^ Ptuj, torek, :c-- 21. novembra 2006 letnik LIX • št. 89 odgovorni urednik: Jože Šmigoc ï^ cena: 150 SIT (0,63 €) ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov _ ISSN 7704-01993 as Kompleti koles (zimske pnevmatike s platiiii) Menjava pnevmatik Kontrolni pregled Nosilci za smuH ( Sfreini koviki V Štajerski Več infonnacij o zimsid ponudbi in nagradni igri na pooblaščenem servisu Volkswagen. Dominko d.o.i>., Zadmini tig 8, 2251 Phij 02 / 788 11 62,788 11 64,788 11 65 Šport Nogomet • Berko z . evrogolom prinesel ^ točko Dravi! Stran 7 Športno plezanje • Mina Markovič v Kranju sedma na tekmi svetovnega pokala Stran 9 Rokomet • Prvi _ ^ ^ letošnji poraz Ormoža na domačem igrišču Stran 8 ^ Foto: Črtomir Goznik Tednikov pogovor Po mestni občini Po naših občinah Po naših občinah Gospodarstvo Vinko V. Dolenc • Ptuj • Brezplačno Borl • Prvi razpis Ptuj • Pleskarji Kidričevo • O Več kot delaš, več pravno svetovanje za najemnika spet v dobrodelne dela je pred teboj občanom zaživelo neuspešen Stran 3 Stran 4 Po naših občinah Gorišnica • Občini bodo vladali moški! Stran 5 Stran 6 namene Stran 5 Izobraževanje Miklavž • Mladi so debatirali ves dan Stran 12 aluminiju, zdravi koruzi in norih kravah Stran 16 Ljubljana • Novi mojstri v obrti Šesta generacija obrtnih mojstrov V Cankarjevem domu v Ljubljani so 14. novembra podelili mojstrske nazive že šesti generaciji obrtnic in obrtnikov. V Sloveniji je po najnovejših podatkih že 1845 mojstric in mojstrov obrti. Letos je Obrtna zbornica Slovenije podelila mojstrske diplome 272 obrtnim mojstricam in mojstrom, ki so v zadnjem letu uspešno končali mojstrsko izobraževanje, sestavljeno iz štirih delov. Novi obrtni mojstri so se morali dokazati s praktičnim in strokovnim znanjem, znanjem iz pedagogike in andragogike ter znanji, ki so nujno potrebna za uspešno vodenje obratovalnic oziroma podjetij. Mojstrski izpit prinese obrtnikom srednjo strokovno izobrazbo, potrebno za opravljanje podjetja. Z njim pa je obrtnik mojster in kvalificiran za prenašanje praktičnega in strokovnega znanja na vajence in zaposlene delavce. Z mojstrskim izpitom si tudi pridobi možnost za nadaljevanje izobraževanja na višjih strokovnih šolah. Za večjo prepoznavnost obrtnih mojstrov pa bo v bodoče srkbel novoustanovljeni Klub mosjtrov, v okviru katega bodo lahko udejanjali in ščitili svoje interese. V okviru OOZ Ptuj, ki je Foto: Langerholc Rado Stropnik iz Ptuja si je pridobil naziv fotografskega mojstra. po mojstrskih diplomah pri vrhu med slovenskimi zbornicami, z mojstrskim nazivom se ponaša že okrog sto njenih članov, vseh članov je blizu 1300, jih je letos mojstrske diplome prejelo 12. Simon Hrga iz Hvaletincev je postal mojster avtomehanik, Iris Lovrenčič iz Moškanjcev frizerska mojstrica, mojstrice frizerke so postale tudi Slavica Marin iz Kukave, Blanka Munda iz Gorišnice in Janja Prelog iz Male vasi. Zidar- ska mojstra sta postala Ciril Beranič iz Podlož in Marjan Krajnc iz Dornave. Mojstrski naziv preoblikovalca kovin si je pridobil Dejan Kristofič iz Vičave, mojster splošne elektromehanike je postal Marijan Kelc iz Zakla, Slavko Bezjak iz Nove vasi pri Ptuju je po novem slikopleskarski mojster, Rado Stropnik iz Ptuja fotografski mojster, Srečko Jelen iz Sedlaška pa mojster klepar-krovec. MG Hrastovec • Srečanje z ministrom Drobničem Poslej le 16 centrov za socialno delo Minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič se je v soboto, 18. novembra, v viteški dvorani gradu Hrastovec sestal na delovnem srečanju z direktorji centrov za socialno delo in direktorji varstveno-delovnih centrov mariborske in pomurske regije. Predstavil jim je program reorganizacije socialnih zavodov. Po končanem srečanju je minister Drobnič povedal, da so na osnovi razgovorov zaključili, da je reorganizacija centrov nujna, predvsem z organizacijskega vidika, saj ni ustreznih okvirov, da bi lahko vse naloge strokovno dobro opravili, kajti manjši centri nimajo vseh potrebnih strokovnih sodelavcev. Po drugi strani pa je treba preseliti nekatere socialne transferje iz drugih služb na centre za socialno delo. Na vprašanje, ali bodo centre tudi kadrovsko okrepili, je minister Drobnič povedal: »V reorganizaciji se bo pridobilo nekaj kadrov. Kakšen tehnični kader bo celo presežni, vendar nihče ne bo izgubil zaposlitve, ker se vzpostavlja enotnost in samostojnost javnega zavoda na višji ravni. Vsi centri, ki delajo z državljani, ostanejo na istih mestih. Zmanjšali pa bomo administrativne in upravne stroške. Pa tudi poseganje države bo manjše, saj bo namesto 60 dosedanjih svetov zavodov le 16, tudi samo 16 direktorjev javnih zavodov, ostali bodo samo strokovni direktorji na posameznih območjih. V bistvo se ne bo nič spremenilo za uporabnike, saj bodo šli na isto mesto kot do sedaj, k istim sodelavcem. Isti strokovni delavci bodo delali na istih mestih. To je samo reorganizacija na višji ravni, ki je nujna in moramo se spopasti s temi izzivi.« Na vprašanje, kdaj bo projekt izpeljan, minister Drob-nič ni konkretno odgovoril. Zmago Šalamun Uvodnik Kaj pa politični abortusi? Nedvomno je poleg romske problematike in dnevnih aktualnih tem te dni v očeh slovenske javnosti tudi vsebina Strategije za dvig rodnosti v Sloveniji, ki jo je prejšnji teden minister Drobnič predstavil javnosti. Na 29 straneh delovnega gradiva je kar 44 ukrepov, s katerimi želi ministrstvo vplivati na dvig rodnosti. Temeljno stališče je sicer ugotovitev, da je življenje od trenutka spočetja do naravne smrti vrednota, kar po mojem ni sporno. Boleče pa je med ljudmi odjeknila predvsem napovedana novost, da naj bi matere, ki želijo prekiniti nosečnost, to morale plačati same, kajti ne glede na očitke, da gre za očitno ideološki naboj, to zagotovo pomeni boleč poseg v reproduktivne pravice bodočih mater. Čeprav direktor ginekološke klinike v Ljubljani zatrjuje, da tako kot število rojstev upada tudi število splavov (leta 1982 jih je bilo okoli 20.000, lani manj kot 6.000), je Ministrstvo prepričano, da je število splavov boleča rana družbe, ki naj bi bila premalo naklonjena življenju in ni sposobna nuditi zadostne opore materam ter staršem v stiski. Nepravično naj bi bilo tudi, da mora par, ki želi podariti življenje, pomoč pri umetnem oplojevanju plačevati sam, medtem ko država plačuje za prekinitev nosečnosti. Seveda so predlagane direktive glede splavov v javnosti naletele na precej mešan, v glavnem pa negativen odziv, saj so tudi v inštitutu za varovanje zdravja prepričani, da bi lahko bile posledice negativne; ker bi se mnoge matere v finančni stiski zatekale tudi k ilegalnemu splavu. Vsi vemo, da na rodnost vplivajo predvsem širši družbeni dejavniki, zato so bodoči starši v negotovem položaju, kajti na odločitev za otroka vpliva (poleg zdravja) predvsem njihova finančna možnost. In če že govorimo o tem, da je življenje vrednota, naj bo vrednota tudi tisto življenje, za katerega se zdi, da ne ustreza od družbe postavljenim standardom in normativom. Kar pa se tiče plačila abortusov, bi bilo s stališča naroda primerno, če bi uvedli tudi plačilo raznoraznih političnih abortusov, saj pomenijo davkoplačevalcem vse večje breme. Tudi če bi se v tem primeru izkazalo, da je omenjena strategija met v prazno, sem prepričan, da ne bo nobeden od njenih snovalcev za to komurkoli odgovarjal. Zato je strogo omejevanje pravice pri odločanju za splav neustrezno in nesprejemljivo. Toliko bolj, kajti na vprašanje, ali bo ženska morala plačati splav, tudi če se med nosečnostjo ugotovi, da je otrok nepravilno razvit, ali bog ne daj, če je ženska posiljena, je minister molčal. M. Ozmec Ptuj • Starejši za višjo kakovost življenja doma Reintegracija starejših je nujna V okviru projekta Starejši za višjo kakovost življenja doma so v četrtek, 9. novembra, ob 12.30 v prostorih Doma starejših na Ptuju pripravili tiskovno