Kar dobro jo stopimo — do doma je še daleč in torbe so težke. — Foto: F. Perdan Leto XXVII. Številka 90 Ustanovitelji: obč. konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka »n Tržič — Izdaja CP Glas Kranj. Glavni tednik Anton Miklavčič — Odgovorni urednik Albin Učakar Kranj, petek 22. 11. 1974 Cena: 1 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. K O Odločen boj proti zavoram Medobčinski svet ZK za Gorenjsko je ugodno °cenil poročilo o delu sekretarja in sekreta-riata, kritično pa integracijska gibanja na Gorenjskem Danes teden je bila v Kranju četrta seja medobčinskega 8veta ZK za Gorenjsko, na kateri so med drugim razpravljali 0 poročilu o delu sekretarja in sekretariata ter informacijo o integracijskih gobanjih na Gorenjskem. O obeh obravnavanih vprašanjih so sprejeli več sklepov. Medobčinski svet je ugodno ocenil delo sekretarja in sekretariata od aprila do oktobra letos. Iz poročila je razvidno, da je imel sekretariat v tem obdobju 11 sej s 65 točkami dnevnega reda. Poleg sej je bilo še več posvetovanj s predsedniki občinskih skupščin in drugimi organi na Gorenjskem. Člani so fklenili, naj sekretar in sekretariat še naprej uporabljata in Ograjujeta ustrezne delovne metode zveze komunistov kot so razgovori, posveti, občasne komisije in podobno. Za eno n&8lednjih sej pa naj sekretariat in komisije pripravijo analize ? Uresničevanju ustave v združenem delu, krajevnih skupnostih ln v interesnih skupnostih. Razen tega so člani in organizacije 2yeze komunistov odgovorni tudi za uresničevanje in utrjevanje ^sebinske vloge socialistične zveze v skladu z novim statutom kZDL. Posebno skrb je treba v prihodnje posvetiti uveljavljanju načel začrtane kadrovske politike. To velja še posebno za ustanavljanje samoupravnih interesnih skupnosti. Pri tem so opo-2°rili, da je treba že na začetku delovanja teh skupnosti čimbolj °niejiti profesionalizem in ustrezno organizirati strokovne 8*Užbe. Ko so ocenjevali integracijska gibanja na Gorenjskem so Ugotovili, da je medobčinski svet ZK za Gorenjsko že spomladi zastavil široko akcijo, s katero je spodbudil združevanje uelovnih organizacij na Gorenjskem ter v širšem slovenskem in Jugoslovanskem prostoru. Trenutno smo priča kar enajstim že *ačetim ali končanim integracijam. To so Polikem, pripravlja se družitev lesnopredelovalnih in gozdnogospodarskih delovnih °rganizacij, prišlo je do združitve Transturista in Creine, tako ekoč končani so razgovori o združitvi Gorenjskega tiska in Leka itd. , Člani sveta so opozorili, da se prav na področju združevanja ažejo nekateri odpori, ki pogosto izhajajo iz vodstvenih struk-Ur delovnih organizacij. Tako se ponekod pojavljajo mnenja, eš da je združevanje nekakšna politična moda. Pri tem pa se Ppzablja, da je danes združevanje in povezovanje povsod v svetu konomski proces. Naša ustava daje vse možnosti za povezovanje. Ugotovimo pa lahko, da tam, kjer smo prišli malo dlje od golj papirnatih ustanovitev temeljnih organizacij združenega te*a» tam kjer so že zaživeli novi samoupravni odnosi, že ugo- avlJajo, da je tesnejše povezovanje in združevanje nujno za adaljnji ekonomski razvoj. Na seji so sklenili, da je treba še naprej spodbujati in j'Premljati te procese. Odločno pa je treba nastopiti proti vsem pokusom zaviranja in napačnega prikazovanja stvari. Zaostri- 1 Je treba odgovornost pri vodilnih in drugih strukturah in se Postaviti po robu podjetniško-lastninski miselnosti, lokalistič-j*lui težnjam in podobno. Komunisti in drugi morajo takoj aUalizirati, zakaj na posameznih področjih niso prišli glede furuževanja dlje kot do pobud. Pri tem je treba tudi ugotoviti, *uo je za to politično odgovoren. Razen tega so člani ugotovili, da Pohaja vse premalo pobud za združevanje od spodaj iz TOZD, iz odstvenih in strokovnih kadrov in da so dosedanje pobude U^ele največkrat politični značaj. Zato so sklenili, da morajo j?°8ebno strokovne in druge službe v organizacijah združenega <*ela preučiti možnosti in oblike za povezovanje oziroma združenje. A. 2. Naslednja številka bo izšla v sredo, 27. novembra Hotel — začasni dom oskrbovancev občine in tudi drugih občin, zdržali vse do konca novembra letos. Najhujše se ni zgodilo. Prav v začetku tega tedna so se oskrbovanci Doma Albina Drolca v Preddvoru preselili v hotel na Šmarjetni gori. »Čeprav je od ustanovitve doma ostarelih v Preddvoru grad doživel že več izboljšav, kot je centralna kurjava, modernizacija kuhinje, dvigalo in drugo, pa Nadaljevanje na 3. str. Ilii to S 1 e j llf a 111 u ic V Kranju do 15. decembra Na nedavnem posvetu direktorjev oziroma vodilnih predstavnikov delovnih organizacij iz kranjske občine so se dogovorili, da je treba takoj začeti z drugim krogom akcije zbiranja pomoči za Kozjansko. Sklenili so, da je v Kranju treba akcijo zaključiti do 15. decembra, vanjo pa vključiti tudi kmete in obrtnike. A. 2. Štirje Gorenjci olimpijski kandidati Predsedstvo jugoslovanskega olimpijskega komiteja je pred dnevi, sprejelo spisek olimpijskih kandidatov za letne in zimske olimpijske igre, ki bodo v letu 1976. Na seznamu je 97 najboljših jugoslovanskih športnikov, ki so v razdobju od zadnjih olimpijskih iger do danes že izpolnili norme za prihodnjo olimpiado. Izmed gorenjskih športnikov so bili uvrščeni v omenjeni seznam štirje smučarji, in sicer skakalec Bogdan Norčič ter alpski -tekmovalci Križaj, Gorišek in Gašperšič. Seznam ni dokončen, ker ga bodo razširili še z imeni tistih športnikov, ki bodo do prihodnjih olimpijskih iger še izpolnili normo. Znano je, da bodo zimske olimpijske igre v Innsbrucku, letne igre pa v Montrealu. J.J. Zdaj se je končno premaknilo tudi tam, kjer so se v kranjski občini že dolga leta samo dogovarjali, opozarjali in seveda odlašali z rešitvijo. Čeprav je zavod za raziskavo materiala in konstrukcij že pred časom ugotovil, da so stropi v gradu Turnu v Preddvoru tako dotrajani, da se lahko vsak čas porušijo, se problem nikakor ni mogel premakniti z mrtve točke. No, na srečo so prepereli leseni tramovi 400 let starega gradu, v katerem imajo svoje prostore že od leta 1948 ostareli občani iz kranjske Priznanje gorenjskim gradbincem Skupščina gorenjskih občin je v ponedeljek popoldne na drugi seji razpravljala o pomoči Gorenjske Kozjanskemu. Ugotovili so, da gorenjsko gradbeno operativo sestavlja okrog 60 gradbenih delavcev iz različnih gradbenih podjetij in da so v krajevni skupnosti Šmarje pri Jelšah z delom te ekipe zelo zadovoljni. Čeprav jim je oktobra vreme nagajalo, bodo v prihodnjih dneh pod streho prve hiše, druge pa v enem mesecu. 22 pa jih bodo postavili na novo. Tako je skupščina gorenjskih občin izrekla priznanje gorenjski gradbeni operativi, ki se je uspešno vključila v reševanje problemov na potresnem območju. Imenovali pa so tudi 15-članski koordinacijski odbor za pomoč Kozjanskemu. V odboru so sekretarji komitejev občinskih konferenc ZK in predsedniki občinskih sindikalnih svetov iz vseh petih gorenjskih občin. Poleg tega so člani odbora še sekretar medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko, predsednik medobčinskega sveta SZDL za Gorenjsko, predsednik skupščine gorenjskih občin, predstavnik gradbene operative iz Projekta Kranj in predsednik krajevne skupnosti Šmarje-"pri Jelšah. Predsednik odbora je inž. Marko Vraničar, predsednik skupščine gorenjskih občin. v i a. a. 55 stanovanj iz solidarnostnega sklada Kranj, 21. novembra — Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj — enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu je dopoldne 55 družinam razdelila ključe za stanovanja zgrajena iz solidarnostnega sklada. 25 stanovanj so dobili delavci z nizfiimi oseh- nimi dohodki, 15 matere samohranilke, 3 starejši občani, 2 za delo nesposobni občani in 10 mlade družine. Vsi omenjeni so dobili stanovanja v novem naselju na Planini. Nadaljnjih 87 stanovanj bo dodeljenih v naslednjih mesecih. A. 2. 2o KRANJ LET vse za vaše dojenčke Baby Titov trg 23 jr ntroke _Pepelka, Vodopivčeva 7 Naročnik: Sobota za stabilizacijo Ekonomisti Splita, Beogra da in Zagreba predlagajo, naj bi vsi zaposleni Jugoslovani delali brezplačno eno soboto na mesec. To naj bi bilo po njihovem mnenju dobro zdravilo za. zmanjšanje »uvoza« inflacije iz drugih držav. Iz tako zbranega denarja naj bi formirali na ravni federacije strogo namenski sklad. Ekonomisti so tudi poudarili, da inflacije ni mogoče reševati z novimi zadolžitvami v inozemstvu ali s tiskanjem denarja, pač pa z večjo produktivnostjo. »Podarjena sobota« vseh zaposlenih bi dala velike denarne učinke. Višja davčna osnova Davčno napoved za prihodnje leto bodo občani SR Hrvatske iz^ olnili, če bodo njihovi dohodki letos presegli 50.000 dinarjev. Neobdavčeni del dohodka se na Hrvatskem zvišuje za 10.000 dinarjev ali za 22 odstotkov. Toliko pa so letos narasli življenjski stroški. Neobdavčeni del dohodka se poviša tudi za stroške, kijih imajo občani s preživljanjem otrok. Ti zneski ne smejo biti manjši od 8000 dinarjev za otroke do 19. leta in 10.000 dinarjev za otroke od 19. do 25. leta. Nova TE v Črni gori Ob 30. obletnici osvoboditve Plevlja je bila velika slovesnost, na kateri so položili temeljni kamen za prvo od več termoelektrarn, ki jih bodo zgradili v plevljanskem premogovnem bazenu. Tam je do sedaj ugotovljenih 238 milijonov ton zalog premoga. Gradnja termoelektrarne z zmogljivostjo 210 megavatov bo stala 930 milijonov dinarjeć in bo končana do konca leta 1978. Rdeči prapor o načrtovanju V okviru sedmega srečanja samoupravljavcev Rdeči prapor, ki bo v Kragujevcu od 15. do 17. februarja prihodnje leto, bodo prvič pripravili okroglo mizo. Ob njej bodo razpravljali o načrtovanju v samoupravljanju ob upoštevanju ustavnih sprememb. Klub samoupravljavcev v Kragujevcu, ki bo pripravil ta shod, bo te dni sprožil v temeljnih organizacijah združenega dela javno razpravo o načrtovanju. Govorili bodo o srednjeročnih programih razvoja od leta 1976 do leta 1980. Razprave bodo sodile v pripravo na srečanje Rdeči prapor. Otrok v fotografiji r Foto skupina Šolt Ljubljana je dala pobudo za organizacijo razstave na temo Otrok. Pripravili jo bodo v okviru X. kongresa pediatrov Jugoslavije, ki bo maja prihodnje leto. V pripravah sodeluje tudi fotoklub zdravnikov Janez Puhar. Za vse eneko Zveza prijateljev mladine Trbovlje je skupaj z drugimi družbenopolitičnimi organiza■ cijami začela s pripravami na praznovanje novoletne jelke. Vsem osnovnim organizacijam sindikata so predlagali, naj bi otroke obdarili enotno. Večina delovnih kolektivov je zamisel podprla. Aktivisti klubov OZN Republiška konferenca klubov OZN pripravlja seminar za vodstva klubov. Na njem bodo govorili o pripravah na splošni ljudski odpor in družbeni samozaščiti ter obravnavali problematiko zamejskih Slovencev. £ JW ,lm Petek, 22. novembra 1974 Jesenice V četrtek, 21. novembra, so na Jesenicah sklicali konferenco gradbenih delavcev pri občinskem svetu zveze sindikatov. Na konferenci so govorili o programu dela, razpravljali o problemih v gradbeništvu ter se domenili o nalogah pri pripravah za volitve v samoupravne interesne skupnosti. Med drugim so spregovorili tudi o pripravah na občne zbore sindikalnih organizacij. V torek, 19. novembra, so se sestali člani občinske sindikalne konference kovinske industrije in govorili o programu dela, o poteku volitev v samoupravne interesne skupnosti ter o pripravah na občne zbore. V jeseniški Železarni so se odločili, da bodo zaradi tega, ker še niso dosegli planirane proizvodnje, do konca koledarskega leta delali vsako soboto. Tako železarji upajo, da bodo ob koncu leta lahko dosegli postavljeni plan proizvodnje. . D. S. Predsednik sekcije skupnosti slovenskih občin za ekonomska in finančna vprašanja Franc Šifkovič je v sredo dopoldne v Kranju sklical posvetovanje o osnutku zakona o financiranju splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih. Posvetovanja so se udeležili predsedniki slovenskih skupščin in izvršnih svetov ter načelniki oddelkov za finance oziroma načelniki davčne .uprave, ki so razen tega razpravljali še o dopolnilu k posebnemu .družbenemu dogovoru o splošni potrošnji v občinah v tem letu. • Kranj, 21. novembra — Popoldne so se v Kranju sestali sekretarji osnovnih organizacij zveze komunistov in svetov zveze komunistov iz občine. Obravnavali so aktualna družbenopolitična vprašanja in naloge zveze komunistov in se seznanili s potekom sestanka predstavnikov KP Evrope, s potekom priprav na volitve v samoupravne-interesne skupnosti in s pripravami na seminarje za sekretarje organizacij in svetov zveze komunistov. A. 2. Na Bledu se je v sredo začel drugi letni simpozij društva inženirjev in tehnikov papirništva. Simpozija, ki bo trajal tri dni, se udeležuje okrog 100 delegatov. Prva dva dneva so obravnavali domačo problematiko s področja papirništva, danes pa so na programu predavanja predstavnikov nekaterih tujih firm. Radovljica Kranj V sredo popoldne je bila v Radovljici seja komiteja občinske konference zveze komunistov. Razpravljali so o zaključkih sedmega zasedanja občinske konference ZK in četrte seje medobčinskega sveta ZK za G.orenjsko. — V sredo popoldne pa se je sestala tudi občinska konferenca zveze socialistične mladine. Na seji so med drugim obravnavali osnutek pravil občinske mladinske organizacije. A. 2. Škofja Loka Brez posebnih pripomb Na torkovi seji izvršnega odbora temeljne izobraževalne skupnosti Kranj so med drugim govorili o predlogu zakona o samoupravnih interesnih skupnostih za vzgojo iri izobraževanje. Novi zakon, ki naj bi bil sprejet do konca leta, predvideva večjo povezanost skupnosti s temeljnimi organizacijami združenega dela, na novo ureja financiranje, naloge in delo skupnosti in jih prilagaja zahtevam delegatskega sistema. Udeleženci na predlog zakona niso imeli posebnih pripomb in so- se v glavnem strinjali z dopolnitvami os- Seminar pred sprejemom v ZK Komite občinske konference ZKS Tržič je v sodelovanju z Delavsko univerzo organiziral pretekli teden seminar za kandidate za sprejem v Zvezo komunistov. Seminarja se je udeležilo 20 za sprejem predlaganih kandidatov. Večina jih je mlajših od 30 let, zaposleni pa so predvsem v neposredni proizvodnji. Kandidati bodo prejeli člamske izkaznice na prvih sejah osnovnih organizacij, ki so jih predlagale za sprejem. Bodoči komunisti so se na seminarju seznanili z zgodovino KPJ in -njenim razvojem, statutom Zveze komunistov Slovenije, nalogami zveze in organiziranostjo ZK v občini. • -jk Izdela naj se nov sporazum Upravni odbor turističnega društva Jesenice je na zadnji seji med drugim razpravljal tudi o predlogu za ustanovitev samoupravne turistične skupnosti v Sloveniji. Ugotovili so, da so pripombe upravnega odbora Gorenjske turistične zveze upravičene in da je treba čimprej izdelati nov predlog sporazuma, iz katerega bi bilo bolj razvidno in opredeljeno financiranje turistične dejavnosti v prihodnje. Razen tega so se strinjali z mnenjem Gorenjske turistične zveze glede predloga o ustanovitvi komisije za turistično reklamno dejavnost pri gospodarski zbornici Slovenije. Predlog je bil namreč zavrnjen, ker je bilo predvideno, da bi se za delo oziroma dejavnost te komisije namenila polovica turistične takse, ki jo dobivajo turistična društva in krajevne skupnosti. Na seji so se tudi dogovorili, da se bodo v kratkem sestali s predstavniki občinske skupščine in se pogovorili z njimi o ustreznejših prostorih za delo društva. Sklenili so še, da bodo do konca leta opravili kategorizacijo zasebnih turističnih sob, pripravili delovni program za naprej in proračun društva za prihodnje leto. B. B. Politična šola V ponedeljek, 18. novembra, se je v zgornjih prostorih Kazine na Jesenicah začela enotedenska partijska politična šola, katere se udeležuje 30 članov ZKS iz jeseniške in radovljiške občine, ki so* spomladi uspešno opravili enak seminar po A programu. V prvem seminarju so v glavnem predelali osnove marksizma, v tem, ki sedaj traja, pa so obravnavali aktualne družbenopolitične teme sedanjega časa. O tem so govorili Jože Bohinc, Ludvik Kejžar, Vanjo Pleš, Vinko Marolt, Angelca Murko-Pleš, Drago Ščernjavič, Dušan Pleš in Srečko Krč. Danes ob zaključku predavanj, bodo v obliki testa preverili znanje udeležencev. Omenjena šola sodi v program izobraževanja članov ZKS, ki sta ga za letos sprejeli konferenci ZKS jeseniške in radovljiške občine. B. B. nutka, ki so jih pripravili na republiški ravni. Na podlagi osnutka zakona je TIS že pripravila osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi, financiranju in delu bodoče skupnosti za osnovno izobraževanje. Le-ta bo nadomestila sedanjo temeljno izobraževalno skupnost. -lb Posvet SZDL z duhovniki Koordinacijski odbor za odnose med samoupravno družbo in cerkvijo pri občinski konferenci socialistične zveze v Radovljici je sklenil, da bo v sredo, 27. novembra, v Radovljici (v sejni sobi občinske skupščine) vsakoletni posvet z duhovniki iz radovljiške občine. Na posvetovanju bodo razpravljali o političnih izhodiščih, ki temeljijo na novih ustavnih določilih in o odnosih v krajevnih skupnostih, kjer bodo v prihodnje tudi takšni koordinacijski odbori. JR Danes je v Škofji Loki regijsko posvetovanje vodij mladinskih klubov in predstavnikov občinskih konferenc ZSMS. Pregledujejo delo mladinskih klubov ter se pogovarjajo o novi organiziranosti zveze socialistične mladine. Posvetovanje je pripravil republiški center za mladinske klube in je v prostorih škofjeloške gimnazije, -lb Danes popoldne ob 16. iwi bo v Škofji Loki sestanek sekretarjev osnovnih organizacij zveze komunistov. Sekretarji bodo na njem ocenili družbenopolitične razmere v Sloveniji in spregovorili o izvajanju sklepov 