Skolka , Andrej ( ) Populism in entral Eastern Europe, Thinking Fundamentals, M Junior isiting Fello s onferences, let. , ienna. Dostopno prek https .i m.at p content uploads jc .pdf, . . . Slovenska Nacionalna Stranka ( ) istopis dopolnjenega in aktualiziranega programa Slovenske nacionalne stranke, sprejetega na . kongresu stranke na Oto cu . . . Dostopen na https .sns.si p content uploads Program SNS F NAL.pdf, . . . Slovenska nacionalna stranka ( ) zjava za javnost Predsedstva Slovenske nacionalne stranke, v Ljubljani, dne . septembra, . Dostopno prek https .sns.si izjava za javnost fb clid AR kpPDe LP SE Oatoj tuvtAsk KMd vt tc aK FmeJAzDSpBEM, . . . Slovenska Nacionalna Stranka ( a) Statut SNS. Dostopno prek https .sns.si statut sns , . . . POPULISM_2020_TISK.indd 133 25/02/20 12:05 Populizem Slovenska Nacionalna Stranka ( b) Zmagovi prebliski. Dostopno prek https .sns.si zmagovi prebliski , . . . Slovenske novice ( ) Jih je kruta usoda oropala dostojanstva Povejte, pomagali bomo, . . , posodobljeno . . . Dostopno prek https .slovenskenovice.si novice slovenija jih je kruta usoda oropala dostojanstva povejte pomagali bomo, . . . Son eve pozitivke ( a) nfo to ka v Zagorju, . . . Dostopno prek http .pozitivke.net article.php nfo Tocka Zagorje, . . . Son eve pozitivke ( b) Zbrani lanki o predsedniku dr. Janezu Drnovšku in gibanju za pravi nost in razvoj. Dostopno prek http .pozitivke.net article.php , . . . Svet .si ( ) Ovijajo me okoli prsta, . . . Dostopno prek (https odkrito.svet .si clanek zivljenjskislog ovijajo me okoli prsta , . . . Tar a ( ) O reformah in prora unu, RT SLO, . . , za prijavljene uporabnike dostopna na https d.rtvslo.si arhiv tarca , . . . Trenja ( ) izsek iz oddaje z dne . . . Dostopno na https . outube.com atch v oHsNB bv N , . . . T itter stran Jelincic Plemeniti, Zmago ( ) Zabeleženih sledilcev. Dostopno prek https t itter.com ZmagoPlemeniti, . . . MAR ( ) Spremembe stanja in reforme na trgu dela v obdobju krize, Ekonomski izzivi . Dostopno prek http .umar. gov.si leadmin user upload publikacije izzivi trgdela. pdf, . . . MAR ( ) Poro ilo o razvoju . Dostopno prek http .umar.gov.si leadmin user upload razvoj slovenije Porocilo o razvoju .pdf, . . . rad Predsednika Republike ( ) Svet za Darfur zbrali ve kot milijonov tolarjev, . . . Dostopno prek http . gov.si up rs jd.nsf dokumenti eb D E F BB F OpenDocument, . . . POPULISM_2020_TISK.indd 134 25/02/20 12:05 Viri rad Predsednika RS ( ) Zlati red za zasluge dr. sc. med. Janezu Ruglju, Ljubljana, . Dostopno prek http .gov.si up rs jd.nsf, . . . rad Predsednika RS ( ) ivljenjepis Janez Drnovšek. Dostopno prek http .gov.si up rs jd.nsf dokumenti eb Zivljenjepis OpenDocument, . . . AL ( ) ntervju z vanom Krambergerjem, datum prve radijske objave ni znan. Dostopno na https . outube.com atch v kDKmNtT eA, . . . alter, Rolf ( ) Economic Relations bet een Europe and the orld Dependence and nterdependence, European Histor Online, . . . Dostopno prek http ieg ego.eu en threads europe and the orld economic relations eneralTren dsinDevelopment, . . . outube stran Jelincic Plemeniti, Zmago ( ) . zabeleženih ogledov. Dostopno prek https . outube.com channel R eg Fjn NJbBoaZjJlkR , . . . outube stran TOP T SLO EN JA ( ) Drnovšek dajmo vsaj toliko pomagati, kot ljudje. A ste vi ljudje ali kaj ste . Dostopno prek https . outube.com atch v Z NDu , . . . Zapik ( ) Zmago Jelin i Plemeniti, intervju, januar, str. . Dostopno prek http .zapik.si les Zapik .pdf, . . . Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje ( ) Mladi in trg dela. Ljubljana, oktober . Dostopno prek https .ess.gov. si les Analiza Mladi in trg dela .pdf, . . . Zveze prijateljev mladine ( ) tipendijski sklad dr. Janeza Drnovška podelil štipendije za . Dostopno prek http .zpms.si o zpms ustanova fundacija zpms za otroke in druzine v sloveniji , . . . ur ( ) Jelin i o poslanki, ki je SNS zamenjala za SDS ezni len je bil Marijan Pojbi . Ljubljana, . . . Dostopno prek https . ur.com novice slovenija poslanka lidija ivanusa iz sns prestopila v poslansko skupino sds.html, . . . ur.com ( ) Klepet z Zmagom Jelin i em, . . . Dostopno prek https . ur.com servisi klepetalnice klepet z zmagom jelincicem.html, . . . POPULISM_2020_TISK.indd 135 25/02/20 12:05 Index Index A Č Aalberg, T. , , rni , A. , Adam, F. , , , , Aidoo, R. , , , , D Alamdari, K. , Dalton Albertazzi, D. Dalton, R. , Allcock, J. B. , Deegan Krause, K. , , , Apter, D. E. de la Torre, . , , , Aslanidis, P. , de reese, . H. , Drahokoupil, J. , , B Drnovšek, J. , , , , , Bahna, M. , , , , , , , , , Bale, T. , , , , , , , , Barr, R. , , , , , , , , Beck , , , Beck, . , , Bell, D. , E Berlin, . , , , , , , Eat ell, R. , Bernik, . , , , , , , Eisenstadt, S. N. , , , , Bobbio, N. , , , , , , , , Boz ki, A. , Braunstein, R. , elita , , , , , , , Bunnage, L. , , , , , , , , , Burbach, R. , , , , , , , , , C Ellner, S. , anovan, M. , , , , , Espejo, P. O. , , , , , ourser, Z. , Evropska unija E , , , , rook, S. , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , POPULISM_2020_TISK.indd 137 25/02/20 12:05 Populizem F I Fella, S. , ideologija , , , , , , , Ferkiss, . . , , , , , , , Fink Hafner, D. , , , , , nglehart, R. , , , , , , , , , onescu, . , , , , , , , , , , Fischer, J. , Frankland, E. . , J Freeden, M. , Ja relot, . , Jelin i Plemeniti, Z. , , , G , , , , , , , alston, . , , , , , , , ellner, E. , , , , , , Jodzinski, . , ermani, . , , K hergina, S. , Kalt asser, . R. , , , , , rdina, . , , , , , , , reskovits, B. , , , urtner, B. , karizma , , , , , , , , , , , , , , H Hafner Fink, M. , , , , , Katsambekis, . , , , , , , Ke lor, . , Hajer Kioupkiolis, A. , , Hajer, M. , Klavora, J. , Hameleers, M. , Knep, M. , Haughton, T. , , , , , Knight, A. , , Knop , R. , Ha kins, K. A. , , Kno les, E. D. , Held, D. , Knutsen, O. , Hellmann, O. , komuniciranje , , , , , Hess, S. , , , , , Hetland, . , Kramberger, . , , , , Higgott, R. , , , , , , , , , , Hlebec, . , , , , , , , Ho mann, R. A. , , , , , , , Hollanders, D. Ho ard, M. M. , Kramberger, M. , Krašovec, A. , , , , , , , POPULISM_2020_TISK.indd 138 25/02/20 12:05 Index Index Kropivnik, S. , , , , , O , O e, . , , , , Krou el, A. , , Ougaard, M. , , , Kumar, K. , Kustec Lipicer, S. , P Kuzmani , T. , Pajnik, M. , Panebianco, A. , , L Pappas, T. S. , Lajh, D. , paradigma , , , , , , , Lang, K. , , , ljudstvo , , , , , , Pavlovi , . , , , , , , , , , Petkovi , B. , , Postel, . , Llo d, J. , Prizel, . , Lo er , B. S. Prunk, J. , Lucardie, P. , Luke, T. , R Luthar, B. , Raadt, J. de , , Rizman, R. M. , , , , , M Malnar, B. , , Roberts, K. , Manabe, K. , Rohlinger, D. A. , March, L. , Rose, R. , McDonnell, D. , Ruzza, . , Mc re , A. . , R dgren, J. , , , , mediji , , , , , , , , , , , , S Miheljak, . , , , Sachsenmmaier, D. , Mo tt, B. , , , , Sartori, . , , Mouzelis, N. , Sauer, B. , Mudde, . , , , , , , , Schaumberg, R. L. , Sha , M. , , Musella, F. , Shulman, E. P. Smrke, M. , N So, A. . , , Ne ell, J. L. , Stanle , B. , , , , Novak, M. , Stanojevi , M. , , Stavrakakis, . , Ste ard, A. , Stiglitz, J. E. , , POPULISM_2020_TISK.indd 139 25/02/20 12:05 Populizem stranka , , , , , , , V , , , , , , , , van Bergeijk, P. , , , , , , , , van Holste n, J. , , , , , , , , , eliz, . , , , , , , , , , ercesi, M. , , , , , , , , , , liegenthart, R. , , , , , , , , voditelj , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , , volitve , , , , , , , Š , , , , , , , iber, . , , T W Taggart, P. , , , , , ahb , N. , , eber, M. , , , Tarchi, M. , e land, K. , Ta lor, M. , , , iles, P. , Tiran, J. , illiamson, . , Tismaneanu, . , , Toš, N. , , , , , , Z Zatler, R. , Turner, B. S. , , , , , Združene države Amerike ZDA , , , , , , , , , , U e , P. , , han, S. , , upanov, J. , le, M. , POPULISM_2020_TISK.indd 140 25/02/20 12:05