konferenco, kjer so na kratko obrazložili njihova prizadevanja. Projekt sta Zveza društev upokojencev Slovenije in Slovenska filantropija pripravili s pomočjo dveh mednarodnih organizacij, Help Age International in Help the Age. Ciljna skupina so starejši, posvet pa je potekal pod naslovom Slovenija 4 leta po Madridu: civilna družba kot partner držav,i v skrbi za skladen razvoj dolgo živeče družbe - kje smo, kam gremo. V okviru srečanja so pripravili tudi dve okrogli mizi. Prvo, ki je potekala v četrtek je vodila dr. Mateja Kožuh Novak, strokovni vodja projekta, beseda pa je tekla o tem, katere od smernic 2. svetovne konference Združenih narodov o staranju, ki je bila leta 2002 v Madridu, Slovenija pri razvoju dolgo živeče družbe uresničuje. Vladi namreč nameravajo ponuditi tudi partnerstvo pri zagotavljanju madridskih smernic in slovenske strategije. Drugo okroglo mizo, ki je potekala v petek, je vodila Angelca Žiberna iz Zveze društev upokojencev Slovenije, na njej pa so pregledali dosedanje dosežke na področju preprečevanja nasilja nad starejšimi. Na novinarski konferenci so dr. Mateja Kožuh Novak, Angelca Žiberna, Tomaž Banovec, Davor Do-minkuš in Anka Osterman predstavili pomen projekta in medgeneracijskega sodelovanja z znanjem in izkušnjami. Kot je povedala dr. Mateja Kožuh Novak, strokovni vodja projekta, so v okviru Združenih narodov pregledali, kaj je bilo narejeno po Madridski konferenci. »Glavna poanta je vključevanje znanja in izkušenj starejših za hitrejši razvoj družbe. Pričakujemo, da se bomo čim prej dogovorili, kaj bomo naredili za dosego ciljev. Po mojem mnenju je bilo doslej premalo narejeno za reintegracijo starejših,« je povedala Mateja Kožuh Novak. Na posvet so povabili vsa ministrstva, udeležila pa sta se ga le dva predstavnika, Davor Dominkuš iz Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve ter Jože Nerat iz Ministrstva za gospodarstvo. Dominkuš je poudaril, da se strinja s trditvijo, da je zavesti v družbi o pomenu reintegracije starejših premalo in je treba delati na kakovostnejšem izkoriščanju izkušenj starejših. »Tukaj ne gre zgolj za probleme, s katerimi se soočajo starejši, ki so zaradi bolezni ali invalidnosti vezani na pomoč države, gre za širši kompleks vprašanj,« je še poudaril Dominkuš. Ob koncu novinarske konference je voditeljica in vodja projekta Starejši za višjo kakovost življenja doma Anka Osterman izrazila upanje, da bo posvet čim prej obrodil sadove. Dženana Bećirović Angelca Žiberna, dr. Mateja Kožuh Novak, Anka Osterman, Tomaž Banovec in Davor Dominkuš Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Nevenka Anžel. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis. net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02 ) 749-34-10, Jelka Knaus (02 ) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralmk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 [0,63 €] (za naročnike 120 [0,50 €]) tolarjev, v petek 280 tolarjev [1,17 €]. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev [84,29 €], za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev [112,84 €]. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Foto: DB Ptuj • Pogovor z akademikom Vinkom V. Dolencem, tudi častnim občanom MO Ptuj Več kot delaš, več dela Je pred teboj Častni občan MO Ptuj akademik prof. dr. Vinko V. Dolenc se Je v spremstvu dr. Ludvika Toplaka, sedaj že bivšega veleposlanika Republike Slovenije pri Svetem sedežu, direktorja ptujske bolnišnice Roberta Čeha, dr. med., spec. radiologa in Rada Preglja, dr. med., spec. sodelavca na Nevrološki kliniki v Ljubljani, na martinovo soboto za kratek čas ponovno ustavil na Ptuju, kot že večkrat v zadnjih letih. V Mestni hiši ga je sprejel tudi župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan, s katerim se je v pogovoru seznanil z nekaterimi ptujskimi projekti. Novi direktor ptujske bolnišnice pa ga je seznanil z novimi bolnišničnimi projekti, vključno z načrti za izgradnjo koma centra, v katerem naj bi skrbeli za bolnike v komi, ki ga tudi Vinko V. Dolenc ocenjuje kot zelo pozitivnega. Dr. Ludvik Toplak, ki je častnega občana MO Ptuj iz leta 1998 tokrat pripeljal na Ptuj, se je po zaključku mandata veleposlanika Republike Slovenije pri Svetem sedežu vrnil na Univerzo v Mariboru, dobil pa je tudi nekaj ponudb za delo v akademski sferi. Pohvalil je prizadevanja ptujskega župana dr. Štefana Čelana na področju razvoja višjega in visokošolskega študija. Vesel pa bo tudi vsake ponudbe s tega področja, ki jih bo imel Ptuj, v katerega se vedno rad vrača. Akademik Vinko V. Dolenc o Ptuju vedno govori kot o biseru, v tem mu pritrjujejo tudi njegovi številni prijatelji po svetu, ki so že bili na Ptuju. Najstarejše slovensko mesto naj bi postalo slovenski Heidelberg, na Ptuju naj bi se šolali kadri za kulturno dediščino. Odkar je bilo Društvo prijateljev Ptuja registrirano, to se je zgodilo 23. decembra 2003, je Ptuj obiskal že večkrat. Sam pravi, da so s Ptujem povezani spomini na najlepša leta njegovega življenja. Veliko mu pomeni tudi imenovanje za častnega občana MO Ptuj, saj gre za priznanje iz domačega loga, odkoder pa priznanja ponavadi pridejo najtežje in le redkokdaj. Akademik Vinko V. Dolenc je tudi ob zadnjem obisku Ptuja prijazno odgovoril na nekaj vprašanj Štajerskega tednika. V zgodovino medicine se je zapisal ob kaverznem sinusu, ki ga je raziskal in operiral kot prvi na svetu. Za to je porabil več let študija v laboratoriju, ko pa je bil prepričan, da je taka operacija možna, jo je opravil pri bolniku, trajala je dvanajst ur, nato pa je porabil še pet let, da je prepričal tudi kolege po svetu. Nasprotovanj ni manjkalo. Danes je kirurško zdravljenje obolenj na lobanjskem dnu že nekaj povsem vsakdanjega. Št. tednik: Kaj vam po- Foto: Črtomir Goznik Akademik prof. dr. Vinko V. Dolenc, dr. med., višji svetnik, strokovnjak svetovnega slovesa, najmlajši slovenski akademik, po rodu Sestržan, ki je slovensko nevrokirurgijo naredil prepoznavno v celem svetu. Je eden tistih zdravnikov, ki je prepričan, da je kvaliteta v zdravstvu to, da je bolnik operiran pravočasno in dobro oziroma, da prejme pravočasno in ustrezno zdravilo. menijo ta občasna vračanja na Ptuj kot častnemu občanu. O najstarejšem mestu vedno lepo govorite tudi kot član Društva prijateljev Ptuja, ki si prizadeva čim bolj povezati nekdanje Ptujčane z občinami oziroma župani na Ptujskem? Vinko V. Dolenc: »Človeku kraj, kjer je začel oziroma dobil prva »navodila«, prve napotke, kako se prebijati skozi življenje, kako udej-stvovati v intelektualnem pogledu, veliko pomeni. To smo dobili na Ptuju. Na Ptuj me vežejo spomini na najlepša leta, ki jih poistovetim z gimnazijo, s sošolci in profesorji.« Št. tednik: Tudi, ko hodite po svetu, o Ptuju zelo lepo govorite in vabite svoje prijatelje, da obiščejo najstarejše in za mnoge najlepše slovensko mesto. Vinko V. Dolenc: »Seveda. Vsakdo, ki je v tem mestu živel, mu ostane za vedno zavezan. Bilo bi nenormalno, če mesta, ki ga krasijo številni presežniki, človek ne bi vzljubil. Še naprej bom poskušal s tem okoljem deliti intelektualno in humano, ko- liko bo to največ mogoče.« Št. tednik: Letos smo o vas veliko slišali, ko so se v Ljubljani zbrali nevrokirurgi iz celega sveta. Za vas velja, da ste med prvimi v svetu začeli operirati anevrizme v akutnem stanju, zaradi tega ste bili na začetku deležni številnih kritik doma in po svetu. V zgodovino medicine ste se zapisali ob kaverznem sinusu, ki ste ga raziskali in operirali prvi na svetu. Kakšni so še izzivi, ki jih pričakujete pri svojem delu? Vinko V: Dolenc: »Teh je veliko, celo lahko rečem, da jih je vedno več. Gre namreč za to, da vsako novo odkritje ali rešitev nekega problema prinese toliko znanja, da človek vidi nove probleme. Skratka, gre za eno pot, ki potrebuje čas, da se nekaj udejani, da se nekaj razvije, da se nekaj spozna, da potem lahko gremo naprej. Preskakovanje ni mogoče. Več kot delaš, več dela je pred teboj. Nova spoznanja prihajajo z majhnimi koraki in velikih odkritij. Potrebno je povezati številne malenkosti, kar pa je edino možno, če si človek nabere čim več izkušenj v razis- kovalnem in kliničnem delu in, če to povezuje in primerja s podatki iz literature. Če te delo veseli, potem je to pač veliko zadovoljstvo.