4. seje predsedstva CK ZKJ ter 10. seje predsedstva CK ZKS, na katerih so bile opredeljene neposredne naloge komunistov pri nadaljnjem uveljavljanju samoupravnih odnosov in politike gospodarske stabilizacije, posredovani bosta informaciji o'posvetovalnem sestanku evropskih komunističnih partij v Varšavi in o organizaciji seminarja za sekretarje osnovnih organizacij ZK, ob koncu pa bodo ocenili še politične priprave na volitve v interesne in krajevne skupnosti. V ponedeljek ob 16. uri bo v sejni dvorani škofjeloške občinske skupščine 4. seja občinske konference SZDL Škofja Loka. Člani konference bodo na njej obravnavali poročilo o pripravah na volitve ter razpravljali o osnutku statuta SZDL. -jg Tržič V sredo se je sestala na komiteju občinske konference ZKS komisij8 za družbenoekonomske odnose, ki Je razpravljala o programu dela in sklepih zadnjih sej predsedstev ZKJ in ZKS. Danes pa se bodo srečali sekretarji osnovnih organizacij in stalnih aktivov ZK iz tržiške občine. Razpravljali bodo o družbenopolitičnem položaju v občini ter se "seznanili s stališči ter pomenom zadnjega posvetovanja komunističnih partij Evrope, ki je bilo v Varšavi. Razpravljali bodo tudi o predlogu kratkoročnega akcijskega programa. V ponedeljek bo seja aktiva komunistov-neposrednih proizvajalcev, v torek pa se bo sestal komite občinske konference. Člani komiteja bodo obravnavali gradivo za problemsko konferenco ZK o obveščanju v ZK j*1, občini nasploh, razpravljali o sklepih predsedstev ZKJ in ZKS ter ocenil1 predlog poslovnika občinske konference in komiteja ZK. -jk zunanjepolitični komentar m zunanjepolitični komentar Nedavnemu obisku predsednika Tita v nemški demokratični republiki so kronisti zunanjepolitičnih procesov — navzlic kopici vzporednih, navzven morda precej bolj atraktivnih dogodkov — posvetili izjemno pozornost. In ne zaman, kajti za fasado vljudnostnega srečanja se skrivajo pomembni vsebinski premiki v odnosih med dvema državama, ki sta si v marsičem osupljivo podobni, zapletena geopolitična situacija v svetu pa jima ni dovoljevala, da bi že prej navezali tesnejše stike. Kar poglejmo. zidovi nezaupanja začenjajo kazati razpoke, skozi katere je mogoče pokukati v nedri nemara najbolj nenavadnega koščka stare celine. Življenje tamkaj ni ravno gosposko, prilagojeno ameriškim standardom, vendar bi zaman iskali lačne, strgane in brezposelne. Zdravstveno in socialno varstvo ter šolstvo so blizu nivoju, s kakršnim se ponašajo Švedi, najbolj značilen dokaz, česa je sposobna NDR, kadar jame načrtno razvijati neko dejavnost, pa predstavlja šport. Ce nič drugega, so domala neverjet- Berlinski »čudodelniki« »Novi red« v Jugoslaviji, izhajajoč iz oblasti delavskega razreda, je prevzel krmilo dežele v svoje roke v skrajno neugodnem povojnem obdobju, ko je bilo treba vse razpoložljive moči usmeriti v odpravljanje katastrofalnih posledic divjanja Hitlerjevih hlapcev. Še hujše razmere so vladale na ozemlju bivšega Tretjega rajha, razdejanega in razkosanega v štiri okupacijske teritorije. Toda Jugoslovani kot člani zavezniške koalicije smo imeli vsaj to prednost, da nam je mednarodna skupnost brez pridržkov priznavala pravico do državotvornosti, do bivanja in ustvarjanja v okviru samostojne,/legitimne združbe petih narodov, medtem ko mlada NDR, spočeta sredi ruševin sovjetske cone, v očeh dobre polovice sveta in v očeh OZN sploh ni eksistirala. Rekli bi, da so jo (razen na Vzhodu) postavljali »izven zakona«, zaradi česar ni uživala nikakršne podpore v obliki materialne in finančne pomoči ali obnovitvenih kreditov. In vendar je v pičlih dveh desetletjih, kljub nezavidljivemu položaju, zrasla v mogočno industrijsko-tehnič-no silo, ki v marsičem prekaša svojega zahodnega brata. Večina najuglednejših ekonomistov izraža prepričanje, da bi morali — kadar govorimo o »gospodarskem čudežu« — najprej pomisliti na NDR in šele nato na Japonsko in ZRN, ki sta postali velikanki izključno zaradi mi-lijardnih dolarskih »injekcij« ZDA. Zdaj Vzhodni Nemci slavijo tiho, a zasluženo zmago. Sprejeti so v OZN, Bonn jim odkrito ponuja roko, Evropejci si podajajo kljuke berlinskih vrat... Hermetična zaprtost vase popušča, ni dosežki vzhodnonemških asov odsev vrhunskih organizacijskih kvalitet odgovornih mož v Berlinu in v pokrajinskih upravnih vozliščih. Ni težko napovedati, kaj bi sledilo, ako bi zgoraj nanizane lastnosti NDR uporabila pri vključevanju v širšo blagovno menjavo, pri prodoru na inozemska tržišča. Pravzaprav je bolj umestno ugibati, kaj bo sledilo, saj so dolgotrajnemu izolacionizmu v globalni strategiji ESPN (Enotne socialistične partije Nemčije) očitno šteti dnevi. Zato je bila Titova pot v Berlin še kako. važen ukrep v smeri razčiščevanja političnih in ideoloških nesoglasij iz preteklosti, ukrep, ki prižiga zeleno luč pričakovanemu, obojestransko zaželenemu gospodarskemu sodelovanju. Temperatura v bližnjevzhod-nem sodu smodnika se spet grozeče dviga. Odkar je namreč »oče« Palestinske osvobodilne fronte Jaser Arafat govoril pred Generalno skupščino OZN v New VOrku, so Izraelci okrepili pritisk na osovražene sosede ter svetovni javnosti posredno dali vedeti, da zmeraj odločnejših zahtev pregnancev, ki terjajo ustanovitev svoje države, nikdar ne bodo jemali resno. Zanje je palestinsko vprašanje obrobnega značaja, zgolj interni begunski problem, ki ga ne bi smeli vpletati v razreševanje spora z Arabci. O kakršnemkoli kompromisu nočejo ničesar slišati, saj -*- kot pravijo — tudi Palestinci gredo v skrajnost, ko zahtevajo izkoreninjenje »uzurpatorske cionistične tvorbe« na obali Sredozemskega morja. Seveda pa nenadne nervoze telavivskih jastrebov ni kriva le okrepljena aktivnost PLO» marveč bolj rezultati te aktivnosti, ki v zadnjem mesecu za-dobiva poteze nezadržnega diplomatskega juriša«. Vlado prf" miera Isaaca Rabina strašijo predvsem spremembe v stah* ščih zaveznikov do statusa p*" lestinskih brezdomcev, katerim niti Amerika, glavni zaščitnik Izraela, ne odreka več vloge enakopravnega partnerja v iskanju najustreznejšega izhoda iz krize. Mordehai Gur, načelnik generalštaba, je teden dni nazaj izjavil, da vojsk* »... ne bo oklevala s silo razbiti iluzij teroristov, ki prek Arafat* mečejo pesek v obraz delegatom OZN. Ljudstvo pričakuje od na« dejanja, kajti dovolj mu je zločinskih fedajinskih vpadov i° pokolov nad civilisti.« Da so ljudje resnično razdraženi, smo lahko v torek videli pre*1 televizije; pobesnela množica je kot trop volkov planila na trupi* štirih ubitih komandosov, vrženih skozi okno poslopja, kjer stanujejo družine izraelskih obveščevalnih oficirjev. Kajpak naraščajoči živčnosti ne botrujejo samo palestinske diverzije, W jim obvezno sledijo »kazenski« vdori v Libanon ali Jordanijo-Prej bi dejali, da nemir izvira M splošnega nezadovoljstva zaradi strahotne draginje in visoki«1 davkov, ki nevarno načenjajo moralo prebivalstva. Po lanski oktobrski vojni so namreč izraelski dolgovi v tujini krepko p°" skočili in če je armada hotel* nadoknaditi izgube v orožju ,0 materialu, je morala zase reze*" virati polovico državnega proračuna oziroma četrtino narodnega dohodka. Resda so židovskj generali že kmalu uspeli zamašit1 vrzeli v »obrambnem oklepu« 111 celo povečati število tankov, topov, raket in letal (vVashingto11 je menda poslal Tel Avivu eskad' riljo najsodobnejših lovcev F-l6 lockheed, sposobnih, da se en*" kovredno postavijo po robu sov" jetskim superreaktivcem mig-^ in mig-25, s katerimi Moskva z*' laga Sirce), vendar čas ni njihov zaveznik. Pomirjujočim besed*}11 ameriškega ministra Henrvj* Kissingerja torej ne kaže preve* verjeti, saj pretežni del pozn*' valcev razmer v omejeni mobi'1' zaciji zalednih čet, v koncentr*' ciji elitnih bataljonov na Gol*' nu in v »preventivnih« potno1" skih obstreljevanjih libanonskih luk vidi zametke peteg* spopada, ki bi za človeštvo uteg' nil imeti usodne posledice. I. Guzelj Začel se je IX. kongres ZSMJ Včeraj se je v Beogradu začel IX. kongres zveze socialistične mladine Jugoslavije. Udeležuje se ga 593 delegatov )z vse države, nekaj sto gostov m več kot sto pripadnikov .mladinskih organizacij iz vseh koncev" sveta: O delu kongresa Pa poroča približno 520 domačih in tujih novinarjev. Prvi kongresni dan so mladi v okviru petnajstih tem spregovorili o prostovoljnih mladinskih delovnih akcijah, socialistični preobrazbi kmetijstva in aktivnosti vaške mladine, družbeni dejavnosti, socialistični samoupravni preobrazbi vzgoje in izobraževanja, o ideološkem in političnem izobraževanju v ZSMJ, mednarodni dejavnosti in sodelovanju ZSMJ z mladinskimi organizacijami drugih dežel, aktualnih vprašanjih, ki so povezana z razvojem družbenoekonomskih odnosov, o gospodarstvu in položaju delavske mladine, o delu in nalogah ter organiziranosti mladinske organizacije, o vlogi mladih pri krepitvi nacionalne enakopravnosti, bratstva in enotnosti, o pionirjih, mladih v tujini hi zaposlovanju. Danes delegati zasedajo v Petih komisijah: za politično-organizacijski razvoj in statut, za družbeno dejavnost mladine, za mednarodno aktivnost ZSMJ, za družbeno-ekonom-ske odnose in v komisiji za izobraževanje, vzgojo in kulturo. ..Jutri bodo za poročili komi-S1J sprejeli kongresne dokumente in izvolili novo vodstvo mladinske organizacije Jugoslavije. Med gradivom, ki so ga pripravili za kongres, so posebno Pozornost zbudili rezultati raziskav o stališčih in oprede-btvah mlade generacije do samoupravnega razvoja naše družbe. Y glavnem so mladi videli največje uspehe v razvoju družbenopolitičnega sistema, Probleme pa so odkrivali v gospodarstvu. Tako je največ kritik letelo na delitev dohodka in osebnih dohodkov, na socialne razlike in brezposelnost. Mladi tudi menijo, da je njihov vpliv pri sprejemanju važnih družbenih odločitev Premajhen. Od nove ustave mladi pričakujejo veliko, predvsem pa naj Dl po njihovem mnenju pripomogla k nadaljnjemu razvoju samoupravljanja, k večji socialistični varnosti delovnih 'Judi, kar polovica vprašanih Pa je menila, da nova ustava 2agotavlja večji vpliv delavskega razreda. -lb Hotel — začasni dom oskrbovancev Nadaljevanje s 1. str. kljub temu pogoji bivanja v gradu zff naše oskrbovance še niso taki, kot bi morali biti. Še vedno namreč ne zadostimo normativom, ki jih za domove predpisuje Pravilnik o minimalnih strokovnih in tehničnih pogojih socialnih zavodov. Te pogoje pa moramo izpolniti do leta 1976, sicer dom ne bo verificiran kot to predpisuje zakon o socialnih zavodih. Naši oskrbovanci namreč bivajo v prostorih z večjim številom postelj kot pa to predpisujejo normativi,« govori o problemih doma oskrbovancev v Preddvoru direktor ing. Brezavšek. Zdaj vse tako kaže, da bo pred-dvorski problem ali bolje rečeno kranjski problem za nekaj časa brisan z dnevnih redov sej najrazličnejših skupnosti. Denar za adaptacijo gradu Turn je zagotovljen. Po predračunu bo potrebno okoli 400 milijonov starih din. Denar je zagotovil republiški sklad za sanacijo socialnih zavodov, polovico sredstev pa so dobili kot premostitveni kredit iz solidarnostnega sklada za stanovanjsko izgradnjo v občini Kranj. Tudi pogodba z izvajalcem, to bo Projekt Kranj, je že podpisana in bodo v kratkem začeli popravljati. Zamenjali bodo ostrešje, utrdili strope, spalnice pa pregradili tako, da bo v vsaki sobi toliko postelj kot to predpisujejo normativi. »Zaradi tega bo v prenovljenem domu tudi manj prostora in bomo morali zmanjšati število oskrbovancev od sedanjih 100 na 58,« pravi direktor ing. Brezavšek. »Ker pa oskrbovancev ne moremo postaviti na cesto, nekaj smo jih sicer lahko oddali v druge domove, pa že resno razmišljamo o postavitvi nove zgradbe v bližini gradu. Že ta teden bo komisija, v kateri bo tudi predstavnik zavoda za spomeniško varstvo Kranj, pregledala možnosti za dozidavo v bližini gradu, ki je — kot vemo — tudi spomeniško zaščiten. Morda bo v novi zgradbi tudi oddelek za duševno motene ostarele osebe.« Zaradi gradbenih del v gradu pa so morali oskrbovance seveda preseliti. Edina prazna stavba v občini in kolikor toliko primerna je bil že dolgo zapuščeni in nikomur potrebni hotel na Šmarjetni gori. Zdaj se je za kakih šest mesecev spremenil v začasni dom preddvorskih oskrbovancev. »Seveda smo ga morali pred vselitvijo še usposobiti, za kar smo porabili okoli 25 milijonov starih din investicijskih sredstev. Hotel je namreč zato, ker ga nihče ne vzdržuje, močno dotrajan. Upamo,« je še dodal direktor, »da se bodo naši oskrbovanci tu dobro počutili.« L. M. Samski domovi Železarne Sedanji domovi premajhni za vse interesente — Nujna adaptacija doma na Plavžu — Prihodnje leto nov samski dom na Jesenicah V jeseniški Železarni je zaposlenih precej delavcev iz vseh jugoslovanskih republik. Fluktuacija prav teh delavcev je največja. Zanje in tudi za tiste, ki so v jeseniški Železarni zaposleni po več let, je Železarna zgradila samske domove. Na Jesenicah in v okolici je šest samskih domov. Večino teh domov so zgradili po vojni in so bili namenjeni prav bivanju samskih delavcev, a so danes v slabem stanju, še posebej prehodni samski dom na Plavžu. Ti domovi tudi ne nudijo možnosti za družabno življenje, so nefunkcionalni. Prav zaradi tega so se v Železarni odločili, da samski dom na Plavžu prihodnje leto temeljito obnovijo, obenem pa so že zbrali sredstva tudi za gradnjo novega samskega doma hotelskega tipa, ki ga bodo postavili na Jesenicah. V njem bo prostora za 165 ljudi, imel bo primerne družabne prostore ter tudi prostore za športno "rekreacijo. Sedanji samski dom na Plavžu so zgradili 1950. leta. Za njegovo redno letno vzdrževanje porabijo vsako leto okoli 480.000 dinarjev, vzdrže- (Skupščina gorenjskih občin je v ponedeljek popoldne v Kranju razpravljala o osnutku prostorskega plana Slovenije. Ocenili so, da je osnutek dobro pripravljen in pomembna osnova za nadaljnje planiranje gospodarskega in družbenega razvoja naše republike. Vendar so imeli nekaj pripomb na obravnavo Go-renjske v tem osnutku. .Gorenjska — enoten gospodarski prostor Niso se strinjali, da izdelovalci plana delijo Gorenjsko na dva dela, in sicer na spodnji (Kranj, Tržič, Škofja Loka), ki je priključen k širši ljubljanski regiji, in na zgornji del. Opozorili so, da je sedanja delitev v nasprotju tudi z regionalnim prostorskim planom Gorenjske, o katerem so razpravljali pred dvema letoma. Zato so poudarili in zahtevali, da je Gorenjsko treba obravnavati kot enoten gospodarski prostor in tako omogočiti načrtovanje nidalj njega razvoja tega dela Slovenije. Zavzeli so se za racionalizacijo tako imenovanih višjih oskrbnih funkcij in menili, da jih je treba smotrno razporediti. Tako so sprejeli zamisel o somestju Jesenice — Radovljica — Bled v prostorskem planu, niso pa se strinjali z zamislijo o enem izrazitem oskrbovalnem središču. Skratka, od sestavljavcev prostorskega plana so zahtevali, da obdelajo Gorenjsko kot celoto. Poudarili pa so, da je treba tudi na Gorenjskem rešiti nekatere probleme in tako zagotoviti enotnost regije. Enaka stališča so potem zavzeli tudi na torkovem političnem aktivu Gorenjske, ki je zasedal v Kranjski gori. Tega posveta so se udeležili tudi sestavljavci plana, ki so pojasnili, da Kranj vključujejo v širšo ljubljansko regijo zato, ker naj bi v prihodnje prevzel del nove naselitve za Ljubljano ter še nekatere druge skupne funkcije za to območje. Seveda pa bi obdržal tudi nekatere oskrbovalne funkcije za vso Gorenjsko, s ka tero bi ostal povezan tudi na drugih področjih. No, kot rečeno, na Gorenjskem načelno osnutek regionalnega prostorskega plana Slovenije podpirajo, zavzemajo pa se za Gorenjsko kot enotni gospodarski prostor. A. Zalar vanje vseh šestih domov pa velja Železarno letno 2 milijona dinarjev. Pri tem je imela služba, ki upravlja samske domove, lani kar 820.000 dinarjev izgube. Stanarine v teh samskih domovih so bile vse do 1. avgusta letos minimalne, pa tudi s podražitvijo po 1. avgustu se niso bistveno povečale. Prej je na primer veljala stanarina za dvoposteljno sobo 96 dinarjev, sedaj znaša 180 dinarjev. Najemnino za stanovanje regresira samskim delavcem Železarna. Samski dom na Plavžu bodo obnavljali tako, da ne bo več velikih sob s številnimi stanovalci, temveč bodo. sobe zmanjšali, tako da bo potem 35 ležišč manj. Ker bodo potem še v večji stiski zaradi pomanjkanja ležišč za samske delavce, bodo še prihodnje leto začeli graditi nov samski dom. \ • D. S. Kandidacijske konference kmalu končane Kandidacijske konference oziroma zbori delavcev, na katerih razpravljajo o pripravah na volitve v samoupravne interesne skupnosti na Gorenjskem so se že prevesile v drugo polovico. Večina konferenc v vseh gorenjskih občinah bo končanih do ponedeljka 25. novembra. Po prvih podatkih lahko ugotovimo, da so vse konference dobro obiskane in da se občani in delavci živo zavzemajo, da bi bil sestav skupščin bodočih samoupravnih interesnih skupnosti Čimboljši. Ugotavljajo, da je v delegacije treba izvoliti zadostno število žensk in mladih, po drugi strani pa da mora biti sestav delegacij takšen, da bodo delegati lahko na bodočih skupščinah kvalitetno razpravljali o delu posameznih skupščin oziroma vprašanjih skupne porabe. Po kandidacijskih konferencah se bodo na Gorenjskem začele politično tehnične priprave na volitve, ki bodo v organizacijah združenega dela 5. decembra, v krajevnih skupnostih pa 8. decembra. Še posebno skrb bodo po konferencah v občinah posvetili kadrovskim pripravam za vodstvene organe samoupravnih interesnih skupnosti. Predvsem bodo usklajevali predloge za vodilne funkcije, ki so bili podani na kandidacijskih konferencah. Razen tega pa se bodo takoj po konferencah začeli tudi sestanki z volilnimi komisijami, kjer se bodo pogovorili o vseh