ANNALES 12/'98 -----------,o,ci'irnCii,'i,NNi',•on,CoScS,cC,C;'a,aecs,cN;:;";;osN;;»:-;,a,;;,,;;,;;,o;;N;;,a1,asv,;;,,Dcs,s7ANco;;,";;';coan;;,c,,;;0 ;,,,c";------------ predvsem različne robne pogoje: blitino morja in ceste. Za razliko od centra slovenske vojske je kompleks tretje univerze zasnovan kot odpit sistem, ki se povezuje z okoliško naravo in morjem. Urša Komac POT! PO POZABLJEN! DEŽELJl Poti po pozabljeni deželi so ena od oblik iskanja smisla in identitete in predstavljajo beg iz zmede so- dobnega sveta, Prvobitni stik z naravo, telesna aktivnost ter socializacija imajo največje možnosti, da s svojimi prvinskimi vrednotami zmanjšajo človekovo negotovost in občutek nemoči v informacijski družbi. V stiku z naravo istrske krajine, s telesno dejavnostjo in s kre- pitvijo osebnih odnosov bi se človekov Jaz lahko bolj dejavno spopadel s paranoično utesnjenostjo, ki jo prinaša sodobna družba. V okviru tega projekta naj bi za razvoj prostočasnih in rekreativnih dejavnosti, ki se odvijajo v odp1iem pro- storu, nastalo omrežje turističnih poti. Na območju Slo- venske !stre naj bi se razvilo enotno označeno omrežje peš, kolesarskih in jahalnih poti z urejenimi izhodišči, razgledišči in počivališči z vključeno gostinsko po- nudbo. Projektne dejavnosti so sestavljen~ iz dveh de- lov. V prvem delu gre za vzpostavitev omrežja kole- sarskih, konjskih in peš povezav, v drugem pa za njihovo označitev z arhitekturno-krajinskimi poudarki ob poteh. Povezave so speljane po obstoječih ali za- raščenih poteh, označitev poti je zadržana in kar se da minimalna. Pri nač1iovanju poti in ureditvah ob njih izhajamo iz obstoječih danosti krajine. Poleg naravnih vrednosti so to predvsem arheološke, zgodovinske, umetnostne, arhitekturne, etnološke in krajinske zani- mivosti, vključena pa je tudi gastronomska in enološka ponudba. Povezave so razdeljene na dolinske in na razgledne odseke in imajo predvidena izhodišča, raz- gledišča in počivališča. Za načrtovanje v odprtem prostoru je poleg druž~ benih sprememb in lokalnih posebnosti vselej po- membno tudi upoštevanje regionalne razsežnosti pro- stora. Pri projektu smo izhajali iz dejstva, da je območje Slovenske !stre kot regija zaključena celota, ne glede na njeno razdelitev na štiri občine. Območje, ki ga obravnavamo, obsega dobrih 400 km2, Na severu in na jugu je omejeno z državnima mejama Italije in Hrvaške, na severovzhodu pa z naravno-geografsko mejo po!~ otoka !stre, ki poteka po reki Glinščici ter po Slavniško in Kojniško-Lbevniškem pogorju. Glavni žili omret:ja, ki Soavtor pri izvedbi projektil: Igor Mi!her, dipl. biol., strokovni! konzultant'I: prof. Janez Koželj, d. i, a. , Fakulteta za arhi- tekturo, in doc. dr. Darko Ogrin, Filozofska fakulteta, Oddelek z~ geografijo. 208 potekata po največjih razvodnicah v Slovenski !stri, ,, ,_ predstavljata osnovo za krakasto zasnovano transver- ," zalno pot in preko krožnih poti omreije povezujeta 5 sosednjimi regijami in državami.Z , Regionalni pomen načrtovanega omrežja poti je' v-- : , povezavi urbanizirane obale z avtentičnim zaledjem, ki kljub pestrosti krajine in edinstveni naravni in kulturni dediščini z bogato zgodovino še vedno velja za po- zabljeno deželo. Pmjekt bo pripomogel k dvigu zavesti o vrednotah v domačem oko!ju.3 S tem se bo pridružil številnim po- budam, ki vznikajo po istrskih vaseh in se kažejo v povečanem zanimanju za ljudsko izročilo In lokalne, zanimivosti. V Slovenski Istri bo omrežje v mnogih vidikih po- večalo motnosti za oživitev podeželja in enakomernejši razvoj regije. Omrežje poti predstavlja osnovo za razvoj dodatnih turistično-gostinskih in obrtnih dejavnosti na