« Za Ptuj kot slovenski Heidelberg Št. tednik: Je tokratni obisk Ptuj zgolj vljudnosten ali deloma tudi delovni, glede na to, da smo vas srečali v družbi z novim direktorjem ptujske bolnišnice Robertom Čehom? Vinko V. Dolenc: »Z novim direktorjem ptujske bolnišnice sodelujeva že dlje časa. Mislim tudi, da bo z njim ptujska bolnišnica dobila nov zagon. Koliko ga poznam, je zelo inovativen, na Ptuj želi prinesti nove stvari. Pričakujem pa, da bo to sodelovanje še bolj široko, poglobljeno.« Št. tednik: Ali to pomeni, da boste kakšno od svojih operacij izvedli tudi na Ptuju? Vinko V. Dolenc: »Ni izključeno, zakaj pa ne?« Št. tednik: Pomeni to, da ptujska bolnišnica razpolaga tudi z vso potreb- no opremo, potrebno pri vaših operacijah? Vinko V. Dolenc: »O tem ne morem govoriti, ker bolnišnice oziroma njene opremljenosti ne poznam dovolj dobro. Jaz delam v zelo ozkem področju nevrokirurgije, ki ima zelo specifične zahteve glede operacijske opreme, kar zadeva zdravljenje po operaciji. Vendar se to vse da narediti.« Št. tednik: Kaj pa bi vi svetovali ptujskemu županu, na kaj mora paziti pri svojem županovanju? Vinko V. Dolenc: »To vprašanje pa je zelo težko. Nikoli se namreč nisem ukvarjal s temi stvari. Če pa bi lahko karkoli rekel, bi rekel to, da zelo dobro dela. Kar pa me posebej veseli je to, da poskuša Ptuj oživiti z intelektualnega stališča, da skuša na Ptuj prinesti več šol, več edukacije. Že od nekdaj govorim, da bi Ptuj lahko bil slovenski Heidelberg.« Št. tednik: Kakšen pa je vaš odnos do politike, v okviru predvolilne kampanje kandidata za župana MO Ljubljana Zorana Jankoviča, ki je medtem že postal novi ljubljanski župan, smo slišali, da naj bi postali njegov osebni svetovalec za področje zdravstva. Vi ste to takoj demantirali. Vinko V. Dolenc: »Seveda sem stvar moral demantirati, nisem politik, s politiko se tudi ne želim ukvarjati. Za to nisem sposoben, bilo bi tudi škoda, če bi se s tem poskušal ukvarjati. Zadeva z novoizvoljenim ljubljanskim županom je bila čisti nesporazum, zato je bilo potrebno stvari postaviti na jasno, da je celotna slovenska javnost izvedela, da Dolenc ni politik, da se želim še naprej ukvarjati s stroko.« Št. tednik: Zanimivo pa je, da se vedno več zdravnikov želi ukvarjati s politiko, primeri Pivec v Mariboru, Klokočovnik v Izoli, Perne v Kranju, itd. Kako pa to komentirate? Vinko V. Dolenc: »Ljudje pač mislijo, da lahko po določenem času začnejo delati kaj drugega. Osebno bi to težko, zelo težko odobraval, pa tudi težko obsojal. Saj veste, včasih se ljudje najdejo po mnogih letih. Če se nekdo čuti sposobnega tudi za to, da bi lahko delal kaj drugega, mislim, da to ni nič slabega. Kot vsako drugo delo, pa mora tudi to novo delo vzeti zelo resno. Če jemljete vodenje neke bolnišnice kot nekaj političnega, to najbrž ni čisto politično. Neko ustanovo lahko vodi nekdo, ki delo pozna, če poznaš delo od vstopnih do izstopnih vrat, lahko stvari tudi bolje urejaš.« Št. tednik: Kaj pa vam osebno pomeni martino-vanje oziroma, kakšen je vaš odnos do pitja vina? Vinko V. Dolenc: »Ni dobro, če je vina preveč. Brez vina pa je zelo slabo.« Št. tednik: Kakšen pa je vaš odnos do tradicije? Vinko V. Dolenc: »Tradicijo je potrebno čuvati. Narod brez tradicije, kraj brez tradicije ali mesto kot je Ptuj, mora še posebej paziti na to. Tudi zaradi tega, ker skupaj s Škofjo Loko in Piranom nosi zastavo najstarejših mest v Sloveniji.« Majda Goznik Častna občanka in občani MO Ptuj Leta 1998je postal častni občan MO Ptuj akademik Vinko V. Dolenc, leta 1999 dr. Jože Neuda-uer, leta 2000 primarij Mitja Mrgole, leta 2004 dr. Ljubica Šuligoj, 2005 akademski slikar Albin Lugarič, leta 2006pa Albin Pišek. V nekoč veliki občini Ptuj, ko se ta še ni razdelila na petnajst oziroma šestnajst občin, so častni občani postali Janez Zemljarič, dr. Anton Trstenjak, akademski slikar France Mihelič, pisatelj Ivan Potrč in prof. Jože Gregorc. Ptuj • Obiskali smo pisarno Zavoda PIP v Krempljevi ulici 1 Prevladujejo primeri iz delovnega in sosedskega prava Darjan Lampič je pravni svetovalec, z njim smo se pogovarjali v ptujski pisarni Zavoda PIP na Ptuju, neprofitnega zavoda, ki je bil ustanovljen za izvajanje brezplačne pravne pomoči, alternativnega reševanja sporov in informiranja. Za sprejem strank oziroma kot pravna informatorka, odgovorna za sprejem strank, pa v ptujski pisarni dela študentka prava Vanja Janžekovič. Darjan Lampič je povedal, da so tudi že na Ptuju, čeprav delujejo slab mesec, ljudje že našli pot k njim. Pomoč zagotavljajo vsem tistim, ki jo potrebujejo, v prvi vrsti pa mladim, starejšim in socialno ogroženim. Zavod PIP je največji ponudnik brezplačne pravne pomoči s soglasjem ministrstva Republike Slovenije na pravosodje v SV Sloveniji. Dejavnost brezplačne pravne pomoči izvaja po zakonu o brezplačni pravni pomoči. Zavod deluje v regionalnih centrih v Mariboru in Murski Soboti, od 24. oktobra pa ima tudi pisarno na Ptuju, v Krempljevi ulici 1, kjer ima sedež tudi Revivis, višješolsko in visokošolsko središče Ptuj. Za stranke za zdaj delajo ob torkih od 8. do 15., sredah od 8. do 17. in v četrtek od 8. do 13. ure. Po potrebi bodo de-lovnik razširili na cel teden. Ptujsko sodno krožje je med zadnjimi v Sloveniji dobilo brezplačno pravno pomoč, ki jo zagotavljajo za občane z območja upravnih enot Ptuja in Ormoža. Naše delo temelji na strokovnosti, varstvu človekove osebnosti in dostojanstva. S svojim delom po- skušamo prispevati h utrditvi pravne varnosti posameznika in k boljši osveščenosti o posameznikovih pravicah in dolžnostih, še posebej poudarja Darjan Lampič. Dostop do brezplačne pravne pomoči želijo uporabnikom čim bolj olajšati, zato jim priporočajo, da se na obisk predhodno naročijo na telefonsko številko 771-11-59. V ptujski pisarni PIP-a so doslej imeli največ opravkov s primeri iz delovnega prava, ko ljudje preučujejo možnosti za vložitev tožbe oziroma ugotavljajo, če te sploh obstajajo, zelo veliko pa je tudi primerov iz sosedskega prava, sporov zaradi zemljišč oziroma mej. Sosedski spori so sploh značilnost manjših krajev oziroma ruralnih območij. Zavod PIP je tudi študijski center, v okviru katerega poteka izbirni predmet Pravna klinika Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Skozi delo v PIPu, ko se se študentje prava srečujejo z individualnimi, neposrednimi in konkretnimi pravni primeri, se tudi na nek način uvajajo v praktično delo na področju prava. Novost v delu Zavoda PIP je alternativno, izvensodno reševanje sporov z mediacij-skim postopkom. Posebno pozornost posvečajo tudi informiranju. Pravica do javnih informacij je den od temeljev demokratičnega nadzora javnosti nad oblastjo v državi, lokalni skupnostim in povsod, kjer se uporablja denar davkoplačevalcev. Te pravice se je potrebno zavedati in jo tudi uresničevati. Ljudje imajo pravico vedeti, kateri so službeni avtomobili državnih uradnikov, koliko plačujemo za njihovo bivanje v tujini, katera zasebna podjetja delajo za državo, prav tako, kakšne so sejnine občinskih svetnikov in koliko župani porabijo za reprezentanco. Za izboljšanje znanja mladih o EU in dvigovanje evropske zavesti so v prostorih Zavoda PIP v Mariboru, Murski Soboti in na Ptuju uredili posebne prostore, ki so jih poimenovali Evropski kotiček. V teh kotičkih so na voljo različne publikacije o EU in o Svetu Evrope. Predstavništvo Evropske komisije je Zavod PIP prepoznalo kot