tehničnih vprašanjih glede izvedbe volitev. A. Z. Prireditve ob dnevu republike KRANJ Praznik republike bodo počastili v vseh šolah, temeljnih organizacijah združenega dela in v krajevnih skupnostih. Osrednjo proslavo pa pripravljajo občinske družbenopolitične organizacije in skupščina -občine Kranj in bo v sredo, 27. novembra, ob 17. uri v kinu Center v Kranju. Na njej bodo med drugim podelili priznanja predsednika republike Tita najbolj zaslužnim občanom. Po proslavi bodo predvajali jugoslovanski film Užiška republika. JESENICE Osrednja proslava bo v četrtek, 28. novembra, ob 19. uri v gledališču Tone Cufar. V kulturnem programu bodo sodelovali člani osnovne organizacije mladine krajevne skupnosti Plavž, pevski zbor osnovnih šol na Jesenicah, pevski zbor Blaž Arnič in komorni orkester glasbene šole Jesenice. Proslave bodo pripravili tudi učenci osnovnih in srednjih šol, delavci v temeljnih organizacijah in v krajevnih skupnostih. RADOVLJICA ^Ze v začetku prihodnjega tedna se bodo začele proslave na osnovnih šolah. Posebno svečano bo na osnovni šoli A. T. Linharta v Radovljici, kjer bodo predstavniki ZZB NOV Radovljica podarili pionirskemu odredu sliko borca in prvega predsednika radovljiške občinske skupščine Staneta Perca. Drevi ob 18. uri bo v avli osnovne šole dr. Josipa Plemlja na Bledu svečana otvoritev umetniške razstave del slikarjev — članov jeseniške amaterske skupine Dolik. Nastopil bo tudi ženski pevski zbor z Jesenic pod vodstvom M. Škoberneta. V torek, 26. novembra, ob 18. uri bo v graščinski dvorani v Radovljici srečanje mladih glasbenikov iz vseh osnovnih šol v občini. Osrednja proslava ob dnevu republike, ki jo pripravlja občinska skupščina in družbenopolitične organizacije, bo v sredo, 27. novembra, ob 19. uri v festivalnr dvorani na Bledu. Po slavnostnem govoru bodo najzaslužnejšim planincem podelili, odlikovanja Planinske zveze Slovenije. Sledil bo recital revolucionarne proze in poezije z naslovom: Kar je velikega, rodi trpljenje. Navečer praznika, v četrtek, 28. novembra, ob 19.30 bo otvoritev slikarske razstave del likovne skupine Likor. Razstava bo odprta v dvorani radovljiške graščine. ŠKOFJA LOKA Proslave bodo v vseh večjih krajih občine, delovnih organizacijah in na šolah, osrednja pa bo v četrtek, 28. novembra, ob 19. uri v osnovni šoli dr. Ivana Tavčarja v Gorenji vasi. Kulturni program bodo pripravili slušatelji glasbene šole iz Škofje Loke, pevski zbor iz Škofje Loke in učenci osnovne šole v Gorenji vasi. TRŽIČ Osrednja proslava bo v četrtek, 28. novembra, ob 19. uri v Cankarjevem domu v Tržiču. Ob tej priložnosti bodo podelili priznanja predsednika republike najbolj zaslužnim občanom. Proslave pripravljajo tudi osnovne šole in nekatere krajevne skupnosti. Nezadovoljivo obiskani zbori občanov V ponedeljek je bila v Škofji Loki seja izvršnega odbora občinske konference SZDL Škofja Loka. Navzoči so na njej najprej obravnavali poročilo o poteku priprav na volitve v organe krajevnih in samoupravnih interesnih skupnosti. Ugotovili so, da udeležba na zborih občanov ni bila zadovoljiva. Čeprav še ni bilo na voljo vse dokumentacije o evidentiranih kandidatih, pa podatki kažejo, da je predvsem v delovnih organizacijah struktura izbranih kandidatov v vseh pogledih dobra. Nekoliko drugače je v krajevnih skupnostih. Tu je po vsemu sodeč zastopanih majhno število članov zveze komunistov in tudi malo žensk. V nadaljevanju seje so člani izvršnega odbora menili, da so občani mnogo premalo informirani o delu samoupravnih interesnih skupnosti v letošnjem ter o programih za njihovo delo v prihodnjem letu. Najprej so predlagali, da bi po vseh večjih krajih v občini pripravili javne razprave o teh vprašanjih, kasneje pa so se dogovorili, da bodo pripravili krajšo informacijo z vsemi podatki o samoupravnih interesnih skupnostih, ki jo bodo razdelili hkrati z vabili za volitve. Na ponedeljkovi seji je stekla beseda tudi o pripravah na javne razprave o statutu organizacije SZDL. Prisotni so sklenili, da za obravnavo Volitve v radovljiški občini V okviru priprav na volitve delegatov oziroma delegacij v skupščine samoupravnih interesnih skupnosti go se v r. dovljiški občini sredi tega meseca začele kandidacijske konference, ki bodo v krajevnih skupnostih trajale do 25., v temeljnih organizacijah združenega dela pa do 28. novembra. Na konferencah razpravljajo o dejavnostih samoupravnih interesnih skupnosti, svetov krajevnih skupnosti ter o programih za splošno in skupno porabo v letošnjem in prihodnjem letu. Koordinacijski ^odbori so v vseh krajevnih organizacijah socialistične zveze v občini že pripravili predloge o kadrovski sestavi bodočih skupščin samoupravnih interesnih skupnosti. Le-te bodo imele najmanj 15, največ pa 60 delegatov. V priprave na volitve pa so se aktivno vključile tudi druge družbenopolitične organizacije in šole. Slednje med drugim skrbijo tudi za čimboljše obveščanje občanov. JR le-tega ne bodo sklicevali javnih tribun, ampak le sestanke, na katere bodo povabljene vse krajevne družbenopolitične organizacije. Jasno je že tudi, da bodo manjše krajevne skupnosti v občini organizirane po sedanjem načinu s sedem- do enajstčlanskimi odbori, večje pa po delegatskem principu. Nato so člani odbora razpravljali o predračunu izdatkov občinske konference SZDL in se z njim v celoti strinjali, imenovali so koordinacijska odbora za vprašanja samoupravne družbe in verskih skupnosti ter za ustanovitev regijskih samoupravnih interesnih skupnosti ter evidentirali možne kandidate za občinskega javnega pravobranilca samoupravljanja. Ko so prisotni spregovorili o predlogu za povišanje radijske in televizijske naročnine, so se strinjali, da je le-to potrebno, vendar ne za. toliko. Menili so, da bi bila najvišja dopustna meja do šestdeset odstotkov. Ob koncu so člani izvršnega odbora občinske konference SZDL Škofja Loka soglašali, da se dodeli pomoč ZVVI Škofja Loka za praznovanje dneva republike ter da konferenca pristopi med podporne člane občinskega odbora RK. J. Govekar Zbori delovnih ljudi o skupnostih Zbori delovnih ljudi in občanov po organizacijah združenega dela in krajevnih skupnostih v tržiški občini bodo končani jutri in v nedeljo. V prvi polovici tedna so bili prvi zbori po krajevnih skupnostih, v torek, sredo in včeraj pa so zborovali delavci Bombažne predilnice in tkalnice, Peka, gostinskega podjetja Zelenica, Komunalnega podjetja itd. Udeležba na dosedanjih zborih je dobra, prav tako pa so na občinskem sindikalnem svetu in občinski konfe-.renči SZDL zadovoljni tudi z razpravo. Delovni ljudje se na zborih seznanjajo z ustanavljanjem samoupravnih interesnih skupnosti, obravnavajo poročila o letošnjem delu in poslovanju skupnosti, potrjujejo programe in načrte skupnosti za prihodnje leto ter sprejemajo predloge kandidatnih list za volitve delegatov in delegacij v skupščine samoupravnih skupnosti, ki bodo 5. in 8. decembra. , -jk Petek, 22. novembra 1974 Treba je vedeti, koliko dajemo Delegati vseh treh zborov kranjske občinske skupščine bodo v ponedeljek in torek razpravljali tudi o gibanju skupne potrošnje v kranjski občini. Podatki kažejo, da je bilo za financiranje samoupravnih interesnih skupnosti do septembra zbranih iz bruto osebnih dohodkov 300 milijonov novih dinarjev. Organizacije združenega dela pa so nadalje vplačale iz dohodka še 87,5 milijona dinarjev. Skupni znesek tako predstavlja 86,92 odstotka realizacije za letos. Izvršni svet je" ugotovil, da sredstva, ki se zbirajo iz vplačanih prispevkov iz bruto osebnih dohodkov dosegajo planirano realizacijo za to obdobje. Sredstva zbrana iz prispevkov iz dohodka pa močno presegajo planirane zneske. Zato izvršni svet predlaga, naj bi te stopnje znižali. Iz dohodka se zbirajo sredstva za republiške samoupravne interesne skupnosti. Občinskim samoupravnim interesnim skupnostim dogovorjena stopnja prispevkov zadostuje, razen temeljni izobraževalni skupnosti. Le-ta bo prihodnje leto predlagala spremembo, saj sedaj nima dovolj denarja niti za enostavno kaj šele za razširjeno reprodukcijo. Ob predlagani podražitvi kmetijskih strojev Slišati je, da je na pragu nova podražitev. Tokrat jo na-javljajo proizvajalci kmetijskih strojev, ki so doslej precej dolgo in eni redkih vztrajali na starih cenah, čeprav so se reprodukcijski material in surovine medtem že trikrat podražile. Podražitve, sprejete so bile večinoma v letošnjem prvem polletju, so dosegle kar 42 odstotkov. Proizvajalci kmetijskih strojev pravijo, da omenjeni dirki cen surovin in reprodukcijskega materiala ne morejo več slediti, čeprav modernizirajo in povečujejo proizvodnjo. Zgovoren je primer Strojne industrije iz Šempetra v Savinjski dolini (SIP), ki je letos povečala proizvodnjo za 30 odstotkov, pa je vendarle zaradi že zapisanih vzrokov zaprosila zavod za cene za odobritev novih, višjih cen kmetijskih strojev. Enako so že ali pa še bodo ravnali tudi drugi proizvajalci kmetijskih strojev in opreme. Ob predlagani podražitvi zastavljamo nekaj ne tako nepomembnih in postranskih vprašanj. Kako naj kmetijske organizacije združenega dela in kmetje skrbe za osnovni dohodek in razširjeno reprodukcijo, če se bo podražitvam goriv, maziv, olj, umetnih gnojil, zaščitnih sredstev, semen itd. pridružila še podražitev kmetijskih strojev? Vprašanje je še ostrejše v primerih dobre letine, ko ponavadi cene kme-, tijskih proizvodov padejo in je prava »umetnost« dobiti kupca za obilen pridelek, čeprav za minimalno ceno. Primer letošnjega krompirja je dovolj zgovoren. V takih primerih tudi najbolj sodobna in dognana proizvodnja, osnovana na načelih cenenosti in intenzivnosti, ne rodi zaželenih rezultatov. Zaradi dražjih kmetijskih strojev utegne spet zacveteti nakup rabljenih, sicer cenejših, vendar zanesljivo manj kvalitetnih strojev. Za njih popravilo bo marsikdo zmetal toliko denarja, da bi lahko kupil z njim novo napravo. Takšni primeri bodo za marsikoga grenka šola. Zato bo treba v primeru višjih cen kmetijskih strojev pri nakupu nove naprave še temeljiteje pretehtati uporabnost in vrednost. Verjetno bomo bolj cenili napotke, naj bo stroj čim bolje izkoriščen. Eden od načinov, da dosežemo ta cilj in da posamezniku za stroj ne bo treba odšteti preveč denarja, so strojne skupnosti, ki jih žal še premalo upoštevamo. Seveda bomo morali tako kot v nekaterih drugih državah tudi v Jugoslaviji še bolj podpirati cenejšo proizvodnjo kmetijskih strojev, najti primerne oblike pomoči za kupce ter stroje stalno tehnološko izboljševati ter prilagajati potrebam našega kmetijstva. J. Košnjek Ta hip pa se kaže še ena težava. V republiški in občinskih resolucijah o družbeno-ekonom-skem razvoju za letos piše, da se morata splošna in skupna poraba gibati za 4 odstotke pod rastjo družbenega proizvoda. Takšna opredelitev naj bi bila pogoj za stabilnejše gospodarjenje in poslovanje. Toda v Kranju ta hip glede tega določila ne vedo, kje so. Za občinske samoupravne interesne skupnosti so zbrana sredstva znana. Za regionalne in republiške samoupravne interesne skupnosti pa ne,Jter le-te ne izkazujejo priliva sredstev po posameznih občinah. V Kranju menijo, da je takšno stanje nevzdržno, saj je v nasprotju z osnovnim načelom, da morajo zaposleni v delovnih organizacijah (proizvodnja) vedeti, koliko dajejo za skupno porabo na vseh nivojih — od občine do republike. Skratka, vedeti mo-. ramo, koliko dajemo in kaj imamo od tega, če se hočemo dogovarjati, koliko bomo morali prihodnje leto prispevati. Zato je razumljivo stališče kranjskega izvršnega sveta, Jn najbrž bo takšno potrjeno tudi na sejah vseh zborov občinske skupščine, da morajo tudi regionalne in republiške interesne skupnosti ločeno . po občinah prikazovati dohodke in izdatke. A. Zalar dogovorimo se Seminar o smotrnem investiranju V škofjeloškem hotelu Transturist se danes končuje celotedenski seminar o načinu investiranja ter o metodah ocenjevanja uspešnosti naložb, ki sta ga v sodelovanju z Ekonomsko fakulteto v Ljubljani organizirala Služba za izobraževanje strokovnih kadrov in Center za izobraževanje vodilnih kadrov pri Gospodarski zbornici Slovenije. Predavanja, namenjena osebam iz organizacij združenega dela, odgovornim za sprejemanje investicijskih odločitev, ter setavljavcem doku-, mentacij, katerih vsebina igra odločilno vlogo pri končnem pretresu alternativnih investicijskih programov, so pripravili magister statistike Franc Arh, prof. dr. Janez Bukovec, dr. Vladimir Frankovič, prof. dr. Drago Kotnik, magister ekonomije Marjeta Leskovic, dr. Peter Pavlic, dr. Ivan Ribnikar in dr. Draga Stepko. Pomen seminarja je zajet v nesporni resnici, da so investicijske odločitve najpomembnejši del interne politike podjetij, saj pogojujejo večino ukrepov na drugih funkcionalnih področjih. Zato utegne sleherna prenagljena ali premalo pretentana naložba sprožiti usodne dolgoročne posledice, ki jih je mogoče reševati le z ogromnimi dodatnimi stroški. Smotrno usmerjanje sredstev pa postane še važnejše, če upoštevamo nujnost hitrega tehničnega razvoja naših gospodarskih potencialov, ki v zaostrenih mednarodnih tržnih pogojih edini zagotavlja konkurenčnost proizvodov. Seminarju je prisostvovalo okrog 30 slušateljev. I. G. Tudi v Škofji Loki osnovna organizacija mladine Na nedavni volilni konferenci so za predsednika OK ZSMS Škofja Loka izvolili 21-letnega Janeza Sušnika. Po poklicu je strojni tehnik in je bil zaposlen v LTH kot srednje strokovni projektant. Funkcijo predsednika bo opravljal poklicno. »Kako je na terenu?« »Akcija ustanavljanja mladinskih aktivov v krajevnih skupnostih je uspela in skoraj ni večjega kraja brez osnovne organizacije mladine. Pozabili pa smo naŠkofjo Loko. V centru občine mladina nima svoje organizacije. Zato bo ena prvih nalog novega predsedstva, da zbere najbolj aktivne mladince iz mesta in pripravi vse potrebno za ustanovno konferenco.« »IX. kongres socialistične mladine Slovenije je potrdil novo organiziranost mladinske organizacije. Se je mladina v škofjeloški občini že organizirala skladno z interesi in dejavnostjo?« »Spomladi je bila ustanovljena konferenca mladih delavcev, prihodnji teden bomo ustanovili konferenco mladih v izobraževanju, pripravljamo pa tudi že konferenco mladih kmetovalcev. Osnova za slednjo bo aktiv mladih zadružnikov, ki je zelo delaven in ima stike z mladimi kmeti v drugih občinah, republikah in tudi v tujini. Povezuje približno 60 mladih kmetov. Konferenca pa naj bi vključila vse mlade, ki se ukvarjajo.s kmetovanjem. Kot zadnjo pa imamo v načrtu konferenco mladih iz speoializiranih organizacij kot so taborniki, planinci, člani ljudske tehnike, gasilskih in podobnih društev. Ustanovljena naj bi bila spomladi prihodnje leto.« L. Bogataj Ko sva se pogovarjala o delu in nalogah občinske konference v prihodnjem obdobju, je dejal: »Najprej . se moramo vpeljati v. delo. Zato že pripravljamo seminar za člane predsedstva občinske konference, za predsednike komisij, ki delujejo pri občinski konferenci, in predsednike osnovnih organizacij mladine v temeljnih organizacijah, v krajevnih , skupnostih in na šolah. Na seminarju bomo pregledali akcijski program ter se pogovorili o smernicah za delo osnovnih organizacij in občinske konference. Poleg tega bomo na seminarju govorili tudi o uvajanju delegatskega sistema, o bližnjih volitvah, samoupravnih interesnih skupnostih, novi organiziranosti mladine in o družbenem planu razvoja škofjeloške občine.« »Omenili ste priprave na volitve. Kako se boste vključili mladi?« »Mladi sodelujemo v razpravah o samoupravnih interesnih skupnostih in bomo sodelovali pri sprejemanju samoupravnih sporazumov. Pomagali bomo tudi pri pripravi volišč in izvedbi volitev. Najbolj pomembno pa je, da bodo med kandidati za delegate tudi mladi ljudje. Upam, da bomo tudi pri teh volitvah tako uspešni kot smo bili pri spomladanskih, ko je bilo med izvoljenimi delegati dobro četrtino mladincev.« »So osnovne organizacije mladine zaživele tudi po temeljnih organizacijah?« »Osnovne organizacije v temeljnih organizacijah, zlasti dobro delajo v žirovski Alpini in Loških tovarnah hladilnikov. Ustanovljene pa so bile tudi v Iskri Reteče in Iskri Železniki ter v Alplesu. V Embalažno grafičnem zavodu pa bo v prihodnjib dneh ustanovna seja mladinske organizacije.« Do načrta s svojimi strokovnjaki Prek deset delovnih organizacij iz kranjske občine občinskim organom še ni predložilo osnutka družbenega načrta za prihodnje leto. Načrtovalci v občini so tako trenutno v težavah, ker mora biti osnutek gotov v začetku decembra, da ga bo lahko januarja sprejela občinska skupščina. Zato bi bilo prav, da bi tudi zamudniki osnutke čimprej predložili. Ko pa so na nedavnem posvetu z direktorji delovnih organizacij razpravljali o pripravah za izdelavo petletnega družbenega načrta, so ugotovili, da do takšnega načrta vodita dve poti; lahko ga naročijo pri ustrezni ustanovi ali pa ga skušajo pripraviti z domačimi strokovnjaki. Odločili so se za drugo pot in bodo skušali v izdelavo načrta vključiti kranjsko društvo ekonomistov. A. Z. Seja kranjske občinske skupščine V začetku prihodnjega tedna se bodo v Kranju sestali vsi trije zbori občinske skupščine. V primeri s prejšnjimi sejami bo tokrat vsak zbor zasedal ločeno. Tako se bo v ponedeljek ob 15. uri sestal zbor združenega dela občinske skupščine.. Naslednji dan dopoldne bo seja družbenopolitičnega zbora, popoldne pa seja zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine. Sjcer pa bodo vsi trije zbori ločeno vsak zase obravnavali poročilo o gospodarskih gibanjih v občini v devetih mesecih letos in poročilo o gibanju skupne in splošne potrošnje v občini v tem obdobju. Zbor krajevnih skupnosti in zbor združenega dela občinske skupščine pa bosta razen tega obravnavala še predlog zagotovitve sredstev iz rezervnega sklada zaradi odprave škod, ki jih je povzročilo v nekaterih krajih v občini neurje 11. septembra letos. 