podeželju, za turizem na obali pa je privlačna do~ polnilna ponudba. Celovit in strokoven pristop bo preprečil stihijski razvoj rekreativnih dejavnosti, ki že danes povzročajo okoljsko škodo in nezadovoljstvo med domačini. Z ož:ivitvijo projekta bo krajina z okoljsko ozaveščenin{i opazovalci pridobila stalni nad- zor nad dogajanjem v prostoru, kar bo pripomoglo k zmanjševanju nedopustnih posegov, kot so divja odla- gališča smeti in čme gradnje. V pozabljenih krajih se bo pojavil okoljsko bolj zahteven turist, ki se ne bo hotel zadovoljiti z množičnim turizmom na obali. V zaledju Slovenske Istre bodo lahko z oživitvijo avtentične krajine v zavesti ljudi te v bližnji prihodnosti domačin, turist in novi stanovalec informacijske družbe varovali in ohranjali bogato naravno in kulturno dediščino. 2 Pri projektu aktivrio sodelujemo s strokovnimi skupiriami iz Slovenije, Italije in Hrvaške, s političnimi organi iz Slovenske bt1e in Ljubljane, sprejemamo pa tudi različne lokalne po- bude, ki so kakorkoli povezane s projektom. Tako smo s po- močjo domačinov in kolesarske sekcije Obalnega planinskega društva izvedli te tri čistilne akcije in očistili poraščeno pot od Abramov do Karlov na Pregarski p!i!noli. še vedno srno pripravljeni na dodatne pobude in razširitev projektil, ker se zavedamo, da več glav tudi več ve. Hkrati ima projekt prihodnost le, če tudi domačini v njem spoznajo lastni interes. 3 Nekateri strokovnjaki nas opozarjajo na pojav novega loka- lizma (Slrassoldo, 1990). Ta naj bi nastal kot posledica spre- membe časovno-prostorske organizacije življenja v informa- cijski družbi. Z novo tehnologijo bo imelo vse več ljudi možnost utiv~nja življenji! na podei.elju. Ti naj bi imeli na nova okolja zelo pozitiven vpliv, pogosto naj bi se borili za ohranjanje lokalnega načina življenja in imeli naj bi navdušen odnos do lokalne skupnosti. V tem smislu se kažejo realne vizije o mo1.nostih obnove propadajočega Sli!vbnega fonda, saj bi prav kapital novih stanovalcev s pomoč/o pametne po- litike lahko pripomogel k obnovi pozabljene kulturne de· diščine v Slovenski !stri. Tudi bodoči stanovalci, ki se bodo začasno ali trajno preselili v Slovensko Istro, so potencialni uporabniki našega omretja poti. ANNALES 12/'98 OCENE IN POROČILA/ RECENSIONI E RELAZIONI / REVIEWS AND REPORTS, 203-21~ Erozijsko žarišče Babe pri Predloki kot počivališče v naravni krajini. Erosive focal point at Babe near Predloka as a resting place in natural landscape. LITERATURA Jarnjak, M. (1996): Okoljevarstvena problematika Škoc- janskega zatoka. Anna!es 9/'96. Koper, 253-258. Makov.ec, T., Mozetič, B., Kaligarič, M. (1993): Oaza na pragu Kopra. Gea 3,8: 7-9. Razvojni projekt Koper 2020 (1994). Študija Mestne občine Koper_ Koper, Mestna občina Kopei-. Sovinc, A. (1996): Renaturacija Škocjanskega zatoka. Annales 9/'96. Koper, 245-252. Škornik, l., Makovec, T., Miklavec, M. (1990): Favni- stični pregled ptic Slovenske obale. Varstvo narave 16_ Ljubljana. Škornik, l. (1990): Škocjanski zatok - življenje in smrt nekega zaliva. Proteus l. Ljubljana. Tonin, Vanja (1993): Vodnogospodarska in ekološka ocena sprejemljivosti posegov na Slovenski obali z aplikacijo na urejevanju Škocjanskega zaliva, ll. del. Študija. Ljubljana, Vodnogospodarski inštitut. Manca Plazar Mednarodna konferenca "COAST WISE EUROPE INTERNATlONAl. CONFERENCE: FLOWS !N THE NORTHERN ADRIATIC SEA 98" Izola, 12.