kompetentnega partnerja na območju SV Slovenije preko katerega potekajo različni Foto: Črtomir Goznik V ptujski pisarni Zavoda PIP za zdaj delajo trikrat tedensko, po potrebi bodo delo raztegnili čez cel teden, saj njihova dejavnost ni samo nudenje brezplačne pravne pomoči, pravnega nasveta, izvajajo tudi dejavnost mediacije, zagovorništva, prijavljajo pa se tudi na državne razpise in razpise EU. Na fotografiji Darjan Lampič, pravni svetovalec in Vanja Janžekovič, pravna informatorka, odgovorna za sprejem strank v ptujski pisarni Zavoda PIP. družabni dogodki in obiski predstavnikov EU v tem okolju. Zavod ima tudi status nevladne organizacije, ki sodeluje z nevladnimi organizacijami v lokalnem okolju. Sodelavci zavoda PIP bodo postali tudi sodelavci Štajerskega tednika. Vsi, ki želijo brezplačni pravni nasvet in svetovanje, lahko svoja vprašanja pošljejo tudi na uredništvo Štajerskega tednika, Raičeva ulica 6, Ptuj, z oznako za PIP. MG Ptuj • Likovna razstava učencev OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj • Konstitutivna seja sveta MČ Center Mladi umetniki navdušili Novi predsednik Boris Miočinovič V Centru interesnih dejavnosti na Ptuju so v četrtek, 16. novembra, ob 12. uri odprli likovno razstavo del učencev OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj. Razstavlja 29 mladih umetnikov, ki so za to priložnost ustvarili kar 48 del. Vse slike so nastale v letošnjem šolskem letu, učenci pa so se za razstavo temeljito pripravili. Uporabljali so različna likovna področja, od slikanja do grafike in risanja. Tudi likovne tehnike, ki so jih uporabljali so zelo raznolike, ustvarjali so z ogljem, vodenimi barvami, temperami in kolažem. Razstavlja kar 29 otrok, vsi iz oddelka OVI ter nekaj otrok iz devetletke. Največ del je nastalo pri likovnem pouku, ki je po besedah mentorice Alenke Kosem, eden najbolj priljubljenih predmetov na njihovi šoli. »Večini otrok je bila ta ideja, da bodo razstavljali zelo všeč. 16. novembra se je na konstitutivni seji sestal svet MČ Center, ki ima več kot štiri tisoč prebivalcev. Foto: DB Mladi ustvarjalci so bili posebej veseli nagrad, ki jim jih je podarila Nevenka Gerl iz CID-a. Pri likovnem se sprostijo, do izraza pa pridejo tudi njihove ekspresivne poteze,« je še dejala Kosemova, likovna pedagoginja na OŠ dr. Ljudevita Pivka. Pri projektu je sodeloval tudi Tomaž Plavec, ki je skupaj s Kosemovo pripravil razstavo likovnih del, ki jih odlikuje izjemna izraznost, opažena tudi na nacionalnem natečaju Evropa v šoli, kjer so učenci te šole zadnja leta pogosto prejemali posebne nagrade za svoje ustvarjalne dosežke. Široka paleta uporabljenih barv ter veliko domišljije sta glavne značilnosti del mladih ustvarjalcev. Kot je opazno že na prvi pogled, najraje slikajo pokrajino, fi-guraliko oseb, precej pa je tudi domišljijskih motivov. Na povabilo CID-a Ptuj je razstava postavljena na ogled v njihovih prostorih, kjer bo na vse do konca leta. Prihodnje leto pa se bo preselila na Pedagoško fakulteto v Maribor. Dženana Bećirović Na volitvah 22. oktobra so bili v svet te četrti, ki jo je v prejšnjem mandatu vodil mag. Metod Grah, izvoljeni Branka Bezeljak Glazer, Boris Miočinovič, Andreja Čelan, Tomaž Alič, Dejan Levanič, mag. Ksenija Vuk Kostanje-vec in Oto Mesarič. Po potrditvi mandatov so za novega predsednika sveta MČ Center izvolili Borisa Miočinoviča, za podpredsednico pa Branko Bezeljak Glazer, ki je tudi predlagala, da bi vsak član sveta do decembrske seje pripravil svoj videnje dela četrtnega sveta, ki pa tudi zaradi pomanjkanja denarja, ne samo pristojnosti, ne more odigrati vloge male občine, kljub temu, da pa gre za četrt, ki je neke vrste središče MO Ptuj. 12. decembra bodo izvedli že tradicionalno srečanje starejših občanov, ob 105. rojstnem pa bodo obiskali tudi najstarejšo občanko MO Ptuj Otilijo Holc. MG Gorišnica • S prve konstitutivne seje ^m m Občini bodo vladali moški! Ženska kvota v politiki gor ali dol - v Gorišnici je ni! Ne da ne bi bilo kakšnega ženskega imena med kandidatkami - to že, toda med izvoljenimi iz ljudstva v občinski svet ni niti ene same ženske predstavnice! Tako bo prihodnje štiri leta v občinski stavbi zasedal izključno moški svet in odločala izključno moška pamet! Če je to slabo ali dobro, je stvar stališča posameznika. Seveda so občinski poglavarji s Kokotom na čelu prepričani, kar so tudi jasno povedali, da bolje skoraj ne more biti, saj bo zdaj, ob moškem pametnem modrovanju, razvoj tekel gladko in doseči se bo dalo prav vse, kar si bodo zastavili, ne da bi jih pri tem oviralo kakšno »kokodajsa-nje«. No, tako, med vrstica- mi, a tudi bolj naravnost, so pa vendarle priznali, da bo »občinovanje« morda malo manj zanimivo in da bi se, vsaj za popestritev, gotovo prilegel kakšen ženski glasek med siceršnjim basiranjem. Sicer pa se je bolj kot kakšnega basiranja bati (moškega) molčanja, ki ga možakarji velikokrat uporabljajo kot izgovor za modrost, še zlasti takrat, ko nečesa ne vedo, ne razumejo ali pa ne upajo povedati ... No, bomo videli, kako bo odslej v Gorišnici. Zdaj pa k bolj resnemu delu prve seje; ampak da ne bo napačnega razumevanja - tudi prvi del pričujočega zapisa je nastal v času seje pod točko zaključka pobud in vprašanj ... Torej; gorišniški moški pevski, pardon, občinski zbor je v rekordno kratkem času preletel in sprejel praktično vse točke dnevnega reda; možakarji so bili tako zelo hitri, da smo jim novinarji komaj sledili. Brez pripomb in odvečnih mnenj so bili potrjeni vsi mandati svetnikov, ki jih je po odcepitvi Cirkulan 11 ter mandat dosedanjemu in novemu županu Jožetu Kokotu. Potem so prav tako s polno hitrostjo imenovali člane dveh komisij in sicer bodo v komisiji za mandatna vpra- Novi gorišniški občinski svet je brez lepšega spola - niti ene same boljše polovičke ni med enajstimi bolj ali manj mladimi moškimi predstavniki ljudstva ... šanja, volitve in imenovanja delovali Janko Bezjak, Janez Ambrož in Bojan Purgaj, v statutarno pravno komisijo pa so bili imenovani Srečko Peklar, Andrej Horvat in Vau-potič Jože. Nekaj več besed je padlo le okoli sprejema osnutka Statuta in poslovnika občine oz. Občinskega sveta, kjer je svetnika Ivana Kelenca zanimalo, kako bo s plačilom sejnin v primeru neudeležbe na seji, saj naj bi po členu pravilnika ostal brez sejnine le tisti svetnik, ki se seje neupravičeno ne bi udeležil. To pa posledično pomeni, da bi naj po takšni dikciji sejnino dobivali vsi upravičeno odsotni svetniki, kar bi bilo seveda precej čudno. Direktor občinske uprave Matevž Cestnik je na to opazko povedal, da bo iz člena pač treba črtati besedo neupravičeno in s tem bo zadeva rešena, saj bodo tako brez sejnin ostali vsi odsotni svetniki, ne glede na upravičenost ali neupravičenost izostanka. Zaupni občinski dokumenti?! Ivan Kelenc, ki je očitno zelo, zelo podrobno prebral sejno gradivo, pa se je zapičil še v en člen poslovnika; in sicer v tistega, ki je govoril o možnosti vpogledov svetnikov v občinsko dokumentacijo, pri čemer naj bi bili določeni dokumenti tako zelo zaupne narave, da bi o možnosti vpogleda odločal le župan. Kelenca je seveda zanimalo, kateri dokumenti so lahko tako zaupne narave, da jih niti svetniki ne bi smeli videti brez županovega dovoljenja, Cestnik pa konkretnega odgovora ni imel, pojasnil je le, da pravzaprav ni dokumenta, ki ga ne bi bilo možno videti in pregledati, saj tako določa že zakon o javnosti informacij. No, člena, ki govori o tej možnosti, pa nato vseeno niso popravljali. V nadaljevanju seje so politični možje nato razjasnili še nejasnosti okoli vaških odborov: slednji se bodo volili na novo in kot je povedal župan Kokot, se bodo petčlanske ekipe novih vaških odborov izvolile na zborih krajanov do konca letošnjega leta. Za konec se je oglasil še »stari svetnik« Jožef Petek: »Veste kaj, gospod župan, nova javna razsvetljava ob magistralni cesti skozi del Moškajnc sicer res lepo sveti, ampak takšno razdejanje, kot so ga pustili izvajalci za seboj po tleh, pa je nedopustno. Kolikor vem bi po pogodbi morali vzpostaviti stanje pred začetkom del, zdaj pa so zelenice gramoznice, poškodovani so pločniki, kupi iztrganega asfalta so nametani in prerasli s travo, da se še kositi ne da! Prosimo, da izvajalec takoj, še pred zimo, uredi poškodovana zemljišča, sicer bodo težave tudi s pluženjem!