450.000 DIN ŠKODE Poročilo o devetmesečnem gibanju gospodarstva in skupne porabe v kranjski občini bo nedvomno najpomembnejše na ponedeljkovi in torkovih sejah zborov občinske skupščine.' V poročilu o odpravi škod povzročenih na Cerkljanskem, v Babnem vrtu in Besnici piše, da je v popoldanskih urah 11. septembra letos večje neurje povzročilo precej škode. Visoke vode so poplavljale stanovanjske in gospodarske objekte, rušile in uničevale lokalne, krajevne in gozdne ceste ter povzročile več usadov zemljišč ob cestah ter na kmetijskih in gozdnih površinah. Izvršni svet predlaga občinski skupščini oziroma zboroma, da se za kritje škod iz rezervnega sklada zagotovi 450^000 novih dinarjev in razdeli naslednjim krajevnim skupnostim: Trstenik 22.500 din, Preddvor 24.000, Besnica 15.000, Bela 8000, Visoko 5000, Zalog 82.500, Poženik 124.500, Senturska gora 70.000 in Grad 98.000 dinarjev. Kot rečeno bo delegatom vseh treh zborov predloženo tudi poročilo o devetmesečni realizaciji proračunskih dohodkov in izdatkov (splošna poraba). Iz poročila je razvidno, da so bili dohodki doseženi v višini 85,06 odstotka od planiranih, izdatki pa v višini 66,57 odstotka. Ob primerjavi zbodejo sorazmerno majhni izdatki v tem obdobju. Dokaj nizek odstotek glede izdatkov je le navidezen, ker bo prav v-zadnjem trimesečju treba poravnati iz proračuna nekatere obveznosti, ki se1 običajno poravnavajo ob koncu leta. Sicer pa so dohodki nekaj nad predvidenimi za to obdobje, ker se bo odstotek ob poračunanju sredstev s samoupravnimi interesnimi skupnostmi od sedanjih 85 zmanjšal za 6 odstotkov. A. Zalar Seja škofjeloške občinske skupščine V sredo, 27. novembra, ob 16. uri se bodo v Škofji Loki na skupnem zasedanju sestali vsi trije zbori škofjeloške občinske skupščine. Za sejo je predlagan naslednji dnevni red: odobritev zapisnika zadnjih sej zborov in poročilo o izvršitvi sklepov, predlog odloka o organizaciji m delovanju predsedstva občinske skupščine, izvršnega sveta ter občinskih upravnih organov v vojni, predlog odloka o določitvi pristojnosti izvršnega sveta in upravnih organov občinske skupščine za opravljanje zadev, ki so določene z zveznimi in republiškimi predpisi kot pristojnosti občinske skupščine, predlog odloka o spremembi odloka o proračunu občine za letos, predlog dogovora o prenosu investicijskih obveznosti s skupščine občine na temeljno izobraževalno skupnost, poročilo o stanju razvoja kmetijstva in gozdarstva v občini, poročilo o turističnem gospodarstvu, informacija o javnih razpravah o predlogu načrta družbenoekonomskega razvoja občine Škofja Loka v prihodnjjh letih, volitve in imenovanja ter delegatska vprašanja, nato pa bodo delegati zbora krajevnih skupnosti razpravljali še o predlogu odloka o potrditvi in sankcioniranju tržnega reda na tržnici v Škofji Loki. DELEGATI O TRŽNEM REDU Med najzanimivejšimi točkami dnevnega reda sredine seje, pa čeprav bodo o njej razpravljali le delegati zbora krajevnih skupnosti, je brez dvoma predlog odloka o tržnem redu na škofjeloški tržnici V občini je namreč za prodajo blaga, ki se običajno prodaja na tržnicah (kmetijski pridelki, izdelki obrtnih delavnic, gozdni sadeži itd.), na voljo le ena tržnica. Žal pa niti ta na škofjeloškem Spodnjem trgu ne izpolnjuje niti osnovnih kriterijev, saj je brez tekoče vode, sanitarij, ustreznih skladišč in stojnic. Tržni red, ki ureja prodajo blaga na tej tržnici, je bil sprejet že pred več kot petimi leti in ni več ustrezen. Zato je komunalno podjetje Remont že pripravilo in sprejelo nov red, ki ga bo, če se bodo delegati z njim strinjali, v sredo potrdila tudi občinska skupščina. Predlog odloka o tržnem redu na tržnici v Škofji Loki predvideva za kršilce reda precej strožje kazni. Posebna določba v osnutku odreja tudi, da je potrebno v urbanistični dokumentaciji v prihodnje določiti tudi lokacije za tržnice v občini. Po vsemu sodeč izredno pereča vprašanja tržnih prostorov v občini ne bodo ostala brez odmeva med delegati. J- Govekar Razpisna komisija za razpis delovnega mesta direktorja pri delavskem svetu Elim Elektroindustrijska montaža Jesenice — Hrušica razpisuje prosto delovno mesto direktorja organizacije združenega dela K ponudbi so vabljeni kandidati, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. končana fakulteta ali visoka šola ekonomske, elektrostrojne, tehniške, organizacijske ali pravne smeri in vsaj petletne delovne izkušnje na vodilnih ali vodečih delovnih mestih v sorodnih delovnih organizacijah. 2. osebnostna zrelost in moralnopolitične kvalitete 3. primerno zdravstveno stanje. Pismenim ponudbam je potrebno priložiti: — osebni in delovni življenjepis, — diplomo končane šole, — dokazilo o izpolnjevanju pogoja delovnih izkušenj, — zdravstveno spričevalo. / Razpis traja 15 dni od javne objave. OMDR pri osnovni šoli Lucijana Seljaka Kranj razpisuje za nedoločen čas naslednja prosta delovna mesta: 1. računovodje — ESŠv 2. računovodskega delavca — ESŠ 3. snažilke na centralni šoli 4. snažilke v podružnični šoli v Žabnici za določen čas: 5. vzgojiteljice v VVO pri podružnični šoli v Žabnici. Razpis velja do zasedbo delovnega mesta. Kovinska delavnica Bled razpisuje prosto vodilno delovno mesto računovodje Pogoji za zasedbo: J poleg splošnih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: — da ima višjo, srednjo, ali nepopolno ekonomsko izobrazbo z 2,5- oziroma 10-letno prakso v računovodskih poslih — da je moralno in politično neoporečen in obenem objavlja tudi naslednja prosta delovna mesta: 1. 3 ključavničarjev 2. 1 skladiščnika Pogoji pod 1.: KV splošni ali stavbeni ključavničar, želena praksa v stroki in odslužen vojaški rok. pod 2.: kvalifikacija v trgovski stroki kovinske smeri ali vsaj tečaj z izpitom za skladiščnika, odslužen vojaški rok. Rok za sprejemanje ponudb velja do zasedbe delovnih mest. Pismene ponudbe pošljite na naslov: Kovinska delavnica Bled, Seliška c. Če imate veselje do konstruiranja in projektiranja strojno metalurških naprav in če imate voljo do nadaljnjega strokovnega izpopolnjevanja, potem je to priložnost za vas Tehnični biro Jesenice Titova 22 vabi v svoj kolektiv več konstrukterjev Pogoji: inženir strojništva ali strojni tehnik s prakso v metalurškem strojništvu. Možnost nastopa službe takoj ali po dogovoru. Osebni dohodki po pravilniku podjetja. Pismene ponudbe pošljite na gornji naslov Komisiji za medsebojna razmerja v 15 dneh po objavi tega razpisa. lip bled lesna industrija Bled odbori za medsebojna delovna razmerja v temeljnih organizacijah združenega dela in delovni skupnosti skupnih služb objavljajo naslednja prosta delovna mesta: TOZD LESNA PREDELAVA MOJSTRANA: 1. vodje priprave dela 2. brusača — vzdrževalca 3. več kvalificiranih mizarjev 4. več priučenih delavcev in delavk v lesni stroki 5. več nekvalificiranih delavcev in delavk za priučitev v lesni stroki Pogoji: pod 1.: višja šola lesne ali organizacijsko proizvodne smeri ali srednja šola lesnoindustrijske ali gozdarske smeri. Izpit iz varstva pri delu, opravljeni seminar REFA ali WF in 4 leta delovnih izkušenj ali 1 leto kot oddelkovodja ali na drugem ustreznem delovnem mestu, poizkusno delo 3 mesece pod 2.: kvalificiran delavec kovinske stroke s 3-mesečno prakso ali polkvalificiran brusač s 3-letno prakso pri brušenju orodja in rezil, poizkusno delo 1 mesec TOZD LESNA PREDELAVA PODNART: 1. skladiščnika surovin in izdelkov 2. čuvaja gasilca 3. več kvalificiranih delavcev in delavk v lesni stroki 4. več priučenih delavcev in delavk v lesni stroki 5. več nekvalificiranih delavcev in delavk za priučitev za delo v lesni stroki Pogoji: pod 1.: VK lesnoindustrijske stroke z 2-letnimi izkušnjami ali K s 5-letnimi delovnimi izkušnjami na ustreznem delovnem mestu, tečaj za skladiščnika, izpit iz varstva pri delu, poizkusno delo 2 meseca, pod 2.: izprašan gasilec, poizkusno delo 1 mesec DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB BLED: likvidatorja v nabavi delovno mesto se objavlja za določen čas, in sicer za 1 leto Pogoji: srednja ekonomska ali druga ustrezna srednja šola Vloge za objavljena prosta delovna mesta pošljite ustreznemu odboru za medsebojna razmerja v združenem delu, in sicer: . TOZD lesna predelava Mojstrana p. 64281 Mojstrana; TOZD lesna predelava Podnart p. 64244 Podnart; Delovna skupnost skupnih služb LIP, lesna industrija Bled p. 64260 Bled. Organizacija združenega dela Gostinsko podjetje Jelen Kranj razpisuje no mesto prosto delov- skladiščnika Pogoj: trgovski pomočnik živilske stroke ali delavec z izpitom za skladiščnika. Pismene prijave s potrdilom o nekaznovanju sprejema odbor za medsebojna delovna razmerja do 30. novembra 1974. Odbor za medsebojna razmerja Osnovne šole . Stanka Mlakarja Šenčur razpisuje prosto delovno mesto • kvalificirane kuharice ali kuharja Nastop službe je 1. januarja 1975 za nedoločen čas. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izboru pismeno obveščeni. ENTRAL Kranj Špecerija Na Klancu — Primskovo obvešča cenjene stranke, da je od 1. novembra 1974 dalje trgovina odprta neprekinjeno od 7. do 19. ure. Se priporočamo! Občani krajevne skupnosti Primskovo (Primskovo, Klanec in Gorenje), ki ste zainteresirani za napeljavo telefona, se prijavite v pisarni krajevne skupnosti Primskovo (zadružni dom) v torek, 26. novembra in 3. decembra, od 16. do 18. ure. dino Ljubljana poslovalnica Kranj proda dvigalo znamke HIAB tip 193,' švedski, nosilnost 900 kg. Izklicna cena je 10.000 din. Licitacija bo v prostorih poslovalnice Kranj, Gorenjesav-ska c. 8 26. novembra 1974, in sicer ob 8. uri za družbeni sektor in ob 9. uri za privatni sektor. Odbor za medsebojna razmerja ZZV za Gorenjsko Kranj objavlja prosto delovno mesto kurirja za 4-urno delo Objava velja do zasedbe delovnega mesta. Zglasite se osebno ali pošljite ponudbo na naslov Zavod za zdravstveno varstvo za Gorenjsko Kranj, Gosposvet-ska 9. V Radovljici s sredstvi prispevka za otroško varstvo gradijo vrtec, v katerem bo prostora za 160 do 180 predšolskih otrok od tretjega leta starosti naprej. Vrtec gradijo na kraju, kjer je bila nekdaj zobozdravstvena ambulanta. Gre pravzaprav za novogradnjo, saj bodo od nekdanje ambulante ostali samo zidovi. Sicer pa je gradnja tega vrtca usklajena s programom ureditve otroškega varstva v radovljiški občini. Kot je znano pa naj bi preostali del programa uresničili z 2-odstotnim prispevkom od bruto osebnih dohodkov zaposlenih v občini. S takšnim načinom zbiranja denarja naj bi dogradili še šole oziroma telovadnice in uredili posebno šolstvo v občini. O tem je na zadnji seji razpravljala občinska skupščina, o predlogu pa pravkar razpravljajo tudi v temeljnih organizacijah združenega dela. Medtem ko potekajo v občini tovrstne razprave, pa gradnja vrtca v Radovljici (gradi ga Splošno gradbeno podjetje Gorenje) dobro napreduje. Kaže, da bo okrog 60 malčkov, katerih starši najteže čakajo na organizirano predšolsko varstvo, lahko začelo obiskovati novi vrtec okrog 1. julija prihodnje leto. —A. Ž. — Foto: F. Perdan Delo mladih v Cerkljah da bodo do začetka prihodnjega leta naštudirali Finžgarjevo ljudsko igro Veriga. Na konferenci pa so ustanovili tudi komisije za splošni ljudski odpor, za šport in za klubsko dejavnost. Največ pa mladi v prihodnje pričakujejo od komisije za idejnopo-litično delo. Menijo, da bi ta komisija morala čimprej pripraviti razna predavanja s področja vzgoje in izobraževanja. J. Lubej V začetku novembra je bila v Cerkljah redna letna konferenca aktiva mladih. Na njej so ocenili dosedanje delo in se dogovorili za naloge v prihodnje. Zaradi zahtevnega in obširnega delovnega programa, ki so si ga zadali, so povečali tudi predsedstvo na 30 Članov. Kot kaže bo najhitreje po konferenci zaživelo delo v kulturni sekciji. Mladi so zbrali nekdanje člane gledališča Polonce Juvanove in sklenili, Podeželskemu otroku, šolarju iz visokogorskih kmetij, oddaljenih zaselkov ne moremo in ne bomo mogli, pa če bi še tako želeli, omogočiti popolnoma enakih možnosti za šolanje v osnovni šoli v mestu ali kraju. Ko je postalo jasno, da podružnične šole zaradi pomanjkanja prostorov, sodobnih učnih pripomočkov, kabinetov, telovadnic in tako naprej, podeželskemu otroku ne dajejo tega, kar bi bil lahko deležen v sodobni osnovni šoli, smo jih ukinili in začelo se je pešačenje najmlajših v skoraj praviloma nekaj kilometrov oddaljene mestne šole. Tam, kjer je bila možnost prevoza za šolarje s podeželja, so zanj poskrbeli, tam, kjer pa ceste ni, šolarji še vedno premagujejo dolge kilometre in merijo travnike, gozdove in bližnjice, da so po uri ali dveh v svojem razredu. __ Ob začetku letošnjega šolskega leta pa prihajajo vesti, da ponekod še prevoz predstavlja nepremostljivo oviro — prevoz tam, kjer so ga učenci že imeli. Tako denimo šedo sedaj, ko prihaja prvo polletje, prevoza nimajo učenci z Javorniškega Rovta nad Javornikom pri Jesenicah in šolarčki »Pod gorami« pri Begunjah. Starši pritiskajo na kljuke ravnateljstva, se jezijo, grozijo in spet in spet zmigujejo z glavami, češ, saj, le komu so mar tile mali rovtarčki, kdo bi se brigal zanje. Spet ena krivica več podeželskemu otroku, zdaj, ko toliko govorimo o izenačenih pogojih šolanja pa o potujočih vrtcih na podeželju pa o nenehni skrbi za podeželskega otroka, ki je bil vedno zapostavljen! Prevozniške zagate Jezni in užaljeni starši imajo prav gotovo prav, da bi morali prevoz zagotoviti že s prvim dnem šolskega leta. Te svoje pravice do dolžnosti šole se pa vendarle tako in toliko oklepajo, da so popolnoma gluhi za vse težave in napore šole in zatiskajo ušesa in oči pred resničnimi težavami, ki bi jim bili v šoli kos samo tako, če bi bili vsemogočni in vsevedni. Težava niti ni zaradi denarja, kajti šola ali šole oziroma temeljne izobraževalne skupnosti plačajo in preplačajo prevoze, težave so z ljudmi, konkretno s šoferji, privatnimi ali tistimi, ki so zaposleni v podjetjih, kajti vsi se na vse kriplje otepajo ogromne odgovornosti. Težko je, če morate pozimi v vsakem vremenu, največkrat na poledeneli in slabo posuti ali sploh ne posuti cesti visoko v hrib ali s hriba voziti dvajset otrok in še najmanj, kar lahko pričakujete od take vožnje je, da boste nekajkrat na dan ovijali gume z verigami. Zaradi dvoizmenskega pouka je treba na pot trikrat na dan — šoferji so tako zaposleni ves dan in čeprav se v prvem hipu zdi, da je plačilo za take prevoze privlačno ali mamljivo, nikakor ni enakovredno tistemu, ki bi ga za celodnevno zaposlitev kje drugje lahko dobili. Take izkušnje ima osnovna šola Koroška Bela, ki z vsemi močmi išče primerno pot iz »prevozniške« zagate. Ko je že vse kazalo, da bo jeseniški Viator uvedel redno avtobusno zvezo na relaciji Rovte—Bela, so se temu prebivalci Javorniškega Rovta odločno uprli — zaradi domnevnega poznejšega asfalta, ali kaj?! Že komunalno podjetje Kovinar je dalo sveto obljubo, da redno čisti in oskrbuje cesto, nenadoma pa je lastnica hiše, kjer je preozek prehod, kategorično odklonila, da kakorkoli spreminjajo podobo zunanjosti njenega doma, četudi bi bila ta sprememba malenkostna in pravzaprav ne bi bila za karkoli prikrajšana. Po ostrih besednih dvobojih in po besedni bitki za uveljavljanje svojih želja in interesov je bila že podpisana pogodba z Viatorjem edino le za v koš za odpadke, vodstvo šole pa je mrzlično iskalo primernega zasebnega ali upokojenega voznika s svojim vozilom. Ker so iz že omenjenih vzrokov vsi odklonili, je temeljno izobraževalna skupnost naročila v Novem mestu nov kombi in konec koncev našla tudi šoferja. Tako smo spet pri nesporni prvi ugotovitvi, da je in najbrž še bo podeželski otrok v nekaterih primerih v neenakopravnem položaju z mestnim vrstnikom, kajti zaradi oddaljenosti nastajajo take ali podobne težave. Vsaj včasih pa se mi zdi, da bi morali bolj objektivno presojati in bolj realno razčlenjevati vzroke za nekatere oblike neenakopravnosti. Naj mi prebivalci Javorniškega Rovta zamerijo ali ne, vsaj v tem primeru bi pričakovali od njih več strpnosti, več razumevanja ob objektivnih težavah, za katere so vedeli; še posebno, če so energično zavrnili zaradi svojih čisto osebnih interesov rešitev, ki je bila primerna in izvedljiva. - D. Sedej Slavnostni koncert ob 65-letnici glasbene šole Kranj Novembra praznuje Glasbena šola Kranj 65-letnico. Slavnostni koncert bo v ponedeljek, 25. novembra, ob 19.30 v Prešernovem gledališču v Kranju. Po krajšem govoru, na katerem bo ravnatelj Alojz Ajdič v prerezu opisal dejavnost šole, bo spregovoril pokrovitelj proslave predsednik Izvršnega sveta skupščine občine Kranj Rado Pavlin. Na koncu uvodne svečanosti bodo članom kolektiva, ki so na šoli več kot deset in več kot dvajset let, podelili priznanja in nagrade. Koncertni del sporeda bo začel prof. Jože Falout. Predstavil se bo s sonato za rog in klavir Antonija Vivaldija in Temo z varijacijami F. Dupuisa. Pri klavirju ga bo Filmskemu gledališču na rob • V Kranju imamo že drugo leto zap&red filmsko gledališče, ki seznanja mlade ljubitelje filma z nekaterimi vidnejšimi dosežki sedme umetnosti. Njegovo poslanstvo se med drugim kaže tudi v skrbno izbranem programu, ki naj bi mlademu gledalcu ponudil del najboljšega, tistega, ki presega povprečnost filmskega ustvarjanja. Filmsko gledališče je tako način širjenja filmske kulture, način oblikovanja okusa gledalcev, predvsem mladih, ki šele spoznavajo dobre in slabe strani posameznih umetniških zvrsti. * Toda ali je v smislu teh prizadevanj dovolj, če nekomu ponudimo pet ali deset dobrih filmov, ki