-14.07.1998 Mednarodno konferenco, ki je potekala v okviru šir- šega, večletnega programa Coast Wise Europe, so sku- paj organizirali Fak_ulteta za arhitekturo Univerze v Ljubljani, Urbanistični inštitut R Slovenije, Fakulteta za arhitekturo Univerze v Zagrebu, lstituto Universitario di Architettura di Venezia in Academy of Architecture and Urban P!anning RAG, Rotterdam. Konference so se po- leg ostalih udelet:ili tudi mentorji arhitekturne delavnice "Coast Wise Europe Jnternational Workshop on Flows in the Northern Adriatic Sea 98", ki je predstavljala na- daljevanje mednarodne konference in je od 15. do 27. 07. 1998 potekala v treh mestih: Izoli, Rovinju in Be- netkah_ Osrednje teme konference so bile regionalni vidiki planiranja obal in upravljanja z obalami, pregled re- levantnih nacionalnih razvojnih strategij in prakse v Hrvaški, Italiji in Sloveniji ter primerjave severnojadran- ske regije z ostalimi obalnimi regijami. Kot teme po- sebnega pomena v obravnavani regiji so organizatorji določili turizem, transport, kulturno in gospodarsko iz- menjavo ter okoljsko zaščito. V uvodnem nagovoru so udeležence konference po- zdravili lučka Ažman Momirski (Fakulteta za arhi- tekturo, Ljubljana, Slovenija), Fedja Košir (Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana, Slovenija} in Kaliopa Dimitrovska Andrews (Urbanistični inštitut RS, Ljubljana, Slovenija). Maarten Struijs (Academie van Bauwkunst, Rotterdam, Nizozemska) je predstavil izhodišča projekta Coast Wise Europe in začrtal okvir mednarodne konference in delavnice Flows 98. Marca Venturi {lstituto Universitario di Architettura di Venezia, !talija} je v svojem prispevku o evropskih trendih v prostorskem planiranju predstavi! pojavnost nove urbane strukture in pojavljanje številnih novih trendov, ki z vedno večjo dinamiko vplivajo na prostorske procese 1'udi v severnojadranski regiji, Zlasti je opozoril na razpad starega vzorca center - periferija ter pojav prostorske omrežnosti. Anna Marsons (lstituto Universitario c.Ji Architettura di Venezia, !talija) je v svo- jem prispevku obravnavala integrirano upravljanje z obalnimi območji; pristop, ki postaja vedno bolj raz- širjen v območjih velike ranljivosti okolja in pritiskov prebivalstva. Po splošni pojasnitvi trendov in pojmov je detajlno predstavila še primer Benetk in Furlanije - Julijske krajine, pri čemer se je osredotočila na po- glavitni konflikt med akterji in možne načine reševanja konflikta preko strategij upravljanja. Drugemu delu konference je predsedovala dr. Kali- opa Dimitrovska Andrews. Vladimir Braco Mušič (Urba- nistični inštitut RS, Ljubljana) je predstavil zgodnje pri- mere regionalnega planiranja v Severnem Jadranu s posebnim poudarkom na vlogi Koordinativnega regio- nalnega plana za Severni Jadran, pripravljenega pod okriljem Razvojnega programa Združenih narodov in jugoslovanske federalne vlade. Sledila sta prispevka predsedujoče in Anteja Marinoviča Uzelca (Fakulteta za arhitekturo, Zagreb, Hrvaška), ki je obravnaval razvoj konceptualnega in planskega procesa na območju Jad- rana na Hrvaškem v obdobju 1960-72, pri čemer je na- štel aktivnosti in opredelil njihov pomen. Prispevek Jana Kuligovskega (VASAB 2010 v-ce Secretary, Gdansk, Poljska) in jaceka Zaucha (VASAB 2010 v-ce Secretary, Gdansk, Poljska) je obravnaval izredno zanimiv primer medvladnega programa sodelovanja na področju stra- teškega prostorskega planiranja in razvoja v baltski regiji 209 ANNALES 12/'98 OCENF. IN POROČILA/ RECENSIONI E Rtl.,\ZIONI / RtVIEWS AND REPORTS, 203·21~ VASAB 2010 (Visons and Stra!egies around the Baltic Sea 201 O), katerega izkušnje bi lahko koristno uporabili tudi v severnojadranski regiji, saj je splošni položaj podoben. Tretjemu delu konference je predsedoval Vladimir Braco Mušič. Slavko Mezek (Ministrstvo za okolje in prosto1·, Urad RS za prostorsko planiranje, Ljubljana} je predstavi! slovenske