« Župan seveda ni mogel reči kaj drugega, kot da bodo orgirali in zahtevali takojšnjo ureditev razdejanja po tleh. Tik pred koncem je nato padla še ideja o novoletnem praznovanju na novem gorišniškem trgu, ki pa pri županu ni naletela na ravno pozitiven odgovor - kje in kako bo potekalo silvestrovanje naj bi po županovih besedah odločali na eni naslednjih sej. Tisto, kar je sledilo, pa ni več čisto za javnost - novi svetniki se pač morajo bolje spoznati med seboj in kje drugje se je lažje spoznavati, kot ob kozarčku rujnega? ... SM Ptuj, Murska Sobota • 8. državno tekmovanje slikopleskarjev Osvežili bodo prostore internega in kirurškega oddelka Osmo državno tekmovanje slikopleskarjev bo 24. novembra potekalo v murskosoboški bolnišnici. Na novo bodo prepleskali prostore internega in kirurškega oddelka. Tekmovanje ima tudi humanitarni pomen. Že tradicionalni sponzorji, glavni je JUB, d. d., sponzorji pa Be-linka Belles, d. o. o., Schuller, d. o. o., Chemocolor Sevnica, d.o. o. in Helios, d. o. o., bodo material in orodje za izvedbo del prispevali brezplačno. Humanitarni prispevek (material, orodje in delo) je ocenjeno na osem milijonov tolarjev. V okviru tekmovalnega in humanitarnega dela bodo udeleženci, slikopleskarji iz cele Slovenije in dijaki srednjih gradbenih šol, skupaj jih bo 90, popleskali stene, strope in vratne podboje internega oddelka, specialističnih internističnih ambulant internega dodelka, hodnike dela kirurškega oddelka ter vsa vrata in podboje gine-kološko-porodnega oddelka (bodočega neakutnega oddelka). Posamezno ekipo bosta sestavljala dva člana, obrtnik in delavec, vsaka bo morala v tekmovalnem delu prepleskati eno sobo in vrata v prostorih internega odelka bolnišnice. Hodnike kirurškega oddelka in vrata ter podboje starega ginekološko-porodnega oddelka pa bodo uredile humanitarne ekipe. Delo ekip bo ocenjevala že preizkušena sodniška ekipa, ki jo bodo sestavljali mojstri slikopleskarji in predstavnik Srednje gradbene šole Maribor. Najboljše tri ekipe bodo prejele pokale, zmagovalec pa tudi velik prehodni po- kal, vse sodelujejoče ekipe pa priznanja. Tradicionalno državno tekmovanje slikople-skarjev ni pomembno samo zaradi uveljavljanja stroke, poklica in novih materialov temveč tudi humanosti, ki jo na ta način približujejo mladim, ki se šele usposabljajo za svoj bodoči poklic. Doslej so slovenski sliko-pleskarji osvežili stene številnih slovenskih bolnišnic oziroma ustanov. Po ptujski bolnišnici so tekmovanje izvedli še v Pediatrični kliniki v Ljubljani, porodnišnici v Splošni bolnišnici Maribor, Vrtcu Ptuj, Splošni bolnišnici Celje, Splošni bolnišnici Trbovlje in Splošni bolnišnici Slovenj Gradec. MG Foto: Črtomir Goznik Branko Goričan, predsednik gradbene sekcije pri OOZ Ptuj, idejni oče danes že tradicionalnega državnega tekmovanja slikopleskarjev Slovenije, ki se je pričelo pred sedmimi leti. Prvo tekmovanje s humanitarnim delom je potekalo v Splošni bolnišnici Ptuj. Obnovili so prostore nekdanjega otroškega oddelka. Letos si štejejo v čast, da bo njihovo tekmovanje s svojim obiskom počastila tudi Štefka Kučan, ki zelo ceni humanitarno delo na vse področjih življenja in dela ljudi. Foto: SM Borl • Prvi razpis za najemnika neuspešen Ena sama ponudba Država oz. Ministrstvo za kulturo se je po večletnem mečkanju letos vendarle odločila za izdajo razpisa za najemnika gradu Borl. Razpis z - za marsikoga nesprejemljivimi pogoji - je bil objavljen v začetku jeseni, 15. novembra pa je potekel rok za oddajo ponudb. Na knjižni polici Prvi razpis za najemnik je »padel«, morda bo drugo leto ponovljen (z drugačnimi pogoji), zob časa pa najeda grajsko zidovje ... Posebna komisija je na omenjeni dan popoldne odprla prispele ponudbe, pravzaprav, če smo točni, eno samo kuverto. »Po vpogledu v prispelo ponudbo je bilo ugotovljeno, da pravzaprav ne gre za ponudbo, temveč za neke vrste pismo o nameri, pošiljatelj pa je Fundacija Ghandin v sodelovanju s poslovno skupino Sava. V tem pismu je izražena pripravljenost po skupnem sodelovanju v morebitnih pogajanjih, vendar podpisnik hkrati navaja, da ne prevzema nobenih pravno veljavnih obveznosti na podlagi izdanega razpisa,« je v izjavi za javnost povedal Andrej Breznik s kulturnega ministrstva. Drugače povedano, edini pošiljatelj uradne dokumentacije bi se želel pogovarjati o drugačnih pogojih najema, pod danimi pogoji pa ne bi sodeloval. Ve se, čeprav neuradno, da za Fundacijo stoji Miha Pogačnik, za poslovno skupino Sava pa vodstvo Ptujskih Term. Direktor Term Andrej Klasinc, ki se je prvič javno pojavil kot morebitni interesent za najem šele na zadnji tiskovni konferenci pred dobrim mesecem dni, ni skrival interesa po vključitvi haloške-ga gradu v zastavljeno poslovno strategijo term, med »za-držujočimi« dejavniki, ki so se mu zdeli najbolj sporni, pa je bilo po njegovih besedah pridobitev soglasja za gradbena dela (obnove oz. prenove) gradu s strani zavoda za kulturno dediščino. Sicer je bil zraven Pogačnika oziroma Fundacije Gandhin velikokrat omenjan kot eden najbolj resnih ponudnikov Anton Krajnc, ki je bil pripravljen v grad vložiti veliko svojega denarja, vendar nikakor ne za skopo odmerjeno dobo najema 25 let kot jo je postavilo ministrstvo v razpisu. Krajnc se sicer že lahko pohvali z referencami kot je popolna obnova enega od avstrijskih gradu in podobno zadevo je nameraval izvesti tudi z gradom Borl, vendar ne pod pogojem tako kratke najemne dobe. Po njegovem mnenju je najkrajša doba najema, ki se za tovrstne primere uporablja v svetu, vsaj 99 let. Glede na njegovo že več let izkazano in očitno tudi resno zanimanje za grad Borl je nekoliko presenetljivo, da tudi sam ni poslal ponudbe, vendarle pa takšno njegovo potezo gre povsem razumeti v kontekstu dejstva, da že leta ponuja kulturnemu ministrstvu tako svoj denar kot vizijo namembnosti in obnove gradu Borl. No, kakorkoli že, pristojna komisija, ki je 15. novembra odpirala ponudbe, se je na podlagi prispelega pisma o nameri odločila, da prispela ponudba ne ustreza pogojem razpisa. » Pravzaprav ni na razpis prispela nobena prava ponudba, zato je komisija sprejela sklep, da se postopek za- ključi. Ministrstvu za kulturo pa bo predlagala, da pripravi nov razpis s korenito drugačnimi pogoji,« je povedal Breznik. Kakšni bodo ti pogoji, je težko napovedati, gotovo pa bo po besedah Breznika šlo za spremembo oziroma podaljšanje najemnega obdobja, v povezavi s tem pa tudi za višji vložek (najemnino) v obnovo gradu, pri čemer pa naj bi sodelovala tudi država s finančnim vložkom, pridobljenim iz naslova evropskega strukturnega sklada. Zanimivo, da čez finančne pogoje ni doslej imel pripomb nihče; po razpisu pa naj bi ponudnik moral zagotoviti vsaj 150 milijonov tolarjev v prvih petih letih najema, ki bi se morali uporabiti za obnovo grajske stavbe. Realno gledano gre za sicer zelo majhno vsoto v primerjavi s sredstvi, ki bi sicer dejansko omogočila kompletno renovacijo velikega grajskega kompleksa, česar so se gotovo zavedali tudi vsi interesenti. V primerjavi z ocenjeno vrednostjo gradu, ki sicer ni naprodaj, pa gre za dokaj veliko vsoto, saj naj bi bil grad „vreden" borih 500 milijonov tolarjev. Pogajanja na osnovi takšne ponudbe kot jo je poslala Fundacija Ghandin v povezavi s poslovno skupino Sava pa po sklepu komisije ne pridejo v poštev. Nov razpis s spremenjenimi pogoji najema naj bi bil