naj bi ga »naučili« ločevati dobro od slabega, nadpovprečno od povprečnega. Prepričan sem, da je odgovor negativen. Moje prepričanje pa je še trdneje po petkovi projekciji v okviru filmskega gledališča, ko so bili na sporedu fiergmanovi Kriki in šepetanja, film nespornih umetniških kvalitet. Znašel sem se sredi polne dvorane mladih gledalcev, katerih povprečna starost je bilo: .pod dvajsetimi leti. V njihovih pogledih je bilo čutiti nestrpno pričakovanje, skrito navdušenje, saj so prišli v kino, da bi vide/i ne kaj. izjemno dobrega. Vendar je začetno navdušenje kmalu splahnelo. Cim bolj se je predstava na platnu b/i žala koncu, tem več je bilo slišati neumestnih pripomb, smeha ob najbolj resnih prizorih in negodovanj na račun »slabega« filma. Tisti, ki so se najbolj dolgočasi/i, so celo predčasno zapustili dvorano. Na koncu sem lahko videl številne nezadovoljne obraze, ki so se kremžili v zdolgočasenem zeha nju. Namesto da bi mladi gledalci zapušč(di dvorano boga tejši za ustvarjalni dosežek, za izredno filmsko doživetje, ki ga Hcrgmanovo delo nedvomno nudi, so odhajali naveličanih obrazov. Marsikdo je pač pričakoval nekaj drugega, nje govemu okusu primernejšega. Zakaj? Zato. ker skrbno izbran program filmskega gledališča ne pogojuje višjega nivoja filmske kulture, niti ne pomeni, da se bo po ogledu teh filmov dvignil okus mladih gledalcev. Nikakor nočem zmanjševati pomena gledali šča. toda v procesu filmske vzgoje je le delček, ki sam po sebi še ni dovolj. V gledalcu je treba najprej vzbuditi smisel za krit'čno vrednotenje film skega ustvarjanja. Približati mu moramo kvalitetne izrazne prvine, naučiti n ga moramo branja filmskega jezika, ki ni samo vidno f)odajanjc. ampak /e ses/av/fena celota simbolov, med katerimi je slika najpomembnejša in najlaže dojem-l/ira. Šele nato mu lahko po nudimo filme v fiergmanovem stilu, brc; bojazni, da jih ne bi razume/ ali jih gleda/ samo kot zaporedje sličic. Filmska vzgoja ima svoje zakonitosti, katerim filmsko gledališče ne more zadostiti. Res pa /c, da je bo//e imeti vrabca v roki . . . M. Gabri jelčič spremljal prof. Leon Engelman. Ker Jožeta Falouta v Kranju že dalj časa nismo slišali, bo za kranjsko koncertno občinstvo ponovna priložnost, da se seznani z njegovim lepim tonom in bravurozno tehniko. V drugi točki koncerta bo nastopila učenka glasbene šole Darja Velušček, ki sedaj študira violino na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Zaigrala bo skladbo G. Tartinija; Varijacija na temo A.Corellija, ki jo je priredil Kreisler. Prof. Miha Gunzek je naš znani glasbeni pedagog. Vzgojil je celo vrsto odličnih klarinetistov, ki so steber naših orkestrov oziroma pedagogi na nižjih in srednjih glasbenih šolah. Kot solist je Miha Gunzek prejel več nagrad in priznanj, pred leti celo nagrado Prešernovega sklada. Zaradi izredne aktivnosti je pred kratkim bil izvoljen za rektorja ljubljanske glasbene akademije. Na nocojšnjem koncertu nam bo zaigral sonato Pavla Hinde-mitha za klarinet in klavir. Spremljal ga bo prof. Leon Engelman. V zadnji točki instrumentalnega programa pa se bosta predstavila flavtista Boris Čampa in Irena Grafenauer. Boris Čampa je profe- sor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Skozi njegovo šolo je šla vrsta flavtistov. Med najbolj nadarjenimi je 17-letna Irena Grafenauer, ki je že na srednji Išoli opozorila nase z izredno muzikalnostjo in tehniko. Letos je na tekmovanju flavtistov v Miinchnu med 78 nastopajočimi dobila tretjo nagrado. Prvo nagrado pa je dobila na tekmovanju v Beogradu^ Zato bo program, ki ga bosta izvajala profesor Boris Čampa in njegova študentka Irena Grafenauer, izredno zanimiv. V drugem delu programa se bo predstavil pevski zbor »France Prešeren« iz Kranja, ki ga celo vrsto let uspešno vodi Peter Lipar. Zbor je nastopal na raznih tekmovanjih, revijah in koncertih. Gostoval je v Angliji, Holandiji, Češki in Italiji. Za ljubljanski radio je posnel večje število zborovskih skladb, predvsem naših skladateljev. Povsod, kjer je nastopal, je bil deležen laskavih pohval, ki so plod trdega dela. Na slavnostnem koncertu nam bo zbor zapel naslednje pesmi: Peter Lipar: Zemlja govori, Alojz Srebotnjak: Bori, Peter* Lipar: Pod šotorom, Rado Simoniti: Teloh, Stevan Mo-kranjac: X. rukovet. A. A. Kulturni teden v Naklem Po dolgih letih kulturnega mrtvila v Naklem, ko je namesto KUD Dobrave pripravljal občasne manifestacije aktiv ZSMS, bo letos od 24. do 28. novembra prvič na sporedu dokaj velikopotezen kulturni teden. Po stopinjah Kožuhovega Jože izpred trinajstih let se je tokrat lotjl kulturnega animatorstva Miha Šte-fe, pokazalo pa se še seveda bo, koliko bodo Nakelčani v svojih hotenjih resnično uspeli. Nekatera imena, ki bodo sodelovala na tem tako imenovanem kulturnem tednu, so tudi nekakšen porok, da ne bo kvantiteta premagala kvalitete. Spored je namreč zelo obširen; poleg otvoritvene predstave dramske sekcije KUD Dobrave Vroče krvi v režiji Toneta Dolinarja (PG Kranj), bo na sporedu še literarni večer domačih literatov, zlasti partizansko-ljud-skega pesnika Mohoriča, nastopil bo s samostojnim večerom domači mešani pevski zbor pod vodstvom Ti-neta Zelnika in z malim recitativom igralcev iz Prešernovega gledališča. Samostojen nastop z igrico in kvizom bodo imeli tudi učenci do 4. razreda iz Naklega, na večer republiškega praznika pa bo svečana akademija, ko bodo najbolj zaslužnim iz svojih vrst podelili priznanja KUD Dobrave. Ob vseh naštetih prireditvah pa si bodo obiskovalci lahko še ogledali razstavo gojencev in varovancev Zveze slepih, ki domujejo na Okroglem. Ob tako široko zasnovanem sporedu, ki je vsekakor odsev skrbi in zanesenosti posameznikov, ob tem pa tudi povezanosti med KUD in družbenopolitičnimi organizacijami v krajevni skupnosti, pa je vendarle treba povedati tudi to, da so od ZKPO K rani prejeli dotacijo 450 tisoč starih din, da pa bodo morali trem režiserjem izplačati kar okrogli stari milijon dinarjev. Mimo tega imajo že zelo izrabljeno pa tudi zastarelo kuliserijo, pomanjkljiv je svetlobni park, in čeprav so letos obnovili oder, jih čaka še obnova tal itd. Dvanajstim podjetjem so poslali prošnje in vabila za pomoč v obliki reklam na lepakih, pa se je odzvalo samo eno. S sodelovanjem med zainteresiranimi v KS pa upajo, da bodo dobro izpeljali tudi materialne probleme, tako kot so organizacijske, kot so povedali na sestanku za nekatere časnikarje pred začetkom kulturnega tedna. J. P. 35 let dramske sekcije Dramska sekcija prostovoljnega gasilskega društva v Češnjici v Bohinju letos praznuje 35-letnico uspešnega delovanja, nam sporoča naš občasni dopisnik Branko Sodja iz Bohinjske Češnjice. Piše, da so imeli letos v počastitev tega jubileja že več prireditev. Tako so v začetku oktobra nastopili s samostojnim koncertom Veseli hmeljarji, v drugi polovici minulega meseca pa je gostovala dramska sekcija iz Žirovnice z igro Veriga. V začetku meseca so pripravili zanimivo predavanje o lepotah Bohinja, prejšnjo nedeljo pa so v folklornem večeru nastopli člani folklornih skupin iz Bohinjske Bistrice in Srednje vasi. To nedeljo ob 15. uri in 19.30 se bo na domačem odru spet predstavila domača dramska sekcija. Nastopili bodo z veseloigro Jaka Stoka Trije tički. Osrednja proslava ob 35. obletnici dramske sekcije pa bo v soboto, 30. novembra. Takrat bodo ob 19.30 v dvorani gasilskega društva nastopili domači moški pevski zbor, moški zbor KUD Triglav iz Srednje vasi in pevski zbor iz Podnarta. Za prijetno razpoloženje bo skrbel narodno-zabavni ansambel Murka iz Lesc, nastopili pa bodo tudi recitatorji. Pevci in pevke domačega društva se bodo ob tej priliki predstavili z odlomkom iz igre Vasovalci. Nazadnje pa bodo podelili še priznanja. gozdno gospodarstvo bled objavlja naslednja prosta delovna mesta 1. vodje pravne službe Pogoji: diplomirani pravnik. Zaželena je praksa v gospodarstvu. Poskusno delo traja 1 mesec. 2. gradbenega kalkulanta v gradbenem obratu Pogoji: gradbeni tehnik za nizke in visoke gradnje s strokovnim izpitom in 2 leti dela v pripravi dela in operativi v gradbeništvu. Poskusno delo traja 1 mesec. 3. knjigovodje osebnih dohodkov — blagajnika na GO Pokljuka Pogoji: ekonomski tehnik, 1 leto prakse v blagajniškem poslovanju. Poskusno delo traja 1 mesec. 4. blagovnega knjigovodje evidenca gozdnih posestnikov Pogoji: ekonomski tehnik, 1 leto prakse v blagovnem knjigovodstvu. Poskusno delo traja 1 mesec. Kandidate vabimo, da s prijavo predložijo dokazila o izpolnjevanju pogojev. Prijave pošljite najkasneje v 8 dneh od dneva objave na naslov: Gozdno gospodarstvo Bled, 64260 Bled, Ljubljanska 19. V ponedeljek zvečer se je na proslavi ob 25. obletnici Mercatorja v dvoran1 kina Tržičanom prvič predstavil Koroški akademski oktet pod glasben^1 vodstvom Cirila Krpača. Oktet je za letos pripravil bogat koncertni program slovenskih narodnih pesmi. Prevladuje koroška narodna pesem, razen tegj1 pa je zastopana pesem skoraj vseh slovenskih pokrajin in ponarodela partizanska pesem. Oktet je izbral predvsem kvalitetne in glasovno zahtevne zborovske skladbe povojnih skladateljev in avtorjev predvojne generacije- V Koroškem akademskem oktetu pojejo tenoristi Jože in Tone Gašpersic, Jure Novak in Milan Štimec, baritonista Jože Černe in Ivek Krpat ter basista Borut Gorinšek in Janez Triler. Zanimivost zbora je altistka-solistka Marinka Keber. Oktet je na tržiški prireditvi predstavil večino letošnjega programa, ki so ga gledalci prepolne dvorane kina nagradili z dolgotrajnim aplavzom, -jk — Foto: F. Perdan Popravilo javorniškega doma Dolgo časa so si na Javorniku prizadevali, da bi končno le obnovili dom Albina in Julke Pibernikove, v katerem ima sedež krajevna skupnost, v njem je dvorana za razne prireditve, obenem pa še dovolj prostora za razne druge dejavnosti. Prav pred nedavnim.se je vanj iz tesnih in pretesnih prostorov na Koroški Beli preselila vaška knjižnica, računajo pa tudi, da bi v zgornjih prostorih uredili prostor za galerijo ali krajše kulturne prireditve. Dom pa je. bil nujno potreben popravila, predvsem bi morah najprej popraviti streho. Zdaj je republiška kulturna skupnost odobrila tudi del sredstev za obnovo strehe, in sicer bo sofinancirala. Njena finančna udeležba bo polovico sredstev, kolikor jih potrebujejo na Javorniku. .... D. S. Zahtevki višji Temeljni kulturni skupnosti na Jesenicah so posamezne organizacije in društva že predložila programe in načrte svojega dela, obenem pa tudi finančne zahtevke, ki so v letošnjem letu precej višji kot lani. Zanimivo je, da so programi in načrti dela veliko bolj tehtni, po vsebini bogatejši in pestrejši. Ugotavljajo, da je v občini vse več ustanov in društev, ki bi želeli več denarja predvsem za obnovo raznih kulturnih domov v posameznih krajevnih skupnostih. Večina teh domov je zares zelo starih, dotrajanih in nujno potrebnih popravila. D. S. Na odru živahno Na odru jeseniškega amaterskega gledališča Tone Čufar je v teh večerih vedno živahno, saj se pripravljajo na pestro in zanimivo gledališko sezono; Tako se starejši pripravljajo na novo premiero, prav tako pa tudi mladi igralci pod vodstvom režiserke Stanke Geršakove pripravljajo pravljico za novoletno jelko. V gledališču so prav pred časom nekoliko preuredili prostore, obnovili garderobe za igralce ter popravili oder. D. S. Šentjakobsko gledališče v Tržiču Gostovanja gledaliških hiš iz drugih krajev Slovenije v Tržiču se nadaljujejo. Pred kratkim se je v dvorani kina uspešno predstavilo Mestno gledališče iz Ljubljane, v torek, 26. novembra pa bo v Tržiču dvakrat nastopilo Šentjakobsko gledališče iz Ljubljane. Tržičanom bo predstavilo komedijo Dobri prijatelji. Predstavi bosta ob 17. in 20. uri. Pri organizaciji gledaliških gostovanj pomagajo osnovne sindikalne organizacije in temeljna telesnokulturna skupnost. -jk Tone Svetina razstavlja v Trebnjem »Pisatelj — mojster besede — je začutil, da ima beseda, ta izum človeškega duha, svoje meje. Da obstajajo resnice, prvinske in gl°* boke, ... ki jih v mrežo besed ni mogoče ujeti. .. Zato je segel P° gradivu ... po gmoti, po kovini. In segel je .. . po oblikovanju v treh dimenzijah, po skulpturi...« Gornjo misel prof. Zorana Kržišnika smo vzeli iz uvodnega zapis? v katalogu k razstavi plastik Toneta Svetine, ki jo bodo odprli jutri, 23. novembra, popoldan v trebanjski Galeriji likovnih samorastnikov. Kipar, avtor znanega romana Ukana, predstavlja zbirko 45 svojih umetnin, posvečenih boju slovenskega naroda proti okupatorjem-Ob otvoritvi, s katero so Trebanjci sklenili počastiti praznik republike, bo govoril generalpodpolkovnik Rudolf Hribernik-Svarun. (-ig) Sto likovnikov se predstavlja Društvo likovnih umetnikov Slovenije je v ljubljanski Moderni galeriji priredilo skupinsko razstavo del stotreh naših slikarjev, kiparjev in grafikov, ki so jo odprli preteklo sredo, 20. novembra, zvečer. V tem edinstvenem izboru okrog dvesto umetnin najdemo tudi stvaritve šestih Gorenjcev: Vinka Tuška in Štefana Simoniča »z Kranja, Kamila Legata in Ceneta Ribnikarja iz Tržiča, Melite Vovk-Štih z Bleda ter Borisa Jesiha iz Škofje Loke. (-ig) Razstavi in koncert Koroškega akademskega okteta V Kranju bo v torek, 26. novembra, ob 18. uri v galeriji v Prešernovi hiši otvoritev razstave del akademskega slikarja Božidarja Jakca-Ob 18.30 pa bo v galeriji Mestne hiše otvoritev razstave Planinski pejsaž. Po otvoritvah razstav bo ob 19. uri v Renesančni dvorani Mestne hiše koncert Koroškega akademskega okteta. Na sporedu so slovenske narodne pesmi. _ar. GORENJSKI MUZEJ V KRANJU - V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostno-zgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi je na ogled razstav« slikarskih del MAKSIMA SE DEJ A ml. in HENRIKA MARCU LA-v 2. nadstropju pa etnografska razstava KMEČKO GOSPODARSTVO V DOLINI. V Prešernovi hiši je odprt PREŠERNOV SPOMINSKI MUZEJ- V galeriji v isti stavbi-pa je odprta razstava slikarskih del kranjskega slikarja MARJANA BELCA. Stalni' zbirke v baročni stavbi v Tavčarjevi 43 so zaradi adaptacij* stavbe začasno zaprte. Razstavne zbirke oz. razstave so odprte vsak dan razen ponedeljka g 2 MS fj -o S v c « 5 L. O o o u o o o x oo "O 0 10 325 80 07770 600 98985 600 14190 1.000 495325 5.000 131910 10.000 538040 150.000 66 26 30 40 5081 200 49006 600 98051 600 94986 600 04871 800 . 85126 800 98861 800 09916 800 571991 5.000 13206 800 326641 10.000 27766 146676 1.000 10.000 12 30 3762 300 57 20 56882 800' - 837 80 21992 800 9247 500 528622 5.000 41387 800 014972 5.000 186247 . 5.000 048592 10.000 127957 158697 5.000 5.000 03 20 296197 5.000 823 60 33983 600 68 20 22953 1.000 38 20 82783 1.000 588 60 05493 1.000 16378 00358 600 800 4 10 138698 10.000 33764 600 88004 600 69 " 20 33194 1.000 549 42349 100 600 05 30 23329 800 45 4 83809 1.000 65 50 65209 1.000 presernovo gledališče PETEK, 22. novembra, ob 19.30 za red KOLEKTIVI-PETEK - W. Shakespeare: OTHELLO; gostuje Mestno gledališče ljubljansko; SOBOTA, 23. novembra, ob 19.30 za red KOLEKTIVI-SOBOTA — W. Shakespeare: OTHELLO; gostuje Mestno gledališče ljubljansko; ob 16. in 20. uri - Svetina-Povše: UKANA (70. ponovitev); gostovanje* Hrastniku. Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Nekaj postati — aktualna oddaja, 20.45 Kam in kako na oddih, 21.00 T. Hardy: Mračni Jude — barvna TV nadaljevanka, 21.45 T V dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila (Zg), 17.30 Čudeži narave — film (Bg), 18.00 Kronika, 18.15 Glasba, s katero živim (Zg),"18.45 Sodobna znanost (Ša), 19.30 TV dnevnik, 20.00 V središču (Zg), 20.50 Sedem afer done Juanite — serijski film, 22.25 Srečanja — oddaja TV Titograd (Bg), 22.55 TV dnevnik (Zg) SREDA, 27. NOVEMBRA 8.10 TV v šoli (Zg), 10.50 TV v šoli, 15.25 TV v šoli, 16.30 Madžarski TVD (Bg), 17.15 Vikingi — serijski barvni film, 17.40 Obzornik, 17.55 Po sledeh napredka, 18.30 To je bila pesem svetlega in vročega jedra, 19.10 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Film tedna: Umberto D — italijanski film, 21.40 Miniature — J. M. Letclair: Koncert za violino in godala v B-duru, 21.55 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila (Zg), 17.30 Daljnogled (Bg), 18.00 Kronika, 18.15 Narodna glasba (Zg), 18.35 Znanost (Bg), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 Fiškal — TV nadaljevanka (Zg II), 21.10 Glasbena oddaja, 21.35 24 ur, 21.50 Šolarji in prosti čas (Bg II) ČETRTEK, 28. NOVEMBRA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg),. 