izkušnje pri uvajanju pmgrama Integrirano upravljanje z obalnim območjem. Jana Goja- novic Purger (Občina Izola, Slovenija) je predstavila prostorsko planiranje in probleme na ravni občine. Igor Jul"inčič je v svojem prispevku predstavil bolj specifične, predvsem geografske vidike. Anna Marsons je predsedovala četrtemu delu kon- ference, v katerem sta poleg nje sodelovala še dva ita- lijanska predstavnika: Alberto Bernstein (Consorzio Ve- nezia Nuova, Benetke, Italija) in Marca Venturi, pri svojih predstavitvah pa so se osredotočili na bolj re- gionalne vidike. Drugi dan konference se je pričel s petim delom, ki mu je predsedovala Sonja JurkoviC (Fakulteta za arhi- tekturo, Zagreb, Hrvaška) in kot edina predavateljica predstavila p1·ispevek z naslovom Problemi istrske regije, v katerem se je osredotočila na planske metode, s katerimi bi bilo mogoče zaščititi obstoječo avtohtonost območja Šestemu, splošnemu delu konference je predsedoval Guus Vreeburg (Academie can Bauwkunst, Rotterdam, Nizozemska). Zlata Ploštajner (Urbanistični inštitut RS, Ljubljana, Slovenija) in Manca Plazar (ZRS, Koper, Slo- venija) sta predstavili splošne in lokalne vidike čez­ mejnega sodelovanja med Italijo in S/ovenijo. Prispevek Igorja Kalčiča (Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana, Slo- venija) je prikazal arhitekturne možnosti razvoja tu1·i- stične infrastrukture na slovenski obali. Zaključke konference sta povzela Guus Vreeburg in Ivan Stanič (Urbanistični inštitut RS, Ljubljani'!, Slove- nija). Spoznanja sta strnila v več točk, ki naj bi pred- stavljale izhodišča za potek arhitekturne delavnice. Lal se več avtorjev, ki so poslali povzetke izredno zanimivih prispevkov, konference zaradi drugih obvez- nosti ni moglo udeležiti. S tem je sama vsebina kon- ference morda nekoliko izgubila na celovitosti, ki so si jo organizatorji prizadevali doseči, vendar je ostalo več časa za izredno kakovostne debate ob zakljuc':ku vsa- kega sklopa predavanj. Stane Bernik: SLOVENSKI PLAKAT DEVETDESETIH LET Društvo oblikovalcev Slovenije, Ljubljana 1997, 123 strani. Sredi weteklega leta (1997) je dr. Stane Bernik, eden redkih avtorjev, ki se pri nas {sistematično) ukvarjajo s teol'ijo oblikovalske stroke, sicer pa tudi redni profesor na Oddelku za oblikovanje pri Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, objavil še eno aktualno delo o slovenskem plakatu. Bernik raziskuje tematiko plakata na tis1em mestu, kjer je zaključi! prejšnje delo, objavljeno l. 1988/89 pod naslovom Plakat in znak. Na prehodu osemdesetih v devetdeseta leta ugotavlja po- membno komunikacijsko oz. propagandno vlogo pla- kata v kontekstu takratnih družbenih sprememb. Tako (nehote?) stopi v ospredje politični plakat kot ena izmed treh zvrsti, po katerih razporeja posamezne pojavne problemske sklope. V določenih zgodovinskih, pl'elom- nih obdobjih ima prav sporočilnost političnega plakata iahko iZl'edne učinke, zlasti če se preplete z emotivnim dejavnikom. V zvezi s to problematiko se s sociološkega vidika zastavlja vprašanje, kje so etične, moralne in razumske razmejitve takega početja, v čem je njegov smisel in ali je na tak način možen prispevek poli- tičnega plakata, denimo, k boljšemu razumevanju ne- kega spora, problema ali kar vojne. Morda celo k njihovi razrešitvi, kar se mi zdi kot edina pozitivna težnja, tudi edina smiselna pri povezovanju vloge pla- kata s katerimikoli družbenimi sp1·emembami kjerkoli. Najbrž je prav politični plakat tista zvrst, pri kateri pride do izraza (ne)sodelovanje še katere druge stroke, da ne bi zdrknil na raven pritlehnega manipulativnega množi- čnega medija. Seveda pa je v končni fazi