pripravljen in objavljen v prvi polovici naslednjega leta, čeprav 100 odstotnega zagotovila za to ni. Na gradu pa so že potrebna nujna obnovitvena dela, predvsem na strehi, ki pušča, zamakanje pa uničuje stene in notranjost gradu. Na takojšnjo izvedbo najbolj nujnih del že nekaj časa opozarja Društvo za oživitev gradu Borl, ki ga vodi Martin Prašnički. V ta namen so že organizirali dobrodelni koncert in zbrali 200 tisoč tolarjev, za sanacijo najnujnejšega pa računajo tudi na delež ministrstva. »Ministrstvo bo še letos izdalo javno naročilo za dela manjših vrednosti, lahko pa se tudi zgodi, da se bodo najnujnejša dela izvedel na osnovi naročilnice. To je odvisno od ocene potrebnih vloženih sredstev. Obseg del namreč zaenkrat še ni določen, zato kaj bolj konkretnega ne morem reči,« je še povedal Andrej Breznik. Zdaj je tako le upati, da vsa »zadeva Borl« ni pospravljena v zaprašen fascikel in prestavljena na nedoločeno prihodnost. Vsaj sanacijo strehe bi bilo res nujno opraviti čimprej, kako pa bo z razpisom, pa je težko napovedati. Čeprav so obljube o čimprejšnji ponovitvi, je praksa doslej že velikokrat pokazala, da državno kolesje potrebuje leta in leta, da se kakšna (ne najbolj nujna) zadeva premakne z mrtve točke ... SM Umberto Eco Skrivnostni plamen kraljice Loane Ljubljana. Mladinska knjiga, 2006 (Zbirka Roman) Ko zaslišite ime Umberto Eco, pomislite na Ime rože, psihoanalitičen diskurz o srednjem veku, njegov prvi roman, ki ga je napisal pri oseminštiridesetih letih. Italijanski pisatelj Umberto Eco (1932) je eden najvidnejših avtorjev 20. stoletja. Profesor semiotike v Bologni je napisal pet romanov za odrasle: Ime rože, Foucaltovo nihalo, Otok prejšnjega dne, Baudolino, Skrivnostni plamen kraljice Loane in več kot štirideset strokovnih del o semiotiki. S Foucaltovim nihalom je razburkal italijansko javnost, z Imenom rože je dosegel svetovno slavo. Njegova besedila so enigmatična in kompleksna na večih ravneh. Eco je eden poslednjih eruditov, ki s svojimi besedili posega onkraj zaznavnega in ubesedljivega. Skrivnostni plamen kraljice Loane je nanizanka, lepljenka, sprehod skozi življenje in hkrati potovanje, predvsem po evropski literarni poti na stopnji osebnega podoživljanja citatov, odlomkov znanih literarnih del in ilustracij. Pisateljev vstop v romanje retrospektiven, ko se po izgubi spomina znajde v bolnišnici. Ima lažjo obliko retrogradne amnezije in odlično sposo-bnostpomnjenja izrekov in matematičnih operacij, ne ve pa svojega imena. Je izredno razgledan bralec! Živi v Milanu in je starinar z dragocenimi knjigami. Žena Paola mu obuja spomin na skupno preživeto zakonsko življenje. Hčera in otrok se razveseli, toda smehlja se kot v živalskem vrtu. Na misel so mu prihajale besede ljubezen, življenje, srce, pamet, duša in čudežnost, ki so vse pesnikov cilj in vsebina. Na zdravnikova vprašanja odgovarja z asociativnimi zvezami. Spomin ni skladišče, kamor hodimo po prvič shranjene spomine! Spomni se le besed, ne pa vonjev, podob in okusov. Vse je bilo sedaj in ni se obremenjeval s tem, kaj bo potem. Megla ga je vedno privlačila, pravil je, da se je rodil v megli. Okuša vino, vonje cvetic, hrapavo skorjo dreves. Diplomiral je iz primerjalne književnosti in prodaja knjige, dražje od porschejev. Obstajajo pa seveda male skrivnosti med njim in ženo Paolo. Otroke cmoka in pritiska na lička, četudi so mu seveda neznani. Novo poglavje v življenju bo moral napisati samemu sebi. Medtem se ne reče več črnci, temveč temnopolti. Neznanim gospodom pravijo premier. Kako se naučiti pravilnega odnosa do hrane, predvsem pa do življenja? Nekaterim ženskam je za vedno ostal v spominu, sam pa bi seveda potreboval okulista. Je mojster jezika, sliši glasove, sliši vdih in goltnike, zadrego, plahost in parfum. Kakšen je bil odnos med njim in njegovo pomočnico, učenko z oui oui, to ga zanima. Morda se sedaj zaljublja? Vsi njegovi prijatelji so bili po malem zaljubljeni v Sibillo. Sam se sprehaja po mestu in se sprašuje, kakšno je njegovo politično prepričanje. Je edini na obličju zemlje, ki ga je žena poslala na trg po vrtnice, domov pa se je vrnil s pasjimi jajci! Ime mu je Yambo, tisti s šopkom, ki je ohranil vse svoje avtomatizme. Njegova soba je knjižnica iz mahagonija, kot soba kakega velikega pesnika. Osem dni je preživel na podstrešju med starimi knjigami, da bi se vrnil do neke trdne točke, morda h Gutenbergu v Mainzu, ki je natisnil Sveto pismo. Vohljal je kot vsiljivec v prepovedanem kraljestvu. Ponovno navdušeno prebira Ostržka, Sneguljčico in druge izdaje, ameriške in francoske zgodbe, ki so jih v času diktaturepovršinsko italijanizirali. S pomočjo literature se vrača v otroštvo. Kdo je naseljeval njegove otroške sanje? Otok zakladov, Zgodba o Pipinu? V življenje pa hoče obuditi stvari, kot je stari gramofon na plošče na 78 obratov. Manjkal mu je še en spominski člen v verigi. Težko je obiskati svet, v katerem se prvič znajdeš. Zgodbe o Danteju in Beatrice so govorile o dekletih, ki so se raje spogledovale s študenti kot z njimi. V dedkove roke je zašla tudi folijska izdaja Shakespearja iz leta 1623. Potuje skozi predor, na izhodu je megla, prijateljica, ki ga obda in prekrije. Na Solari je hodil v šolo in se podil po vaških poljih in vinogradih. Menda se srčne bolezni prepoznajo po vijoličasti barvi ustnic. Počuti se kot Cyrano, ki je ljubil svojo sestrično Roksano in prisegel, da bo čuval njenega kadeta Kristijana. Morda znane podobe niso bile nikoli takšne, ali sploh niso obstajale. Zunaj njega lahko obstaja neko vzporedno vesolje. Rad bi zvedel, kdo je? Koga naj prosi za pomoč? Morda kraljico Loano, ki lahko povrne v življenje okamnela trupla? Vrnil se je v resničnost, ob stopnišču je stal čarovnik Mandrake. Vladimir Kajzovar Foto: SM Rokomet Prvi poraz Otmoža na domačem igrišču Stran 8 Rokomet Katastrofa Velike Nedelje v Ljubljani Stran 8 Športno plezanje Mina Markovič šesta v skupnem seštevku SP Stran 9 Strelstvo Kidričani premočno prvi, Ptuj drugi Stran 9 Po tekmo MB - Drava MNZ Ljubljana v bran NK Drava Stran 10 Nogomet Zavrčani zadovoljni, Stojnčani ne Stran 10 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Tadej Podvršek, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak tednik E-mail: sport@radio-tednik.si Piše: Tadej Podvršek Sporna enajstmetrovka ni ustavila Drave Drava nadaljuje s serijo remijev, tokrat je povsem zasluženo osvojila točko v vročem Ljudskem vrtu. Obe ekipi sta si zraven zadetkov ustvarili nekaj priložnosti, tako da je končni rezultat najbolj pošten. Kljub temu bode v oči sporna enajstmetrovka v korist Maribora, kar še dodatno krepi številna mnenja ljubiteljev nogometa o zelo slabih (hote ali nehote?) sodnikih v zadnjem času. Zanimivo pri tem je, da se v sodniškem primežu velikokrat znajde prav Drava. Slučajnost? V Kopru vse po starem, bi lahko rekli. Že trinajst remi v sezoni za kanarčke (tokrat so si točko priigrali Ljubljančani) daje slutiti, da na Obali letos ne bo zimskega spanja, saj se bodo vrste Kopra pošteno prevetrile. Domači so bili boljši v prvem delu, gostje so pritisnili v drugem, zato končni rezultat niti ni presenetljiv. Če bi štel umetniški vtis, bi bili Črnomaljci prav gotovo precej višje na lestvici kot pa so, toda kot že tolikokrat doslej je odločila individualna kvaliteta nasprotnega moštva, v tem primeru Sebastjana Cimerotiča iz ekipe Domžal. Kljub zmagi pa v Domžalah vidno škriplje pri igri, predvsempri realizaciji, tako da ob Kamniški Bistrici komaj čakajo na konec jesenskega dela igre, ko bodo lahko že zelo utrujeno moštvo nekoliko osvežili (nastopali so že vpredkrogupokala UEFA). Goričani se počasi pobirajo, tokrat so v Celju domačinom odčitali pravo nogometno lekcijo; slednji so bili vso tekmo povsem nebogljeni. Spet je udaril dvojec Matavž-Nikezić, ki postaja prava nočna mora za nasprotnikove vratarje. Več kot jasno je, da Celjani ne morejo v kontinuiteti dosegati dobrih rezultatov, zato v klubu že sestavljajo seznam igralcev, ki bodo odšli, na drugi strani pa iščejo primerne okrepitve. Ajdovci so v edini nedeljski tekmi visoko premagali Lendavčane. Tekmo so zaznamovali številni grobi starti, prednjačili pa so domačini, ki niso izbirali sredstev za dosego cilja (trije poškodovani igralci Nafte). Po besedah Ajdovskega trenerja Prašnikarja, se moštvo počasi vrača v formo iz začetka sezone, obenem pa so prekinili niz petih tekem brez zmage. Nafti počasi pojenja sapa, kartoni in poškodbe so povsem zdesetkali njifovo moštvo in tudi oni so eni izmed tistih, ki z nestrpnostjo čakajo na zimski premor. Toda pogled na lestvico je za njih vsekakor veliko lepši zdaj, kot je bil po četrtem krogu. 