9.35 Francoščina, ponovitev ob 15.35, 16.30 Madžarski TVD (Bg), 17.30 T. Seliškar: Bratovščina Sinjega galeba — barvna TV nadaljevanka, 18.00 Obzornik, 18.20 Svet v vojni — serijski dok. film, 19.10 Barvna risanka, 19.30 T V dnevnik, 20.05 M. Vitezović: Dimitrije Tucović — barvna nadaljevanka TV Beograd, 20.55 Rof —' vrednost nekega izročila, 21.35 Revolucija in/ glasba, 22.05 TV kažipot, 22.25 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila (Zg), 17.30 Skrito okno — otroška oddaja (Sk), 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Zabavno glasbena oddaja (Sa), 18.35 Družbena, tema, 19.30 TV dnevnik (Zg), 20.00 Krog, 20.50 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov, 2L20 24 ur, 21.35 87. policijska postaja — serijski film (Bgll) PETEK, 29. NOVEMBRA 9.10 TV kažipot — ponovitev, 9.35 A. Harris: Androkles in lev — mladinska igra, 10.55 Poročila, 11.00 Festival revolucija in glasba (Lj), H.45 Spominski dom borcev in mladine Jugoslavije — prenos iz Kumrovca (Zg), 13.15 Madžarski TVD (Bg), 14.05 Lepi Žabji dol — barvni film, 15.30 Od petkih zvečer — barvna oddaja, 16.20 Poročila (Lj), 16.25 Nogomet Hajduk : Borac — prenos (Bg), 18.30 Risanka, 18.35 Na svidenje — dovidjenja, 19.10 Barvna risanka, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Cvetje v jese-T. — 1. del barvne oddaje, 21.00 Bombaša — jugoslovanski barvni film, 22.20 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 14.45 Boks za zlato rokavico, 16.10 Kulturno umetniški program in nogomet Hajduk : Borac (Bg), 18.30 Narodna glasba (Zg), 18.45 Od zore do mraka (Bg), 19.30 TV dnevnik (Zg), 20.00 Narodna glasba, 20.35 VVhiteoaki z Jalne — TV nadaljevanka, 21.25 Studio III, 22.35 Feljton, 23.05 24 ur(Bg II) ta teden na TV Sobota, 23. novembra, ob 21.35: TUJA KRIVDA — ameriški barvni film; režiser Richard Colla; Pripoved o bogati mladi ženi, ki se dolgočasi ob prezaposlenem možu-sod-niku. Nekega dne se ji pokvari avto in pomaga ji simpatični fant. Še večkrat se snide z njim in postaneta ljubimca. Fant, ki slovi kot ženskar, jo vabi v svoje stanovanje, ki je kot nalašč za take vrste srečanj. Žena pričakuje, da bo zahteval, naj se loči, vendar pa ima on drugačne načrte. Namerava jo ubiti, da bi se tako maščeval njenemu mozu-sod-niku. Film je torej nekakšna kombinacija kriminalke in ljubezenske zgodbe. Sreda, 27. novembra, ob 20.05: UMBERTO D — italijanski film, 1951; režiser Vittorio de Sica, v gl. vlogi Carlo Battisti; Pred kratkim umrli italijanski režiser Vittorio de Sica je bil eden največjih ustvarjalcev neorealizma, film Umberto D pa je njegovo najboljše delo. Pri tem ne gre prezreti deleža scenarista Cezara Zavattinija, ki je bil režiserjev stalni sodelavec. Film je izredno preprost — je le izsek izživljenja starega, zapuščenega upokojenca — vendar odkriva izredno globoke, človekoljubne misli. Glavnega junaka je upodobil upokojeni univerzitetni profesor tako iskreno in neposredno kot bi ga verjetno ne bil noben profesionalni igralec. Petek, 29. novembra, ob 21.00: BOMBAŠI — jugoslovanski barvni film, 1973; režiser Predrag Golu-bovič, v gl. vlogah Bata Živojinović in Ljubiš a Samardžič (na sliki); Film je nekakšen partizanski »vvestern«, obarvan z dobršno mero humorja. Glavna junaka sta bombaša, ki kot za šalo uničujeta sovražne utrdbe, pri tem pa imata celo dovolj časa za vsakovrstne duhovitosti. Koncept bi bil lahko čisto dober, če bi avtor pri njem vztrajal, če bi bila dramaturška zgradba trdna. Ker pa je bil film očitno »zmašen« na hitro, le nakazuje možnosti, pa še to bolj po zaslugi obeh glavnih igralcev. avtomobili Slovenija gjfg avto ★ cena s popustom 49.442,70 din 13*00 J Ul ±s loi X. PZ r ★bančni kredit ★ cena s popustom 56.991,80 din ★ bančni kredit ★staro za novo * cena s popustom 53.489,80 din _ ★40.000 din kredita priX^ "J Slovenija avto ★ 10 % X. novo udeležba ★ velika izbira barv ★ dodatna oprema ★ staro za novo Ljubljana, Maribor, Celje — Avtomotor, Kranj, Koper, Krško, Idrija Zavod za spomeniško varstvo v Kranju razpisuje prosto delovno mesto: konservatorja — arhitekta Poleg splošnih, mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. diploma fakultete za arh., gradb. in geodezijo 2. najmanj dve leti delovnih izkušenj Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi OD. Ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema: Delovna skupnost Zavoda za spomeniško varstvo v Kranju, Tavčarjeva 43 do 5. decembra 1974. Razstava in prodaja igrač Na Jesenicah je trgovsko podjetje Zarja v telovadnem domu pripravilo razstavo in prodajo igrač. Razstava bo odprta do 26. novembra, obiskovalci pa si lahko nakupijo igrače po tovarniških cenah. Ob večjih nakupih za vzgojno-varstvene ustanove bo podjetje Zarja' omogočilo tudi popust. D. S. PRENOSNI TRANSFORMATOR ZA VARJENJE TBH 140 Bantam Za varjenje kosov tanke pločevine ali za njeno obdelavo je najidealnejše orodje BANTAM transformator: ker tehta le 20 kg, je zelo primeren za delo v delavnici ali na potovanju. Z njim lahko varite navadno mehko jeklo, nerjaveča jekla in jekla, ki so odporna proti kislinam. Moč je variti lito železo ali obnoviti izrabljene površine z elektrodami za trdo varjenje. Stroj je možno priključiti na enofazni priključek 220 V. Za BANTAM velja garancija leto dni. Če se pokvari v garancijskem roku, bo kupec dobil v zameno nov aparat. Če pa se stroj pokvari po garancijski dobi, lahko kupec BANTAM zamenja za novega — po zelo nizki ceni. Brodogradilište, tvornica dizel motora i tvornica električnih strojeva i uređaja — Pula P. P. ŠTEV. 208, TELEFON: CENTRALA (052) 22-322 TELEX: 25 252 YU ULJTES Brez skrinje bi ne šlo več! »Ne bi si mogla več zamisliti gospodinjstva, sploh pa ne gostilne brez zamrzovalne skrinje. Koliko je to vredno! Ja, saj se ne da povedati!« Tako mi je zadnjič zatrjevala Aleševa Lojzka, gostilničarka z Brega ob Savi. Njihovo gostilno verjetno dobro poznate. Posebnost je velika lesena marela pred hišo, slovi pa tudi po izredno dobri kuhinji. Vse je pripravljeno tako okusno; nič, prav nič pokvarjenega ne pride tu na mizo. Ampak najboljše so pa njihove krvavice! Recept je Lojzka prinesla od doma, iz Poljanskih hribov. »Sočne morajo biti in pa lepo morajo dišati — ne smeš štediti z meto in majaronom,« pravi. »Včasih smo pol manj imeli od kolin. Nekaj dni je bilo vsega na pretek, potem pa je dobrot naenkrat zmanjkalo. Vse je bilo v solilu. Danes je pa drugače. Koline imaš lahko vse leto, če hočeš.« »Kdaj ste začeli z zamrzovanjem?« »Prvo skrinjo, se mi zdi, smo kupili leta 1968. Naših takrat še ni bilo na trgu, pa je mož pripeljal neko italijansko. Saj dobro zamrzuje, toda imela je kup pomanjkljivosti. No, ko so pa naše prišle na trg, jih je mož dodobra proučil in se končno odločil za skrinjo LTH; luč ima v pokrovu, gladke stene, dobro tesni, zakleniti se da. Kup prednosti ima.« »Bi hoteli za bralke GLASA povedati, kaj vse in kako za-mr zinete?« »Prav rada. Saj je res tako, da se o zamrzovanju kar na leta lahko učiš. Veliko tovrstne strokovne literature sem že prebrala, povsod se zanimam in sprašujem, izmenjujem izkušnje in moram reči, da se kljub vsem tem letom, kar je skrinja pri hiši, še vedno učim. Prišla sem pa do spoznanja, da skoraj ni stvari, ki bi ne imela mesta v zamrzovalniku. Jaz posebej zamrzujem zelenjavo in sadje in posebej meso. Tako hitreje najdem tisto, kar iščem. Nič več ni treba jušne zelenjave, kot na primer peteršilja, zelene ali korenja dajati v prst in v gajbice, ki potem plesnijo v kleti. Jušno zelenjavo embaliram skupaj za enkratno uporabo. Tako v eni vrečki lahko najdete korenje, peteršilj, paradižnik, zeleno, papriko itd.« »Kako zamrzujete sadje?« »Letos sem v glavnem vložila češnje, slive in vrtne jagode, vlagala sem pa nekaj v sladkorno moko, nekaj pa v sladko vodo. Slive sem namenila za cmoke in kompote, češnje in rdeče jagode pa za zavitke in sadne kupe. Letos in lani sem zamrznila tudi prve gobe in gostom že postregla z gobovimi omletami, medaljoni z gobami, ocvrtimi gobami, gobami na žaru itd. Gozd, bogat z gobami, je takoj za hišo in če le rastejo, mi jih otroci prinesejo, pa tudi sama rada pogledam za njimi, če le utegnem. Če bo drugo leto le kaj ,gobarsko', se bom specializirala za gobove jedi. Zadosti jih že poznam, da se bom upala spustiti v to. Brez skrinje bi se kaj takega seveda ne dalo zamisliti.« »Kako ravnate z mesom?« »Zrezke zamrzujem tako, da jih nalagam drugega poleg drugega, prekrijem z alu folijo in tako nalagam v več plasti. Tako zložene potem z lahkoto jemljem ven, kolikor jih pač potrebujem. Jaz jih sicer čez noč pustim na zraku, da se otope, pravijo pa, da lahko daš kar zamrznjene na maščobo. Če jih pa hočeš panirati, pa odtališ le toliko, da se vrhnjica zmehča, da se jih moka prime. Za moj okus je odtaljen zrezek kar nekako boljši od svežega; bolj mehak je in sočen.« »Kako velike kose mesa zamrzujete skupaj?« »Bolje je, da en kos ne preseže teže enega in pol do dveh kilogramov ter debeline 12 cm. Tako pravi priročnik o zamrzovanju. Zarebrnic lahko na primer zamrznemo tudi več od dveh kilogramov, ker so ozke in dolge. Jaz povečini zamrzujem meso brez kosti. Pri kosih z vrašče-nimi kostmi kot so rebra in zarebrnice, pa pazim, da so kosti gladke, brez ostrih koničastih delov, da se ne rani embalaža. Najbolje je, da kose mesa s kostmi na robovih še posebej zaščitimo s papirjem ali folijo preden jih embaliramo. Večkrat mi ostanejo kosti. Če jih je manj, jih posebej embaliram, če jih je pa več, pa iz ^ljih skuham jušni koncentrat in ga zamrznem. Tako se porabi veliko manj dragocenega prostora v skrinji.« »In kako se naredi ta jušni koncentrat?« »Kosti zalijem z vodo le toliko, da so pokrite, nato pa jih brez vsakršnih dodatkov (soli in zelenjave) kuham tako dolgo, da se popolnoma obkuhajo. Juho pustim nekaj časa stati, da se zbistri, nato pa jo precedim in nalijem v posode iz mehke plastike ali kar v vrečke in dam zamrznit. Če tak jušni koncentrat uporabim potem za juho, jo zalijem z dvema deloma vođe in ko zavre, dodam še jušno zelenjavo in sol. Odličen pa je tak koncentrat tudi kot dodatek raznim omakam.« »Nekateri ljudje imajo predsodke proti zamrznjenim živilom ...« »Kaj pa še! To je zato, ker o teh stvareh še niso dovolj poučeni, sploh smo pa Slovenci taki, da v začetku postrani gledamo na novotarije. Ja, ali ni bolje, da vzameš iz skrinje povsem sveže meso, kot pa da se ti cel teden valja po hladilniku, dobi medtem razne priokuse, na koncu se pa še pokvari. Razen tega pa so strokovnjaki, ki se po svetu ukvarjajo s prehrano, dokazali, da je zamrznjena hrana povsem neoporečna, v nekaterih primerih še celo boljša. Pa toliko se da prihraniti; vse ostanke lahko porabim! Najbolj pomembno pa je zame to, da se mi nikoli ni treba bati, da bi gostu postregla s kakšno pokvarjeno hrano.« Komisija za razpis delovnega mesta direktorja podjetja Brivsko frizerskega salona Kranj razpisuje po 73. členu statuta podjetja delovno mesto direktorja samostojne samoupravne organizacije združenega dela Brivsko frizerskega salona Kranj. Kandidat za navedeno delovno mesto mora poleg z zakonom določenih pogojev izpolnjevati še naslednje pogoje: 1. da ima višjo šolsko izobrazbo z najmanj 3-letno prakso na odgovornem delovnem mestu; 2. da ima srednjo šolsko izobrazbo z najmanj 5-letno prakso na odgovornem delovnem mestu; 3. da je visoko kvalificiran delavec brivsko-fiizerske stroke z najmanj 10-letno prakso na odgovornem delovnem mestu. Kandidati morajo pismeno vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev in z opisom doHedanjega dela poslati v 15 dneh komisiji za razpiu pri Brivsko frizerskem salonu Kranj, toda najkasneje do 10. decembra 1974. mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam KRAVO, devet mesecev brejo. Virmaše 48, Škofja Loka 7119 Prodam devet mesecev brejo KRAVO simentalko. Fister Janko, Prezrenje 8, Podnart 7243 Prodam PRAŠIČA za zakol. Češ-njevek 24, Cerklje 7244 Prodam KRAVO bohinjko, 7 mesecev brejo. Selca 7, Taler 7245 .Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK, ZIBELKO in stol z mizico (dvovišinski). Telefon 23- 201 7246 Motorno ŽAGO STIHL v odličnem stanju ugodno prodam. Zgornji Brnik 118 7247 Prodam dobro ohranjeno otroško POSTELJICO z jogijem. Dolenc, Stara Loka 35, Škofja Loka 7248 Prodam PRAŠIČA za zakol. Potok 5, Komenda 7249 , Prodam PRAŠIČA za zakol. Šmartno 15, Cerklje 7250 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Šmartno 27, Cerklje 7251 Prodam PRAŠIČKE. Šmartno 29, Cerklje 7252 .Prodam 140 kg težkega PRAŠIČA. Lahovče 33, Cerklje 7253 . Prodam skoraj novo motorno ZAGO STIHL 0,30. Češnjevek 33, Cerklje 7254 Prodam KOBILO, staro 10 let, ali menjam za GOVED. Adergas 24, Cerklje 7255 Prodam brejo KRAVO, ki bo četrtič telila. Grad 3, Cerklje 7256 Prodam zelo dobro ohranjene PANCARJE št. 42 in smuči z vezmi. Zg. Brnik 53, Cerklje 7257 Prodam dva PRAŠIČA za zakol, težka po 150 kg. Voglje 44, Šenčur Prodam KRAVO sivko, 9 mesecev brejo, in eno leto starega BIKCA. Lahovče 57, Cerklje 7259 Prodam PRAŠIČA za zakol, 150 kg težkega. Zalog 10, Cerklje Prodam dva PRAŠIČA po 170 kg težka. Zalog 33, Cerklje 7261 Prodam GAŠPER PEČ in rria-cesnova starejša VRATA. Smlednika 35,11. vhod, Kranj Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Zg. Vetrno 1, Tržič 7263 Poceni prodam navadno HARMONIKO in komplet BOBNOV »TROVVA« Jenko Ivan, Zg. Brnik 85, Cerklje 7264 Prodam semenski KROMPIR sir-tema, cvetnik, igor in desire. Čir-ciče 24 7265 Prodam MAGNETOFON NACIONAL in MEGLENKE HALO-CEN. Bukovec, Britof 179, Kranj Prodam dobro ohranjen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Markič Majda, Naklo 114 7267 Prodam OMARO za dnevno sobo in 60- litrski HLADILNIK HIMO. Kranj, Šorlijeva 25 7268 Prodam TELEVIZOR GORENJE avtomatic s stabilizatorjem. Cotman Slavka, Sveteljeva 1, Šenčur 7269 Prodam dve SIMENTALKI tik red prvo in drugo telitvijo, krožno AGO za obžagovanje lesa z motorjem ali brez. Crngrob 5, Škofja Loka Prodam škotske OVČARJE z rodovnikom. Avguštin, Frankovo naselje 11, Škofja Loka '7271 Prodam sladki sadni MOŠT, primeren za stekleničenje. Poljče 11, Begunje na Gorenjskem 7272 Prodam več OVC in KRAVO. Klemene in Kuhar, Klemenčevo 1, Stahovica 7273 Prodam novo HLADILNO SKRINJO. Naslov v oglasnem oddelku : Malo rabljeno SEDEŽNO GARNITURO MEBLO poceni prodam. Urbančič, Kranj, Kuratova 20, telefon 24-326 7069 Prodam PEČ GAŠPER in ŠTEDILNIK GORAN na drva. Sp. Duplje 85 7182 Prodam KRAVO, dobro mlekari-co. Sp. Duplje 71 7183 Prodam dva PSA, 7 tednov stara, nemške pasme. Ul. 31. divizije 19 Pn letnem kopališču 7184 Prodam HRASTOVA SUHA DRVA — pokrita. Zaplotnik Peter, Trstenik 2, Golnik 7185 Prodam KRAVO z,a zakol ali menjam za plemensko in TELETA za pleme ali zakol. Radovljica, Ljubljanska 5 7186 Prodam KONJA. Trboje 52 7187 .Prodam 200kg težkega PRAŠIČA. Pavlic Jože, Nasovče 10, Komenda 7188 . Prodam semenski KROMPIR igor m visokorodno majo. Rozman, Polj-Mea 3, Podnart 1 7189 Prodam TELEVIZOR s stabilizatorjem — brezhibno. Brudar, C. na Klanec 28 b, Kranj 7190 Prodam REPO in drobni KROMPIR. Pivka 2, Naklo 7191 Prodam KRAVO simentalko, četrtič brejo. Breg 8, Preddvor 7192 Prodam dva PRAŠIČA po 150 kg. Olševek 40, Preddvor 7193 Prodam PRAŠIČA, 170 kg težke-Ka. PrebacVvo 41 7194 Prodam PRAŠIČA za zakol. Prebace vo 23 7195 Poceni prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Stevanovic, Šorlijeva 10, Kranj 71% Prodam težko SVINJO za zakol S ali samo polovico. Strahinj 18, Naklo 7197 Prodam PRAŠIČA, belega, 200 kg težkega. Šenčur, Kranjska 9 7198 Ugodno prodam TV RR Niš. Hribljan, Planina 5, Kranj 7199 Prodam dobrega KONJA in drobni KROMPIR. Partizanska 15, Šenčur 7200 Prodam dobro ohranjeno trajno žarečo PEČ KUPERSBUSCH. Tu-paliče 5, Preddvor 7201 Prodam mlado KRAVO, 7 mesecev brejo. Mavčiče 4, Kranj 7202 Prodam rabljen TELEVIZOR RR Niš in električni ŠTEDILNIK Gorenje. Telefon 23-677 od 7. do 14. ure. Poizve se na Moše Pijade 13/14, popoldan 7203 Prodam PRAŠIČKE, 6 tednov stare. Zalog 34, Cerklje 7204 Prodam mlado KRAVO pred telitvijo. Voglje 106, Šenčur 7205 Prodam težjo KRAVO, dobro mlekarico. Naslov v oglasnem oddelku. 7206 Prodam tri mlade, jalove KRAVE. Trstenik 21, Golnik 7207 Prodam TELEVIZOR PHILIPS za 1000 din in PEČ za centralno ZRENJANIN 25.000 cal, za 500 din. Anton Žibert, Kranj, Ul. 31. divizije 20 - ' 7208 Prodam večjo količino HLEVSKEGA GNOJA. Predoslje 133 7209 Prodam po ugodni ceni POHIŠTVO. Ogled lahko vsak dan od 17. do 19. ure, razen nedelje. Moša Pijade 6, Kranj 7210 KOPALNO KAD, 170 cm, litože-lezno, novo, prodam za 1500 din v Tržiču. Telefon, Ljubljana 312-581 Prodam PLINSKO PEČ z dvema jeklenkama, malo rabljeno. Medeto-va 1, Ristič, upravnik M. doma 7212 Prodam večjo količino drobnega KROMPIRJA. Zg. Bitnje 17 7213 Prodam kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Bobovek 3, Kranj 7214 Prodam GRADBENO BARAKO. Sp. Brnik 11, Cerklje 7215 Prodam mlade PUJSKE. Zbilje 6, Medvode 7216 Prodam PRAŠIČA, okrog 170 kg težkega. Radovljica, Kranjska 17 Prodam suhe smrekove DESKE, PLOHE in BETONSKO ŽELEZO. Poljšica 26, Zg. Gorje 7218 Poceni prodam TRAČNO- ŽAGO za kovine. Naslov v oglasnem oddelku. 7219 Prodam starejši SKOBELJNI STROJ, hod 300 mm. Naslov v oglasnem oddelku. 7220 Prodam 45- litrski KOTEL za žga-njekuho. Rakovec Marija, Sp. Duplje 1 7294 vozila Prodam ZASTAVO 750, letnik 1973. Gostan, Pajerjeva 10, Šenčur, telefon 41-058 7169 Prodam NSU PRINC 1000, letnik 1968. Korenjak Janez, Predoslje 85 Kupim lepo ohranjen avto, vrednost do 3 milijone. 1 milijon plačam takoj, ostalo po 2000 mesečno. Ponudbe pošljite na oglasni oddelek pod »Brez napak« 7221 Prodam avto ZASTAVO 750, letnik 1965. Ogled popoldan. Cesta talcev 83 b, Kranj 7222 Prodam ali zamenjam FIAT 600, registriran, za DESKE. Cena 4500 din. Tenetiše 46, Golnik 7223 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966, cena 4500 din, lahko na kredit ali zamenjam za gradbeni material. Bergant, Kokra 42, Zg. Jezersko 7232 Poceni prodam SIMCO 1300. Demšar, Na kresu 37, Železniki 7224 Ugodno prodam PRINC 1000. Vili Špehar, Ročevnica 26, Tržič 7225 Prodam avto ŠKODA 1000 MB, letnik 1968. Črv, Breg 6, 64274 Žirovnica 7226 FIAT 600 D, ugodno prodam. Baj-želj Franc, Tomšičeva 20, Kranj Zelo ugodno prodam SPAČKA, letnik 1967. Betonova 13, Kokrica, Kranj, telefon 064-24-127 7228 Kupim TOVORNO PRIKOLICO do 500 kg nosilnosti za osebni avto. Pristov Ivan, Kovačičeva 6, Kranj Poceni prodam FIAT 600 D, letnik 1964. Podbrezje 134 7230 Kupim FORD ESKORD 1100, 1300, FIAT 125 PZ, FIAT 124 ali LADO. Vidmar, Breg ob Savi 14, Kranj 7231 Prodam dobro ohranjen AMI 6, letnik 1967. Dijanič Zlatko, Gubče-va 8, Radovljica 7275 AUSTIN 1300 ugodno prodam. Ogled vsak popoldan od 15. ure dalje. Zaje, C. 1. maja 61, Kranj Prodam osebni avto ZASTAVO 750 v voznem stanju. Bobnar, Cerklje 288 _ 7277 Ugodno prodam SPAČKA, letnik 1967. Zg. Brnik 108, Cerklje 7278 Prodam stroj od zastave 750 v dobrem stanju. Poženik 31, Cerklje Prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto, do 600 kg. Pra-protnik, Mlekarska 11, Kranj 7280 Prodam FIAT 1300, letnik 1963. Bašelj 1, Preddvor 7281 ŠPORTNI VOZIČEK. Pelko, Valj avčeva 11, Kranj 7232 Kupim BRZOPARILNIK za kuhanje svinjske krme. Osterman, Luže 34, Šenčur 7233 Kupim 2 kub. m 8 cm in 2 kub. m 4 cm suhih smrekovih PLOHOV. Golica 7. Selca 7234 stanovanja Ženski, ki dela v popoldanski izmeni, oddam SOBO. Šempetrska 36, Kranj 7282 Oddam opremljeno SOBO s souporabo kopalnice, možnost kuhanja, ženski osebi ali zakoncema. Smledniška 53, II. vhod 7283 Iščem dvosobno STANOVANJE v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 7235 Mlad par nujno išče za krajši čas STANOVANJE, GARSONJERO, VEČJO SOBO z možnostjo kuhanja in sanitarijami v bližini avtobusne postaje. Sva dobra in redna plačnika. Cenjene ponudbe poslati pod »Vse po dogovoru« 7236 Uslužbenec, 35 let, izredni študent, išče ogrevano SOBO za nekaj ur dnevno v popoldanskem času. Ponudbe oddati pod »Mir 23-666« Na Bledu oddam STANOVANJE in .SOBO na Golniku. Tel. 064-50-334 V večjo opremljeno in ogrevano sobo v Kranju sprejmem tri samce. Naslov v oglasnem oddelku. 