vselej potrošnik tisti, ki se bo, glede na stopnjo svoje oza- veščenosti, zapletel ali pa ne v (možne) provokadjske pasti. Vse kaže, da slovenskemu političnemu plakatu ne gre obešati tako velikih in težkih nalog, še zlasti ne današnjemu. Temu v prid govori tudi ugotovitev, da mu ni uspelo v zadovoljivi meri izrabiti možnosti, ki jih sedaj ponuja govorica političnega pluralizma. Skozi strokovno sito se pri nas stežka prebije tudi reklamni, propagandni ali komercialni plakat. Tudi manj pozon,emu opazovalcu površin, namenjenih plaka- tiranju, listanje po novi Bernikovi knjigi ne bo osvežilo spominc1: med reproduciranimi plakati je komaj kakšen, ki nam je znan na prvi pogled. Pojav novih vizualnih medijev, nazadnje elektronskih, zagotovo zapleta po- men ali vsaj vlogo plakata v sodobnem oglaševanju. V naši vizuil!ni zavesti se najhitreje zasidrajo popularni jumbo ali tabelni (večdelni) mestni in obcestni plakati kot izjemno agresivni, ki učinkujejo bolj po formatu kot po kvaliteti. Po strokovni oceni jih odlikujeta predvsem usodni povezavi nedomišljenega slogana s psihološko nerazumljivimi karakterizacijami portretirancev. Z ure- janjem posebnih svetlobnih izložb na posebnih komunikacijskih točkah v slovenskih mestih naj bi vrnili osrednje mesto klasičnemu {intimnemu) formatu pla- kata. Tak se je verodostojno ohranil v kraljujoči zvrsti kul- turnega plakata, ki se je dodobra uveljavi! že v se- demdesetih letih, predvsem gledališki Tudi ta je bil vezan na povsem določeno vlogo etabi!iranja novih 210 ANNALES 12/'98 OGNE IN POROČILA/ RECENSIONI E R[LAZ:IONl/REV!EWS AND REPOR ,s, 203-214 eksperimentalnih gledališč (npr. ljubljanskega Gleja idr.), tako da je inovativne dejavnosti razširja! izven scene. 2:e od samih začetkov svoje pojavnosti (sredina 19. stoletja) plakat prečiščuje svoje funkcije. Poleg gle- dališkega se je pri nas uveljavil tudi likovni, predvsem razstavni, ki je lahko galerijski, muzejski itd. Prav na tem področju se je izjemoma uveljavi! koprski obli- kovalec Vojko Tominc, ki je v izboru edini ju2.no- primorski avtor - če izvzamemo nekdanjo Koprčanko Evito Lukež, ki pa deluje v Ljubljani. Tominc je pred- stavljen v družbi več kot 60, po mnenju dr. Staneta Bernika ter oblikovalske stroke najboljših afišistov oz. oblikovalcev, ki se bolj ali manj pogosto lotevajo pla- katov. Njegovo delo je v knjigi zastopano kar s štirimi plakati (povprečje je s tremi), ki po mnenju stroke spadajo med dvesto najboljših. Posebej ga je izpostavila spremljajoč.a razstava s podnaslovom Oporne točke kot enega ključnih avtorjev slovenskega plakata devet- desetih let. Njegov opus1 ki je v smislu zastopilnosti novejših del pomanjkljivo upoštevan, na svojewsten nilčin odraža razmerjil plakatnega prizorišča r,ri nas: gre za avtorja t. i. kulturnega plakata, ki se je (zlasti gle- dališki) rlodobra uveljavil že v 70. letih. Tominc svoj oblikov,ilski interes usmerjil zlasti k razstavnemu (likov- nemu) plakatu - spomnimo se vidnejših plakatov za razstave, denimo, Zmaga Jeraja, Ven.:i Pilona ali Marina Marinija. Manj ga pritegujeta politični plakat, ki je razočara! s svojo nezmožnostjo izkoriščanja politične svobode, in pa propagandni {reklamni ali tržni}, ki ga Tominc tako rekoč prezre. Prispevku posameznih av- torjev Bernik posveča še najmanj prostora, kar je povsem razumljivo, saj gre za obravnavo tematike tu in zdaj - devetdeseta leta še tečejo. Predvsem poskuša umestiti plakat devetdesetih v širše okvire oblikovalske stroke. Preglednemu tekstovnemu delu sledijo številne barvne reprodukcije prav vseh plakatov, ki so prišli v izbor in jim je umestno prepuščena glavna beseda. V zadnjem sklopu pa