1. DOMŽALE 19 12 7 0 34:15 43 2. MARIBOR 19 8 7 4 33:23 31 3. PRIMORJE 19 9 4 6 28:22 31 4. HIT GORICA 19 7 7 5 29:25 28 5. NAFTA 19 7 6 6 26:28 27 6. DRAVA 19 6 7 6 29:26 25 7. KOPER 19 2 13 4 23:25 19 8. CMC PUBLIKUM 19 4 7 8 26:29 19 9. BELA KRAJINA 19 2 7 10 20:35 13 10. FACTOR 19 2 7 10 20:40 13 Novi v. d. generalnega direktorja Drave je Boris Emeršič V ponedeljek okoli poldneva je NK Drava dobila novega v. d. generalnega direktorja. To je postal Boris Emeršič, ki je na tem položaju zamenjal poslovno direktorico Natašo Belobrajdič. Boris Emeršič je bil do sedaj direktor NŠ Poli Drava Ptuj in bo to delo opravljal še naprej, dokler v klubu ne najdejo ustrezne rešitve za to mesto. Danilo Klajnšek Nogomet • PrvaLiga Telekom Slovenije, 19. krog Berko z evrogolom prinesel točko! Foto: Črtomir Goznik Vladislav Lungu (Maribor, vijoličasti dres) in Lucas Horvat (Drava, beli dres) sta bila najboljša posameznika v svojih ekipah, na koncu pa sta si tudi ekipi razdelili izkupiček. 1. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA REZULTATI 19. KROGA: Maribor - Drava 1:1 (0:0), Primorje - Nafta 3:0 (2:0), Koper - Factor 1:1 (1:0), Domžale - Bela krajina 1:0 (1:0), CMC Publikum - HIT Gorica 1:3 (0:1) Maribor - Drava 1:1 (0:0) STRELCA: 1:0 Pekič (61. z 11 m), 1:1 Berko (92.) DRAVA: Dabanovič, Toplak, Tisnikar (od 70. Ogu), Zajc, Trenevski (od 61. Kelenc), Bošnjak, Prejac (od 77. Dreven-šek), Gorinšek, Berko, Horvat, Zilič. Trener: Dražen Besek Prestižna tekma med prvo-ligašema ob Dravi tokrat ni prinesla zmagovalca, je pa prinesla zanimiv nogomet in po neupravičeno dosojeni enajstmetrovki preobrat Drave v zadnjih trenutkih tekme. Gledano v celoti je 1:1 realen rezultat, vendar bi se glede na številne priložnosti zmage lahko veselili v obeh taborih. Prvih 45. minut smo spremljali presenetljivo odprto igro obeh ekip, ki sta imeli veliko prostora za napadalne akcije in sta prikazali dinamično igro. Že v 2. minut je po prostem strelu Trenevskega z desne strani imel odlično priložnost za zadetek Prejac, vendar je iz kakšnih šestih metrov z glavo zgrešil vrata Mariborčanov. Skoraj identična je bila naslednja akcija na drugi strani, le da sta v vijoličastem dresu bila akterja Zeba kot podajalec in Cipot kot strelec, vendar je bil zmagovalec vratar Drave Dabanovič. Sledilo je obdobje hitro izpeljanih akcij in zaključnih strelov, vendar Zeba, Zilič in Makrijev niso bili dovolj natančni. Ptujčani so v sredini polčasa imeli terensko pobudo in so izpeljali nekaj dobrih akcij, vendar je zmeraj zmanjkala natančna zadnja podaja. Mariborčani so težko prihajali do priložnosti, saj je obrambna vrsta Berko, Toplak in Zajc delovala dobro. Domačini so preskakovali igro in poskušali s streli predvsem od daleč. Zelo vroče je bilo v 43. minuti, ko je Bošnjak na desni strani izpeljal vrhunsko akcijo in natančno podal v sredino do samega Horvata, a je slednji streljal točno v naročje Raniloviča. Po odmoru je tempo igre nekoliko padel, Mariborčani pa so imeli nekoliko več od igre. V 51. minuti so domačini na hitro izvedli prosti strel, a je Toplak uspešno posredoval pred Peki-čem. Zeba je pet minut kasneje uprizoril slalom na levi strani in na petih metrih našel popolnoma samega Tomažiča Šeru-go, ki je zgrešil nemogoče, saj je streljal visoko čez vrata. Nato pa je v ospredje stopil neodločen, delno pristranski in slab sodnik Janez Babnik iz Ljubljane, ki je spravljala v obup igralce obeh ekip. V 61. minuti je namreč dosodil smešno enajstmetrovko za Mariborčane. Po popolnoma nedolžnem kontaktu Toplaka in Makrijeva na kakšnih sedemnajstih metrih je Babnik najprej pustil akcijo do konca, nato pa z veliko zamudo vijoličastim zares poklonil strel iz najstrožje kazni, ki ga je mirno realiziral Pekič. Ptujčane je zadetek sicer na nek način ustavil, vendar so še naprej igrali zelo organizirano in disciplinirano. Tako je Kelenc takoj po vstopu na igrišče Marijan Pušnik (trener Maribora): »Čestitam Dravi za točko. Po zadetku smo imeli še nekaj zrelih priložnosti, a jih nismo realizirali in smo na koncu prejeli prelahko zadetek. Ne razumem naših obrambnih igralcev, ki so na koncu reagirali zelo nervozno. Poudaril pa bi, da je bil to pravi derbi, vendar sreča tokrat ni bila na naši strani.« Dražen Besek (trener Drave): »Videli smo nervozno tekmo, kjer so domači nogometaši z zmago želeli potrditi 2. mesto na lestvici. Skozi tekmo smo izpustili nekaj lepih priložnosti, vendar se je na koncu izplačala naša agresivnost in nepopustljivost. Za mene je to velik rezultat in moram čestitat svojim igralcem za dobro igro.« dobro izvedel prosti udarec iz slabih tridesetih metrov, vendar je bil Ranilovič dobro postavljen. Isti igralec se je malo kasneje prebil po levi strani ter natančno v sredini kazenskega prostora našel Ziliča, ki je iz ugodnega položaja streljal z glavo mimo gola. V zadnjih minutah je najprej dobro poizkusil aktivni Gorinšek, nato pa je v sodnikovem podaljšku Berko iz kakšnih 30. metrov dosegel s silovitim strelom pravi evrogol za izenačenje in tako poskrbel za veselje navijačev Drave, ki jih je bilo v Ljudskem vrtu kar nekaj; skupaj se je na tekmi zbralo več kot 3000 gledalcev. Po tekmi ostaja grenak okus zaradi sporne enajstmetrovke, vendar si nogometaši Drave zares zaslužijo čestitke za igro, saj so ponovno pokazali veliko borbenosti in nepopustljivosti in si na koncu priigrali točko. Mariborčani so zaradi svojega imena imeli zares preveč kredita pri sodniku Babniku. Ptujčani so z dobrima igrama v zadnjih dveh krogih proti vodilnima ekipama pokazali svojo pravo moč in to je nedvomno dobra napoved za zadnjo tekmo tega dela proti Koprčanom v soboto. Prav bi bilo, da bi bila modro - bela tribuna na Ptuju polna in bi gledalci pomagali Dravi do nove zmage. David Breznik Rokomet • 1. MIK SRL (m), 9. krog Prvi poraz Ormoža na domačem igrišču, katastrofa Velike Nedelje 1. A SRL MOŠKI REZULTATI 9. KROGA: Slovan - Velika Nedelja 41:27 (20:9), Sviš - Ce- lje Pivovarna Laško 27:36 (15:20), Gold Club - - Trimo Trebnje 34:27 (1 5:16), Prevent - Gorenje 29:32 (18:17), Rudar EVJ Trbovlje - Ribnica Riko hiše 30:25 (16:13), Jeruzalem Ormož ■ - Cimos Koper 30:31 (15:15) 1. CELJE PIVOVARNA LAŠKO 9 9 0 0 18 2. CIMOS KOPER 9 7 1 1 15 3. GOLD CLUB 8 7 0 1 14 4. GORENJE 8 6 1 1 13 5. JERUZALEM ORMOŽ 9 3 3 3 9 6. PREVENT 9 4 0 5 8 7. TRIMO TREBNJE 9 3 0 6 6 8. RUDAR EVJ RBOVLJE 9 3 0 6 6 9. SLOVAN 9 2 1 6 5 10. RIBNICA RIKO HIŠE 9 2 1 6 5 11. SVIŠ 9 2 0 7 4 12. VELIKA NEDELJA 9 1 1 7 3 Foto: Črtomir Goznik Tudi Marko Bezjak (Jeruzalem Ormož, beli dres) s petimi doseženimi zadetki ni mogel preprečiti prvega letošnjega poraza na domačem Hardeku. Jeruzalem - Cimos 30:31 (15:15) JERUZALEM: G. Čudič (19 obramb, 1 x 7m), Cvetko, Dog-ša; Radujković, Halilovič 4, Bezjak 5, Bogadi, Ivanuša, B. Čudič 5(3), Turković 4, Sok, Golčar 6, Grizolt 2, Blažević 4. Trener: Saša Prapotnik CIMOS: Vončina (10 obramb, 2 x 7m), Vran (7 obramb, 1 x 7m); Kranjec, Praznik 2, Bombač, Doborac 5, Hrvatin, Poklar, Nadoh, Buntić 5, U. Rapotec 5, Ščurek 