7239 SOBO, v Kranju, opremljeno ali neopremljeno, išče mlado dekle. Gre tudi za sostanovalko. Ponudbe pošljite pod »Izredna študentka« 7240 Prodam trosobno STANOVANJE v Kranju. Ponudbe pod »Ugodno« zaposlitve Takoj zaposlim ŠIVILJO za šivanje pletenin. PLETILJSTVO, Oblak Julka, Zasavska cesta 24, Kranj (Orehek) . 7177 Iščem žensko za varstvo otroka doma v dopoldanskem času od 7.30 do 11.30. Informacije med 8. in 9. in 19. in 20. uro. Mohor, Tavčarjeva 53, Kranj, tel. 23-044 7242 GOSPODINJSKO POMOČNICO sprejmem k odrasli tričlanski družini. Socialno zavarovanje in dobra plača. Ponudbe pod »Na deželi« posesti Prodam 46 arov TRAVNIKA. Dorfarje 14, Zabnica 7284 Kupim GARAŽO v bližini nebotičnika. Telefon 22- 682 v popoldanskem času 7285 Kupim takoj do 2 hektara OBDELOVALNE ZEMLJE ali manjše POSESTVO kjerkoli na Gorenjskem. Samo resne ponudbe pismeno na naslov: Tone Kranjc, 64202 Naklo, poštno ležeče 7286 Prodam ZAZIDLJIVO PARCELO z lokacijo. Naslov v oglasnem oddelku 7287 GARAŽO v tripleksu (servisni del) prodam. Informacije po telefonu 24- 103, Kranj 7288 izgubljeno 17. novembra se je v gozdu pri Trbojah iž*gubil mlad FOXERIER .belo-črn. Sliši na JAŠA. Najditelja prosim, da javi proti nagradi na naslov: Stranic, Opera, Ljubljana, telefon 21- 401 7292 Prosim poštenega najditelja, da mi proti nagradi vrne DENARNICO, ki sem jo izgubil v torek ob 15.30 od avtobusne postaje do dijaškega doma, ali voznika, ki me je peljal z Jezerske ceste do avtobusne postaje v Kranj. Ovsenik Anton, Jezerska c. 92, Kranj, tel. 22- 808 7293 obvestila ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, naročite ŠPILERJU, Gradni-kova 9, Radovljica, telefon 75-610 ali pišite, pridem na dom 4733 prireditve GIMNAZIJA ŠKOFJA LOKA priredi v četrtek, 28. 12., ob 19. uri v domu Partizana PLES. Igra ansambel MANUAL. Vabljeni 7290 kupim Kupim ohranjeno STAJICO in Lani 2. novembra ponoči je_v Škofji Loki, v gospodarskem poslopju, ki stoji ob Grabnu, blizu stavbe občinske skupščine, izbruhnil požar, o katerem smo izčrpno poročali tudi v našem časopisu. Ogenj je uničil streho in del fasade, kar se še danes lepo vidi {glej posnetek). Čeprav je torej od dogodka minilo že dobro leto dni, nihče ne stori ničesar, da bi Ločanom, priložnostnim obiskovalcem in turistom prihranil nič kaj privlačen razgled na ožgane ostanke' tramov. So mar odgovorni pogorišče spomeniško zaščitili? — Foto: F. Perdan Graditelji! Kranjske opekarne, Kranj iz obratov Češnjevek in Stražišče vam nudijo zidne in stropne opečne izdelke po ugodnih cenah: modularni blok zidak BH/4 pregradni blok porulit 8 norma polnila in drugo opeko 29 x 19 x 14 cm M 150 po 3,20 din 25 x 12 x 6 cm M 200 po 1,37 din 25 x 25 x 14 cm M 100 po 3,15 din 29x25 x 12 cm po 3,69 din 29 x 25 x 8 cm po 3,30 din 30 x 30 x 14 cm po 4,68 din V ceni ni vštet prometni davek. Izkoristite ugoden nakup in takojšnjo dobavo. Planinska pot Planica—Pokljuka Številnim slovenskim planinskim potem in transverzali se bo prihodnje leto pridružila nova. Imenovala se bo planinska. gozdovniška in taborniška pot Planica—Pokljuka (PP), urejena pa bo v počastitev 30. obletnice osvoboditve. Njen začetek bo v Planici, nato pa bo planinca vodila na Ovčjo stran pod Poncami do Gamsove riže pod stenami Sita, Travnika in Moj- Cesta JLA 6/1 nebotičnik PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ Izdeluje načrte za vse vrste visokih in nizkih gradenj. Razpolaga z načrti tipskih projektov stanovanjskih hiš in gospodarskih poslopij. GASILSKO DRUŠTVO MAVČIČE prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES za staro in mlado. Igra ansambel MODRINA. Vabijo gasilci! PLES vsako soboto ob 19. uri v zadružnem domu v Cerkljah. Igra ansambel SIBILA. 7291 Vsako nedeljo je v Dupljah ob 17. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel »Nocturno*«. strovk. PP planinska pot bo nato obšla Robičje in se spustila v dolino Krnice, odtod dalje pa bo tekla pod Veliko Dnino, Lipnico, Špikom, Frda-manimi policami in Ruso ter pripeljala planinca v Martuljek, pod Srce, za Ak, na Vanežev rob in prek Vrtaškega slemena v Vrata. Iz Vrat bo gornik krenil za Cmir in prek Požgane Mlinarice prispel v Kot. Iz Kota bo treba priti na sedlo med Rjavino in Luknjo pečjo, odtod pa ni več daleč do Pršivca, Pungarta in Apnenice v Gorenji Krmi. Na poti do Pokljuke bo treba premagati še stene Tosca in Draški vrh. Cilj PP poti bo na Pokljuki, od koder je lep razgled na Blejsko na eni in Bohinjsko jezero na drugi strani. U. 2. Prihodnje leto na Trisul V počastitev 30. obletnice osvoboditve, 15 let po naši I. jugoslovanski alpinistični himalajski odpravi in po uspešnem poslanstvu V. JAHO, ki je osvojila Kangbačen, bodo Jugoslovani prihodnje leto spet krenili v himalajsko pogorje. Cilj VI. jugoslovanske alpinistične himalajske odprave bo 2500 metrov visoka zahodna stena Trisula na tromeji Indije, Nepala in Kitajske. Vrh Trisula dosega 7120 metrov. Znamenita 2500 metrov visoka zahodna stena Trisula ima naklon med 45 in 50 stopinjami. Ljudje, ki odločajo o organizaciji in poti VI. Jaho, so sklenili, da bo odprava krenila na pot marca prihodnje leto. Izbira kandidatov za odpravo ni lahka, saj so dosegli letos naši alpinisti velike uspehe in je ljudi, sposobnih za takšno odpravo, precej. Med kandidati za trisulsko odpravo so tudi trije Gorenjci: Vanjo Matijevec in Janez Kalan, člana alpinističnega odseka PD Medvode, ter Joža Rožič iz Rateč, član alpinističnega odseka Dovje—Mojstrana. U. Z. Alpinistični krst Preteklo soboto je bila v Češki koči nad Jezerskim slovesnost, ki jo je pripravil alpinistični odsek Planinskega društva iz Kranja. Alpinisti so na simboličen način »krstili« in sprejeli v svoje vrste za enakopravne člane štiri alpiniste-pripravnike. Z njimi sta odsek in postaja Gorske reševalne službe veliko pridobila in ostajata še naprej med najmnožičnejšimi v republiki. -jk -1 Obiskovalce smučarskega sejma, ki je bil od 14. do 17. novembra 1974 v kulturnem domu Franca Mraka na Kokrici pri Kranju, obveščamo, da so bile izžrebane naslednje vstopnice: 1. žig — podolgovat — Zveza mladine Slovenije, Kranj — Terenski aktiv, Kokrica: 4, 6, 228, 269, 293. 2. žig okrogel — športno društvo Kokrica, Kranj: 185, 737 Nagrade lahko do 28. novembra 1974 dobite v kulturnem domu Franca Mraka (pri hišniku). 79 nova in izpopolnjena izbira v VSEH VRST IGRAČ veleblagovnici ^ 9,obus danes naprej kranj v enoti Blagovnica VoUsul m Smrtna nezgoda V torek, 19. novembra, se je na cesti drugega reda v bližini odcepa ceste za Sp. Brnik pripetila huda prometna nesreča. Voznik osebnega avtomobila Ivan Pokež (roj. 1926) iz Maribora je peljal proti Kranju. V blagem desnem ovinku ga je zaradi neprimerne hitrosti na mokri cesti zaneslo v levo, tako da je zastava 750 treščila z zadnjo stranjo v smreko ob cesti. Voznik Pokež je umrl na kraju nesreče. Sopotnik Franc Nežmen je bil huje ranjen, sopotnik Herman Rigelnik, oba sta iz Maribora, pa lažje. Škode na avtomobilu je za 10.000 din. L. M. GOSPODINJE! Vsem, ki želite nakupiti večje količine mesa za zamrznitev — nad 30 kg — sporočamo, da bomo prodajali goveje in svinjsko meso v polovicah, in sicer po 27 in 24 din za kg. Dobile pa boste lahko tudi naše priznane mesne izdelke z 10 % popustom. Meso C*) Meso bomo prodajali: v nedeljo, 24. novembra, od 7. do 12. ure, v ponedeljek, 25. nov., od 13. do 17. ure in v torek, 26. novembra, od Kamnik 13. do 17. ure. Obenem bomo organizirali tudi demonstracijo zamrzovanja živil v LTH zamrzovalnih skrinjah, ki jo bo vodila Ela KOVAČIČ, priznani jugoslovanski strokovnjak na tem področju. # • prijateljice gospo« Obveščamo vse organizacije združenega dela, sorodnike in znance naših oskrbovancev, da se je zavod Dom oskrbovancev Albina Drolca Preddvor preselil 20. novembra v hotel na ŠMARJETNI GORI. Naslov ostane isti: Dom oskrbovancev Albina Drolca 64205 Preddvor nova telefonska štev.: 23-466 Obenem opozarjamo vse obiskovalce — uporabnike motornih vozil na previdno vožnjo, ker je promet na tej cesti sedaj gostejši. ZAHVALA Ob boleči izgubi našega nepozabnega moža, očeta, starega očeta Franca Tavčarja Rantovega ata se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebna hvala dr. Bračkovi, zdravniškemu osebju bolnice Golnik, g. župniku, lovski družini Selca, KO ZB Lenart. Iskrena hvala vsem, ki so mu poklonili vence in cvetje in vsem, ki so nam izrekli sožalje. Vsem in vsakemu prisrčna hvala. Žalujoči: žena, sinovi in hčere z družinami. Sp. Luša, 21. novembra 1974 Izth Zahvala Ob boleči in mnogo prerani, nenadomestljivi izgubi naše ljubljene žene, mamice, sestre, vnukinje in snahe Brede Pufič roj. Dodič se najiskreneje zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem, ki so nam ob težkih trenutkih stali ob strani, ji poklonili cvetje in vence ter nam izrekli sožalje. Posebna zahvala dr. Hriberniku in sestri Olgi, Onkološkemu institutu ter Kliničnemu centru v Ljubljani za-vso nego in skrb, da bi jo ohranili pri življenju. Iskrena hvala Grafičnemu podjetju Gorenjski tisk, Tekstil-indusu in Trgovskemu podjetju Živila za spremstvo.in darovano cvetje. Najlepša hvala g. župniku za ganljiv govor in lepo opravljeni pogrebni obred ter pevcem za očuteno zapete žalostinke. Vsem še enkrat iskrena hvala za tako številno spremstvo v njen prerani tihi dom. Žalujoči: mož Andrej, hčerkica Brigita, ata, mama, brata Lojze in Zdenko, stari mami, tašča, tete, strici in ostalo sorodstvo. Bistrica, Kranj, Moše, Škofja Loka, 22. novembra 1974- ": ll—llll T " : i Predstavljamo vam regala CEZAR I.-A in CEZAR II.-B. Regala sta iz programa tovarne Slovenijales, Stil Koper. ,Jzdelana sta iz fine-line oreh furnirja z lesenimi letvicami in kovinskimi okraski. Površinska obdelava je mat. "Furnir je sestavljen vertikalno, možna je varianta sestavljanja furnirja v »ribjo kost«. Regala si lahko ogledate in kupite v vseh trgovinah pohištva Slovenijales SLOVENUiUESUVENIJAlESLOVINUillEaOTINUALEaMNUAlESLDVENIJALE J. zvezna hokejska liga Iz dela ŠŠD OŠ France Prešeren Z 42. na 4. mesto *At4 vSRS Ko vstopiš v avlo osnovne šole France Prešeren v Kranju, ti pogled neprisiljeno uide na lepo urejene vitrine, foto kroniko ter stenčas, ki nazorno prikazuje uspehe, ki so jih dosegli učenci-športniki te šole. Po predlogu dosedanjega mentorja profesorja telesne vzgoje na šoli Franceta Prešerna Borisa Holvja so v šolskem letu 1971/72 ustanovili šolsko športno društvo. Po začetnih težavah je delo steklo kot po loju. Z 42. mesta lani za najboljše športno društvo v SR Sloveniji so se v letu 1973/74 prebili na četrto. Kaj se ne bi. Delo jim sloni na vključno samoupravnih načelih. Lansko četrto mesto v republiki jih je še bolj spodbudilo za nove naloge za še boljše uspehe v letu 1974/75. To jim bo tudi uspelo, saj jim botruje dobro razvito samoupravljanje in ne nazadnje so sami tudi organizatorji, sodniki, zapisnikarji in vaditelji. Kot novost so kot prvi v Sloveniji uvedli tekmovanja od prvega do osmega razreda. Nad 1100 učencev in učenk tekmuje na šoli za najboljši športni razred v rokometu, košarki, atletiki, gimnastiki, alpskem smučanju, namiznem tenisu, planinarjenju, so pa tudi pred ustanovitvijo taborniškega odreda. Novd šolsko leto jih ni dočakalo nepripravljene, saj so doslej spravili pod streho tekmovanja v malem nogometu, namiznem tenisu, organizatorji pa so bili občinskega jesenskega krosa, v teku pa je že tudi tekmovanje v košarki. Na šoli bo letos 500 različnih tekmovanj za najboljši razred, udeleževali pa se bodo tudi vseh občinskih, gorenjskih in republiških tekmovanj. Na vseh 500 tekmovanjih bo podeljenih 160 plaket in priznanj. Za vse to skrbi mentor in trinajstčlanski upravni odbor, za povezavo pa skrbi 37 športnih referentov. Imajo svoj emblem, izkaznice in kar je najvažnejše, izdajajo svoj bilten ter imajo lepo urejeno športno knjižnico, v kateri je nad 300 knjig športnega čtiva. Skrbe tudi za svoj kader, saj imajo na šoli tečaje za sodnike košarke (24), rokomet (50), nogomet (24). Tu pa so imeli še eno novost, ko so v zimskem bazenu, kjer imajo redne ure plavanja, usposobili 17 tečajnikov reševanja iz vode in le-ti redno pomagajo prav pri urah plavanja. Pred njimi so tekmovanja v petnajstih panogah. Tu pa veliko pozornost posvečajo učnemu uspehu posameznih razredov, saj se zavedajo, da je v prvi vrsti učni uspeh — razredu prinese pri končnem ocenjevanju za najboljši športni razred — nad polovico dobljenih točk — in nato šele šport, so v stalnem stiku s ŠŠD po vsej Gorenjski, saj je njihova stalna navada, da se z njimi srečujejo v prijateljskih srečanjih. Čeprav nad 1100 učencev vplača pri vstopu v društvo 5 dinarjev članarine, pa ŠŠD France Prešeren tarejo finančne skrbi pri nabavi opreme za tekmovalce. Upajo, da se bo to uredilo, saj je o njihovem delu, uspehih, ki so vidni že v avli, republiški inšpektor ŠŠD Slovenije profesor Stane Sluga posnel tudi film. D. Humer V Škofji Loki sprejeli program Kranj najboljši Na kegljišču Gorjanci v Novem mestu je bila pred dnevi revija najboljših slovenskih kegljačev. V dvodnevnih borbah so se na šestem keg-ljaškem tekmovanju reprezentanc tekmovalnih skupnosti v počastitev dneva republike pomerile reprezentance Ljubljane, Celja, Maribora, Trbovelj, Nove Gorice, Kopra, Novega mesta in Kranja. Kranjčani so dobro odigrali vlogo favorita, saj so bili najboljši y ekipni uvrstitvi kot tudi pri posameznikih. Najboljši med najboljšimi je bil Kranjčan Milan jereb, ki je z 897 keglji postavil tudi nov rekord novomeškega kegljišča. Rezultati — ekipno: 1. Kranj 5108 (Jereb 897), 2. Ljubljana 5061 (Česen 882), 3. Maribor 5029 (Mlakar 871), 4. Trbovlje 4968 (Tomše 861), 5. Nova Gorica 4922 (B. Turk 883), 6. Koper 4906 (Lisjak 832), 7. Celje 4880 (Vanovšek 862), 8. Novo mesto 4834 (Bogovič 828); posamično: 1. Jereb 897, 2. Turk (oba Kranj) 887, 3. B. Turk (Nova Gorica) 883, 4. Česen (Ljubljana) 882, 5. Mlakar (Maribor) 871, 6. Vanovšek (Celje) 862. . -dh Zakaj pritožba? za leto 1975 Na 17. seji izvršnega odbora TTKS Škofja Loka, na kateri so bili tudi predsedniki osnovnih telesno-kulturnih organizacij, je TTKS sprejela okvirni program dela za leto 1975 in obravnavala srednjeročni Program razvoja telesne kulture v škofjeloški občini do leta 1980. Po poročilih in razpravah je bilo Ugotovljeno, da je v prvem letu delovanja TTKS dosegla lepe uspehe. Sklenili so, da bodo v prihodnjem Jetu dali več poudarka razvoju rekreacije, organizirali bodo razne ak-C1je, kot so vsi Slovenci hodimo in srnuČamo, naučimo se plavati ter ^eČ občinskih sindikalnih lig. Za prihodnje leto se mora oblikovati našim družbenim načelom skladen koncept tekmovalnegajn vrhunske- prihodnjem dosegla hitrejši razvoj s poglabljanjem in izvajanjem novih oblik samoupravnega delovanja in odločanja na tem področju. Zato bodo v prihodnje dali večji poudarek na udejstvovanju najmlajših, povečanju profesionalnih in amaterskih kadrov. Največje potrebe pa se kažejo v gradnji novih objektov in športnih naprav, saj je v tem škofjeloška občina med najslabšimi v Sloveniji. J. Starman p športa, zato je TTKS Škofja ^°ka že izdelala kriterij, po katerem ?