so še vzorno urejeni biografski po- datki avtorjev, kar zelo pripomore k temu, da hitro naj- demo tisto, kar iščemo. Seveda pa ima aktualnost tematike tudi svoje pomanjkljivosti. Tako pri nekaterih avtorjih (mdr. tudi pri Tomincu) ni zastopan celotni opus devetdesetih, gre torej za tehnične pomanjkljivosti spe- cifike načina spremljanja njihovega delovanja. Stro- kovni kriteriji so tudi brezkompromisno zavrnili vse računalniško zasnovane plakate_ Računalniška obdelava dilnes v veliki meri prevzem.:i nekdanjo vlogo tiskar- skegil procesa, z razvojem kateregil. se je razvijal tudi sam plakat. Da pa se bo treba s to problematiko sistematično ubadati, kaže podatek, da je bilo raču­ nalniško zasnovanih kar dve tretjini (zavrnjenih) pla- katov; izbor se je nato omejil na preostalo tretjino. !z tega lahko sklepamo, da naročniki večinoma slepo za- upajo zgolj in samo tehnič.ni izvedbi. Posledica tega je, da okoli sebe (vsi) gledamo temu ustrezne plakate. 211 V nekaj mesecih po izidu se je odmevnost knjige Slovenski plakat devetdesetih let ves čas stopnjevala. V manj kot pol leta se je v Ljubljani dvakrat zgodila istoimenska razstava Slovenski plilkat devetdesetih let - Oporne točke, ki je delovno vezana !lil knjigo in z drugo obliko predstavitvenega medija dopolnjuje tisto, kar v knji2ni obliki ni izvedljivo. Imenitna .knjiga pa je bila na zadnjem ljubljanskem knjižnem sejmu odli- kovana z najvišjo nagrado, in tako je smiselno sklenjen krng tematike, ki jo ob1·avnava oz. se je obravnavana tematika neposredno dokazala tudi v povsem opri- jemljivi izvedbeni praksi, predvsem po zaslugi njenega oblikovalca Matjaža Vipotnika, enega tistih afišistov, ki je v stroki že zapisan z velikimi črkami. Lili Bojani<: Minka Lavrenčič Pahor: PRIMORSKI UČITELJ! 1914- 1941. Prispevek k proučevanju slovenskega šolstva na Primorskem. Odsek za zgodovino narodne in študijske knjižnice v Trstu. Trst 1994, 542 strani. Marija (Minka) Lavrenčič Pahor, danes devetdeset- letna upokojena učiteljica, je bila rojena 1. aprila 190B v Podn1gi pri Vipavi in je maturirala na učiteljišču v Tolminu. Leta ·1930 je izgubila slutbo učiteljice in se je preselila v Jugoslavijo, kjer je z možem Dragom Pa- horjem, tudi učiteljem, službovala v Trbovljah. Po nemški zasedbi Slovenije in internaciji moža se je s sinoma Milošem in Samom vrnila v Podrago. Vključila se je v Osvobodilno fronto, zaradi česar so jo v začetku leta 1943 zaprH. !z zapora je prišla šele po kapitulaciji Italije septembra 1943. Odtlej je delala kot pa1tizanska učiteljicil in šolska nadzornica. Po vojni je prišla v Trst in delala na Opčinah in na Katarini, kjer je leta 1973 dočakala upokojitev. Takoj po prvi svetovni vojni, že v začetku novembra 191B, je Kraljevina Italija okupirala Slovensko primorje, vso Istro ter nekaj hrvaških otokov in Zadar. Že tedaj začeto raznarodovanje se je še okrepilo po priključitvi teh predelov Italiji po rapalski pogodbi z 2.12.1920 in doseglo svoj vrh po objavi Gentilejeve fašistične šolske reforme s 1 oktobra 1923. S to reformo so bile ukinjene slovenske in hrvaške šole, kar je trajalo do leta 1929. Minka Lavrenčič Pahor je skupaj s svojim možem in otroki dotivljala trpljenje slovenskih učiteljev na Pri- morskem. Po upokojitvi je kot sodelavka zgodovinskega oddelka Narodne in študijske knjitnice v Trstu zbirala in urejala dokumentacijo o zgodovini slovenskega šolstva na slovenskem etničnem ozemlju v Italiji. Ob tem je nastala knjiga Primorski učitelji 1914-1941, ki jo je izdal zgodovinski oddelek Narodne in študijske knjiž- nice v Trstu, knjiga, ki govori o trpljenju slovenskih učiteljev v tem obdobju. V uvodu knjige je avtorica