° omogočila dejavnost vrhunskemu «*n tekmovalnemu športu. ' Telesna kultura bo v načrtu družbenoekonomskega razvoja občine v Šahovske vesti DEŽELAK NAJBOLJŠI . Kranjsko šahovsko društvo Borec |e priredilo turnir tretjekategorni-£°v, ki se ga je udeležilo trinajst ša-mstov. V zanimivih bojih so pokaza-11 solidno šahovsko znanje, kar še Posebej velja za Deželaka, Murija in Jokoviča. Bili so precej boljši od ostalih. Z uvrstitvijo na prva tri ^esta pa so osvojili tudi drugo kategorijo. Vrstni red: Deželak 10, Muri in Jokovič 8,5, Berce 7, Bajželj in Stare p0. Jenko, Kancilija, Misjak in Ra-^ovec 6, Drinovec 3, Knap in Čeh 2 točki. ' PRED LIGAŠKIMI TEKMOVANJI Gorenjski klubi se že pripravljajo na tekmovanja v prvi in drugi slovenski šahovski ligi. V obeh ligah, delita se na vzhodno in zahodno, bo {etos sodelovalo štirideset slovenskih klubov. Jesenice, Lesce in kranjski oorec so člani prve lige — zahod, Ir£iČ in kranjska Sava, ki združuje tudi šahiste Šenčurja, pa bosta tekmovala v drugi zahodni ligi. Prvo kolo obeh lig bo predvidoma n* sporedu sredi prihodnjega mese- ca M. G. Uspešno sindikalno prvenstvo Občinski svet Zveze sindikatov na Jesenicah je organiziral občinska sindikalna prvenstva v šahu, strel-stvu ter kegljanju ha asfaltu. Udeležba na teh tekmovanjih je bila še enkrat večja kot lani prav v vseh treh disciplinah. V šahu je nastopilo 14 ekip, v streljanju več kot 100 in v kegljanju na asfaltu kar 40 ekip. D. S. Pokal za Hidro Na kegljišču v Medvodah je bilo ekipno prvenstvo Medvod v borbenih igrah, na katerem je sodelovalo 12 ekip. Prvo mesto je osvojila ekipa Hidro s 565 podrtimi keglji pred Co-. lorjem 541, Celulozo 524 itd. -fr Leto planinske knjige Lani smo slavili 80. obletnico slovenske planinske organizacije, letos 100. obletnico organiziranega jugoslovanskega planinstva, 8. februarja prihodnje leto pa bo preteklo 80 let, odkar je izftla prva številka Planinskega vestnika. V prvi številki je bilo objavljeno poročilo o delu slovenske planinske organizacije v letih 1893 in 1894. Hogata planinska kulturnoznanstvena revija je do danes spreminjala in izpopolnjevala obliko in vsebino in spremljala delo planinske organizacije, ki ima sedaj v Sloveniji že 85.000 članov. Pri tem imajo velike zasluge uredniki Vestnika Anton Mikuž, Janko Mlakar, dr. Josip Tominšck, Amoftt Brilej in sedanji urednik prof. Tine Orel. Ob Planinskem vestniku so rasli tudi številni planinski pisatelji kot dr. Fran Orožen, Janko Mlakar, Josip VVester, Boris Bežek, Marjan LipovSek, Janez Gregorin, Janez Bučer itd. V počastitev 80. obletnice Planinskega vestnika bodo slovenski planinci proglasili leto 197.r> za leto planinske knjige. Organizirati nameravajo ragstav«, prjradftva m druga manife stacije. Osrednja bo razstava »Slovenski planinski svet v podobi, sliki in besedi«. U. Z. Iz dela vaterpolske zveze Slovenije Na zadnji seji vaterpolske zveze Slovenije, ki je bila pred dnevi v Kranju, so sprejeli več sklepov. Končno je tudi vaterpolska zveza, ki deluje v Kranju, dobila svoj prostor. V stavbi stolpnice v ulici Moše Pijadeja 44 so adaptirali kolesarnico in tako dobili prostor za normalno delo. Velika zahvala za to gre tudi stanovalcem. Od 29. do 30. novembra bo v zimskem bazenu v Kranju finale članskega pokala VZS. Nastopile bodo ekipe Kopra, Rovinja, celjskega Neptuna, Renč, Radovljice in domačega Triglava. Po sklepu vaterpolske zveze Jugoslavije bodo pionirji sedaj do 15 let, mladinci pa do 18 let in ne več do 20. leta. Na zadnji seji so sistemizi-rali dve delovni mesti, in sicer honorarnega sekretarja in strokovnega sodelavca. Novost prihodnje vaterpolske sezone je ta, da bodo za regularnost tekem slovenske lige skrbeli delegati VZS. Zaostrili pa bodo tudi disciplino. Vsi ligaši I. slovenske lige bodo morali nastopiti tudi s pionirskimi ekipami. Če tega ne bodo storili, bodo avtomatično suspendirani. Pri zboru sodnikov je bil neaktiven samo sekretar zveze Celjan Alujevič. Do 1.2. 1975 mora slovenski sodniški zbor testirati vse sodnike, pripraviti liste sodnikov, organizirati pa mora tudi tečaj za nove. Največja naloga je, da prevedejo iz' srbohrvaščine v slovenščino pravila vaterpolske lige. Ustanovili pa so tudi sekcijo vaterpolskih sodnikov v Rovinju. Ob dnevu mladosti bodo organizatorji turnirja mladinskih reprezentanc republik, na katere bodo povabili reprezentance Vojvodine, Črne gore, Srbije, Hrvatske in Slovenije. Organizatorji pa bodo tudi mednarodnega turnirja Rovinja, Trsta, Gradca in Kranja. Določili so tudi delegate za zbor ZTKO Slovenije. V zbor za rekreacijo je bil določen Alujevič, v zbor šolskih športnih društev Špajakovič in za tekmovalni šport Mate Becič. Becić pa je obenem tudi delegat skupščine temeljne tele-snokulturne skupnosti Slovenije. V Šibeniku bo drugi del šole za trenerje. Iz Slovenije se bo trenerskega tečaja udeležilo 8 kandidatov, med katerimi so tudi Kranjčani Tomo Balder-man, Borut Chvatal in Milan Košnik. -dh ' Veliki hokejski derbi med Jesenicami in Olimpijo je za nami. Ljubljančani so zasluženo premagali večkratne prvake z 8:5 in osvojili dve dragoceni točki v borbi za letošnji naslov državnega prvaka. Da je zmaga Ljubljančanov zaslužena, je bilo slišati tudi v izjavah strokovnega vodstva Jeseničanov kot tudi vseh igralcev H K Jesenice. Marsikdo je tudi pohvalil sojenje bratov Gaborja in JanoŠa Ladockega iz Su-botice, vendar kot kaže pa bo prav zaradi sodniške odločitve v 52. minuti srečanja sobotni derbi dobil epilog za »zeleno mizo«. Sodnika sta namreč materialno kršila pravila hokejske igre ob izključitvi Iva Jana (disciplinska kazen igre). Ko je izključeni Jan odšel z igrišča v slačil-nico, sta sodnika zahtevala, da eden izmed igralcev Jesenic presedi na klopi za kaznovane igralce do konca srečanja. Čeprav se je temu uprlo strokovno vodstvo Jesenic, posredoval pa je tudi delegat, sta sodnika ostala pri svoji trditvi, na klop pa je odšel Skrjanc. To vsekakor ni v skladu s pravili, zlasti ne s členom 404 b., ki pravi, da izključenega igralca, ki dobi disciplinsko kazen igre, lahko zamenja takoj katerikoli drugi igralec. Sodnika brata Ladocki pa sta vsekakor oškodovala Jeseničane, ker sta s svojo odločitvijo preprečila Škrjancu, da bi pomagal svojim tovarišem. Ne glede na to, da je Olimpija zasluženo zmagala, so se Jeseničani odločili za pritožbo na registracijo omenjene tekme, kajti vse preveč so bili v preteklosti žrtve nespoštovanja osnovnih in jasnih pravil in predpisov v našem hokejskem športu. Zato je upravni odbor H D Jesenice dal tudi naslednjo iz- Triglav : Celje 5:4 Ljubljana, ZHL B, Triglav : Celje 5:4 (0:1, 4:0, 1:3), hala Tivoli, gledalcev 200, sodnika I.-Petelin, Krisch (oba Ljubljana). Strelci za Triglav: Gros 3, Nadi-žar2. Kranjčani so se oddolžili Celjanom za poraz v prvem krogu. Skozi vso tekmo so bili boljši nasprotnik, saj bi goste lahko premagali še z višjim rezultatom. Znova pa se je z grobo igro izkazal Celjan Vrtovšek, ki sta ga sodnika zaradi namernega prekrška — udarec s palico nad Gro-som — izključila do konca srečanja. -dh Triglav v vodstvu Končan je jesenski del tekmovanja v II. slovenski odbojkarski ligi. Naslov jesenskega prvaka so si zagotovili oabojkarji Triglava, ki v vseh sedmih kolih niso poznali poraza ter izgubili le dva seta. Če bodo v drugem delu nadaljevali z dobro igro, jih bomo v prihodni sezoni videli v društvu najboljših slovenskih odbojkarskih moštev. Izidi: Jarše" : Triglav 0:3, Žužemberk : Kamna gorica 3:2. Lestvica: Triglav Trimo Ljubljana Žužemberk (-1) Kamna gorica Bohinj (-1) Mokronog Jarše 7 7 0 21: 2 14 7 5 2 17:10 12 7 6 1 17:13 12 7 52 16: 9 11 7 34 14:17 10 7 2 5 12:16 8 7 16 7:20 8 7 0 7 4:21 7 -dh javo: »Namen pritožbe ni bil, da bi oporekali zmago Olimpije, ali je zaslužena ali ne. Bistvo pritožbe je v tem, da so bila kršena materialna pravila hokejske igre. V tem je bila tudi naša odločitev za pritožbo, ker smo v programskih izhodiščih izrednega občnega zbora HD Jesenice napisali, da se, ne bomo potegovali za najvišji naslov za vsako ceno, marveč športno, srčno in borbeno ter brez popuščanj. To pomeni, da ne mislimo dovoliti, da bi osrednji hokejski, forumi kratili naše zakonite pravice, če želimo razvijati enakopravne in prijateljske odnose v korist napredka jugoslovanskega hokeja.« D. Dragojevič r Smučarski sejem V sodelovanju z veleblagovnico Globus, Kokro in Elanom je od 14. do 17. novembra ŠD Kokrica organiziralo smučarski sejem, na katerem si je vsakdo lahko nabavil raznovrstno zimsko športno opremo po ugodni ceni. Zagotovljena je bila tudi strokovna montaža okovja na smuči. Veliko je bilo takih, ki so prodajali rabljeno opremo. Pozornost obiskovalcev pa so pritegnili tudi športni filmi. Prireditelji so v želji, da bi tudi tisti s plitvejšim žepom prišli do opreme, uspeli. B. Vrlinšek Trening za pionirje Po odsluženju vojaškega roka je kranjski vaterpolist Karlo Švarc prevzel novo nalogo. Postal je namreč trener pionirjev. Da bi pa v svoje vrste Triglav pridobil čim več pionir-jev-vaterpolistov, so treningi novih članov od 11. do 14. leta vsako sredo in soboto od 7.30 do 9. ure v zimskem bazenu. Vsi, ki imajo veselje do tega vodnega športa in so že vešči plavanja, se v teh dneh lahko novemu trenerju prijavijo kar na bazenu. -dh Priporočilo in čimprejšnji dogovor Znano je, da Kranjska gora kandidira za prireditelja svetovnega prvenstva v alpskih disciplinah 1978. leta. Čeprav še ni jasno, ali prvenstvo bo v Kranjski gori ali ne (odločitev bo znana maja prihodnje leto na zasedanju v San Franci-scu), imajo Kranjskogorci že iniciativni odbor, ki pripravlja vse potrebno za organizacijo prvenstva. Doslej so v priprave vložili prek 20 milijonov starih dinarjev svojih sredstev. Da bi se lahko pojavili v San Franciscu s potrebnim materialom, s katerim bi utemeljili in upravičili kandidaturo ter pridobili zaupanje in odločitev, da bodo oni prireditelji, pa je treba še marsikaj narediti. Potrebni so nekateri projekti, propagandni material, nameravajo pa posneti tudi film. Vse te priprave pa bi veljale približno milijon novih dinarjev. O tem so spregovorili tudi na zadnji seji skupščine gorenjskih občin v Kranju. Predstavniki iniciativnega odbora so povedali, da so dobili že vrsto pismenih soglasij oziroma podpor za organizacijo svetovnega prvenstva z različnih nivojev v Sloveniji in Jugoslaviji. Povedali pa so tudi, da sami ne zmorejo stroškov za pripravo potrebnega materiala do maja prihodnje leto. Zato so se obrnili na skupščino gorenjskih občin, kako rešiti to vprašanje.' Gre namreč za to, da morebitno svetovno prvenstvo ne bo poneslo le ime Kranjske gore v svet, marveč bo s tem postala poznana Gorenjska, Slovenija in vsa država. Torej naj bi bila tudi udeležba pri stroških za organizacijo te prireditve solidarna. Člani skupščine gorenjskih občin so podprli prizadevanja iniciativnega odbora in se strinjali, da bi bilo prvenstvo nedvomno pomemben nacionalni dogodek. Menili pa so, da bi se bilo treba o stroških za pripravo oziroma utemeljitev kandidature in morebitno izvedbo prvenstva pogovoriti v širšem merilu. Tako so sklenili, da bosta predsedstvo skupščine in iniciativni odbor čimprej pripravila sestanek s predstavniki temeljnih telesnokul-turnih skupnosti na Gorenjskem in z republiško , telesnokulturno skupnostjo ter morda še z nekaterimi turističnimi delavci. Na tem sestanku naj bi se dogovorili o stroških in soudeležbi posameznikov, hkrati pa nakazali možnosti, kako speljati vse potrebno in zagotoviti denar za naprej, če bo v San Franciscu padla odločitev, da bo svetovno prvenstvo v alpskih disciplinah 1978. leta v Kranjski gori. Razen tega pa so menili, da bi se morale temeljne telesnokulturne skupnosti Gorenjske dogovoriti tudi o financiranju drugih pomembnejših mednarodnih prireditev na Gorenjskem. A. Zalar 15 Petek, 22. novembra 1974 %M wLt JHL « V torek se je v bazenu škofjeloškega hotela Transturist končal drugi od najmanj šestih plavalnih tečajev, ki jih je v okviru akcije »Naučimo se plavati« pripravila temeljna telesnokulturna skupnost občine Sk. Loka. Vsaka skupina, ta šteje od deset do petnajst članov, obiskuje tečaj po štirinajst dni, skupno dvajset ur. To pa je dovolj, da se vsak pri-javljenec nauči plavati. Tečaj obiskujejo predvsem starejši ljudje. Povprečna starost prijavljencev je petintrideset let. Odziv je izredno velik, "jfudi možnosti za delo so v Škofji Loki zelo dobre, je dejal plavalni učitelj Lado Konc, fant, ki je podobne akcije vodil že po mnogih drugih krajih. Do sredine februarja prihodnjega leta se bo po dosedanjih prijavah sodeč v hotelskem bazenu naučilo plavati naj- -manj šestdeset občanov. Tri med njimi smo ob koncu drugega tečaja povprašali, kako so sprejeli pobudo za akcijo in kako so z doseženim uspehom zadovoljni. prej mislila na to. Vedela sem, da so podobni tečaji zelo pogosto v Ljubljani, a to je zame predaleč. Prej pa nisem imela možnosti, da se naučim. Starši so neplavalci in iz strahu, da se mi ne bi v vodi kaj zgodilo, me niso puščali niti do bližnje Sore. Zadnja leta sem bila večkrat na dopustu ob Jadranu, a vedno sem imela nekak neprijeten občutek, ker nisem znala plavati. Letos sem bila na morju, denimo, deset dni in v tem času le enkrat v vodi. Tu sem .splavala' že šesti dan. Strah pred vodo je naenkrat izginil. Potrudila se bom, da bo tudi moja enoletna hčerka kmalu plavalka.« Minka Miklavčič iz Škofje Loke, zaposlena v Službi družbenega knjigovodstva: »Najprej sem opazila lepake, ki so vabili na tečaj. Poleg tega smo uslužbenci SDK v Škofji Loki tudi sosedje TTKS in imamo z njenimi delavci vsakodnevne stike. Brez razmišljanja sem se prijavila vanj. Zakaj se nisem plavati naučila že prej? Kaj naj rečem? Mislim, da je bil to v glavnem strah, bojazen, da se je starejšemu človeku nemogoče naučiti. Vzdušje v bazenu je izredno. Neverjetno smo zadovoljni. Zdaj bodo tudi počitnice na morju drugačne. Večkrat sem že bila ob obali, a nikdar ni bilo pravega razpoloženja. Žalostno sem opazovala tiste, ki se niso bali .mokrega elementa'. Med njimi sta bili tudi hčerki, ki sta že dolgo plavalki. Res, to je pohvale vredna akcija.« Angelca Štukel} iz Reteč, zaposlena v Zdravstvenem domu Škofja Loka: »Krikor hitro sem zvedela za tečaj, sem se prijavila. Kolikokrat sem že Martina Mravlja iz Vin-carij pri Škofji Loki, zaposlena v Veletrgovini Loka: »Z možnostjo vpisa v tečaj me je seznanil lepak v prostorih našega podjetja. Ze prvi dan sem se prijavila. Zagotovo bi se bila že prej, a nisem nikdar vedela za tako priložnost. Sprva sem imela malo treme, malo strahu. Ko pa. sem tu v bazenu srečala številne znanke, je tudi to minilo. Slabih petnajst ur sem potrebovala, da sem prvič v redu zaplavala. No, morda je k temu nekoliko pripomoglo tudi dejstvo, da sem se .plavalne abecede' učila že nekajkrat prej na morju. Toda zdaj sem videla, da to ni bilo nič. Znesek 110 din, kolikor smo tečajniki prispevali na račun stroškov, je res minimalen. Vsakemu bi priporočila, da ne zamudi take enkratne priložnosti.« J. Govekar olmifo Radovljica, Več kot četrt stoletja pri Mercatorju. Kolektiv se je dolgoletnim sodelavcem oddolzSl z jubilejnimi nagradami in zlatimi Mercatorjevimi značkami Mercator j evih 25 let Mercatorjeva temeljna organizacija združenega dela Preskrba iz Tržiča je pripravila ob tej priložnosti v ponedeljek proslavo, na kateri so pode lili Mercatorjeve značke in jubilejne nagrade Predstavnik družbenopolitičnih organizacij Mercatorja Marjan Gradišar je izročil Mercatorjevo zlato značko tudi direktorju TOZD Preskrba Jožetu Mokorelu. Letos praznuje organizacija združenega dela Mercator iz Ljubljane srebrni jubilej. Podjetje je bilo na osnovi odloka predsedstva vlade LRS ustanovljeno 4. marca leta 1949. Štiri leta kasneje se mladi grosist zaradi uvedbe zunanjetrgovinske dejavnosti preimenuje v Mercatorja. Leta 1950 so bili izvoljeni prvi organi samoupravljanja. Število zaposlenih je skokovito "naraščalo. Leta 1961 je Mercator združeval 195 delavcev, leto kasneje pa že 1197, in to predvsem zaradi združevanja v trgovini, katerega zametki so se rodili leta 1962 na pobudo Mercatorja. Leta 1963 je bil Mercator razdeljen na 11 poslovnih enot. Sredstva in delo so se še naprej združevala. 1. januarja leta 1967 je k veliki Mercatorjevi družini pristopila tudi tržiška Preskrba, ki je danes samostojna Mercatorjeva temeljna organizacija združenega dela. Mercator je danes velikan med slovenskimi trgovskimi organizacijami združenega dela. Na osnovi samoupravnega sporazuma združuje 25 temeljnih organizacij združenega dela, v katerih je več kot 5000 zaposlenih. Organizacija ima 470 prodajaln v Sloveniji in drugih republikah in pokrajinah, vrednost prometa pa bo letos dosegla 4 stare milijarde dinarjev. Le redka sorodna podjetja v državi se lahko pohvalijo s takimi dosežki. Srebrni jubilej osrednje organizacije združenega dela slavijo v vseh 25 temeljnih organizacijah združe- nega dela, decembra pa je načrtovana osrednja proslava v Ljubljani. Ena takšnih proslav je bila v ponedeljek zvečer v Tržiču, organizirala pa jo je tržiška Mercatorjeva temeljna organizacija združenega dela Preskrba. Tudi o njenem nastajanju in delovanju kaže zapisati par besed! Temelji današnje TOZD Preskrba segajo v leto 1947, ko so v Tržiču oblikovali podjetje Megopot. Tri leta kasneje je bila ustanovljena Preskrba, ki je naslednji dve leti doživljala temeljite reorganizacije. -Leto 1947 je zato Preskrbino ustanovno leto in so nekateri tovariši in tovarišice, ki so bili takrat pri Mego-potu, danes še vedno člani delovnega kolektiva Mercator. Do leta 1967 je današnja temeljna organizacija Preskrba doživela še nekaj reorganizacij, potem pa se je pripojila k Mercatorju. Prodajne in skladiščne tr-govske površine v tržiški občini so se podvojile, zrasla je nova veleblagovnica in številni drugi trgovski lokah» mreža se je izpopolnila, vzporedno s tem pa se je zboljševala tudi ponudba. Na ponedeljkovi slovesnosti, ki so se je udeležili Mercatorjevi delavci, predstavniki tržiške občinske skupščine in družbenopolitičnih organizacij, predstavniki potrošnikov, predstavniki osrednjega podjetja iz Ljubljane ter predstavniki krajevnih skupnosti tržiške občine, so podelili zlate Mercatorjeve značke delavkam in delavcem, ki so že četrt stoletja, člani Mercatorjevega kolektiva oziroma kolektiva Preskrbe. Prejeli so jih Genovefa Cerar, Metka Dornik, Milan Perko, Anica Tn-ven, Krista Krmelj, Vida Mejač, Damjana Miklič, Marija Mokorel in Zdenka Meglic. Zlati znački sta prejela tudi upokojenca Vida FilaČ in Jože Zlobec, ki sta bila pri podjetju 25 let, ter direktor TOZD Preskrba Jože Mokorel in družbenopolitični delavec ter vodja najbolj oddaljene poslovalnice v Lešah Rudi Žagar, posebne jubilejne nagrade pa so podelili 54 delavcem, ki so pri Mercatorju oziroma TOZD Preskrba 10 oziroma 20 let. Slovesnost je z izbranim koncertom popestril Koroški akademski oktet. Besedilo: J. Košnjek Fotografije: F. Perdan Delavci TOZD Preskrba in gostje na ponedeljkovi prireditvi ob 25. obletnici Mercatorja in to Obiščite nas i prodajalni v Ugoden 9 nakup . izdelkov Cene so občutno znižane