6, R. Rapotec 1, Kojić 7(3). Trener: Matjaž Tominec SEDEMMETROVKE: Jeruzalem: 6/3; Cimos 4/3 IZKLJUČITVE: Jeruzalem: 12; Cimos 14 minut IGRALEC TEKME: Luka Ščurek (Cimos Koper) Prišli, videli in vzeli ponujeno! Tako kratko in jedrnato bi lahko opisali pot Cimosa do zaslužene zmage v Ormožu. Na derbiju 9. kroga se je zbralo okrog 500 gledalcev, ki pa so videli glede kvalitete eno slabših rokometnih predstav v tej sezoni. Obe ekipi sta kar tekmovali v številu tehničnih napak ter zamujenih stoodstotnih priložnosti. Cimos je vodil od začetka tekme, v 18. minuti prvič s +3, 9:6. Da so Ormožani na odmor odšli z neodločenim izidom, se lahko zahvalijo svojemu vratarju Gregorju Čudiču, ki je do odmora zbral devet obramb. Na drugi strani je v golu blestel Vončina (9 obramb), ki je v 1. polčasu zaustavil tudi najstrožji kazni Blaževiću in Bojanu Čudiču. Med polčasom je bilo v slačil-nici Cimosa precej vroče in trener Matjaž Tominec je zapustil garderobo brez nadaljnjih napotkov svojemu moštvu. To se Koprčanom v nadaljevanju ni poznalo, saj so bili za korak boljši od bledih »jeruza- lemčkov«. V 43. minuti je pri izidu 21:21 kapetan Jeruzalema Bezjak zapravil protinapad in priložnost za prvo vodstvo na tekmi je splavala po vodi. Izjemno je reagiral Vran, ki je v igro vstopil v 36. minuti in nadaljeval z uspešnimi obrambami Vončine. Vratarja Cimo-sa, ki veljata za enega boljših vratarskih parov v slovenski elitni ligi, trenirata pod nadzorom nekoč izjemnega vratarja Boštjana Straška. V napadu je obrambo Ormožanov najprej z razdalje načel Buntić. Ko so se Ormožani odločili za tesno pokrivanje hrvaškega reprezentanta, je na črti več prostora dobil iznajdljivi Ščurek, ki je vsako sprejeto žogo spremenil v gol ali v sedemmetrovko, iz katerih je zadeval mirni Ko-jić. Tako je Cimos v 57. minuti povedel z 31:26. Ormožani se niso predali in po zaslugi nepotrebnih napak Cimosa se jim je dobro minuto pred koncem ponudila priložnost za točko, vendar je Golčar pri zaostanku Jeruzalema z 29:31 zgrešil protinapad in Koprčani so si lahko oddahnili. »Avtomobilistom« je popolnoma uspelo zaustaviti najboljšega strelca lige Alena Blaževi-ća, ki je odigral daleč najslabšo tekmo v dresu Jeruzalema (met 4/15). Trener Jeruzalema Saša Prapotnik je z nerazpolože-nim Blaževićem nerazumljivo vztrajal celo tekmo, kar ga je pripeljalo do prvega letošnjega domačega poraza. Z zmago so Koprčani nadaljevali uspešen niz na gostovanjih, saj so po vrsti premagali Prevent, Veliko Nedeljo, Riko hiše in tokrat še Jeruzalem Ormož. V soboto Jeruzalem gostuje v Ivančni Gorici pri novincu v ligi - Svišu. Slovan - Velika Nedelja 41:27 (20:9) SLOVAN: Karpan (16 obramb), Kamenica (4 obrambe - 1 x 7m), Močivnik; Kovač 3, Bučuk 1, Nabernik 7, Kaste-lic 1, Krže 4, Cvijič 1, Čemas 2(1), Povh, Skušek 12(4), Gre-gorc, Žvižej 6, Lunder 1. Trener: Boris Denič VELIKA NEDELJA: Ko-vačec (8 obramb), Čudič (4 obrambe), Mesarec, Kukec 1, Ristić 5, Hanželič, Bračič, Kra-bonja, Mikanovič 2, Ivančič 6, Poje 9(4), Korpar 2, Pisar 2. Trener: Ivan Hrupič SEDEMMETROVKE: Slovan 5/5, Velika Nedelja 5/4 IZKLJUČITVE: Slovan 6, Velika Nedelja 16 minut IGRALEC TEKME: Janez Skušek (Slovan Ljubljana) Rokometaši Velike Nedelje so v derbiju proti Slovanu doživeli hud poraz, ki jih je potisnil Bojan Čudič (Jeruzalem Ormož): »Storili smo preveč napak in močan Cimos je prispel do zaslužene zmage. Borbenost in želja sta bila na zadovoljivem nivoju, ampak danes ni bil naš dan. Izgubljeni točki bomo poskušali nadoknaditi na gostovanju v Ivančni gorici.« Rok Rapotec (Cimos Koper): »Čeprav nismo blesteli, smo nadaljevali uspešen niz na gostovanjih. Zelo smo zadovoljni saj smo iz dveh vročih igrišč v Prlekiji odnesli štiri točke. Gremo naprej in na koncu upam, da nam bo uspelo osvojiti drugo mesto.« Rokomet • 1. B SRL (m), 2. SRL - vzhod (m) Neuspešen konec tedna 1. B SRL MOŠKI REZULTATI 7. KROGA: Klima Petek Maribor - Gorišnica 38:31, Sevnica -Krka 25:28, Radeče MIK Celje - MIP Gorica Leasing 27:30, Atom Krško - Termo 28:26, Dobova - Pekarna Grosuplje 26:23, Istrabenz plini Izola - Dol TKI Hrastnik 25:27 1. KRKA 2. TERMO 3. MiP GORICA LEAS. 4. ATOM KRŠKO 5. KLIMA PETEK MB 6. ISTRABENZ P. IZO^ 7 7. PEKAR. GROSUPLJE 7 8. SEVNICA 7 9. RADEČE MIK CELJE 7 10. DOBOVA 7 11. GORIŠNICA 7 12. DOL TKI HRASTNIK 7 0 0 0 1 0 2 1 2 0 3 0 4 0 4 1 4 1 4 1 4 1 5 1 5 Klima Petek Maribor - Gorišnica 38:31 (15:15) GORIŠNICA: Fištravec, Ke-lenc, Zorli 5, Sok 1, B. Šoštarič 3, Žuran 9, Lozinšek 6, Golob 1, Šterbal, Petek, Vincek, Firbas 5, M. Šoštarič 1, Valenko. Trener: Stanko Bezjak. Po dokaj nesrečnem porazu proti Izolčanom, so rokometaši Gorišnice v soboto v Mariboru doživeli novi poraz, tokrat proti novincem v tej konkurenci, ekipi Klima Petek. Sodeč po igri v prvem polčasu, so Goriš-ničani očitno prišli v Maribor z namenom, da pripravijo presenečenje ali vsaj čim dražje prodajo svojo kožo. Igra je bila na začetku enakovredna, nato pa so si gostje priigrali lepo prednost petih zadetkov (10 :15). V tem delu tekme sta dobro delovala tako obramba kot napad. Sledil je očiten padec koncentracije in Mariborčani so z delnim izidom 5:0 rezultat izenačili. Kljub temu šoku so Goriš-ničani tudi v začetku drugega polčasa nekaj časa uspeli držati korak z gostitelji, zadnjič je bil rezultat izenačen pri 21:21. Nato so domačini z agresivnejšo obrambo prisilili Goriš-ničane k številnim napakam v napadu, ki so jih potem pretvarjali v lahke gole iz protinapadov. Zadnjih deset minut je izgledalo, kot da je na igrišču le ena ekipa, ekipa Maribora. Slednji so si uspeli v kratkem času pridobiti prednost šestih zadetkov (30:24), ko so jih znali uspešno zadržati do konca. Pri Gorišnici je bil z devetimi doseženimi zadetki spet najučinkovitejši Rok Žuran, ki je tudi najboljši strelec celotne 1. B lige (na 7 tekmah je dosegel 68 zadetkov). 2. SRL VZHOD REZULTATI 8. KROGA: Šmartno 99 - Drava Ptuj 36:23, Arcont Radgona - Grča Kočevje 22:35, Aleš Praznik - Pomurje 27:26. 6. DRAVA PTUJ 7. ARCONT RADGONA Šmartno 99 - Drava Ptuj 36:23 (18:10) DRAVA PTUJ:: Štumberger, Kelenc 2, Ferk, Štager 6, Pre-dikaka 3, A. Kotar, Kvar 2, Bezjak, Vajda 4, Bedrač, Pislak, P. Kotar, Kokol 5. Trener: Marjan Valenko. Drugi del prvenstva so ptujski rokometaši pričeli s porazom v Litiji proti domači ekipi Šmartnega, ki ima v letošnji sezoni ambicije po uvrstitvi v povsem na rep razpredelnice. Moštvo Velike Nedelje igra na gostovanjih povsem neprepoznavno in tako je bilo tudi tokrat na Kodeljevem. Takega poraza v vrstah Nedeljanov ni pričakoval nihče in zato je po tekmi v vrstah Velike Nedelje vladalo hudo razočaranje. Gostje so v 5. minuti povedli s 3:1, nato pa je bilo vse v znamenju Slovana. Slednji so goste iz Prle-kije zlomili s trdno obrambo 60, iz katere so izhajali bliskoviti protinapadi, ki sta jih uspešno zaključevala krilna igralca Sku-šek in Nabernik. Svojo nalogo je v golu Ljubljančanov odlično opravil mladinski reprezentant Karpan in že ob polčasu je bilo kar + 11, 20:9, za četo trenerja Borisa Deniča. Šest minut pred koncem je Veliki Nedelji uspelo znižati zaostanek na znosnih -7, 26:33. Sam zaključek pa je spet bil v znamenju gostiteljev, ki so s serijo 7:1 postavili končni izid 41:27. V soboto k Veliki Nedelji v goste prihaja slovenjgraški Prevent. Zmaga je nujna saj Ne-deljanom že začela teči voda v grlo. UK višji rang tekmovanja. Mladi ptujski rokometaši so v prvem polčasu igrali še dokaj solidno in do približno petnajste minute zaostajali za dva ali tri zadetke. Potem pa so kljub igralcu več na igrišču prejeli dva zadetka in domačini so v kratkem času povečali vodstvo na 14:8, do polčasa pa so prednost še povečali. V nadaljevanju srečanja so domačini rutinirano držali svojo prednost. Dravaši so jo enkrat sicer zmanjšali na šest zadetkov zaostanka, nato pa naredili nekaj nepotrebnih napak, predvsem v napadu, kar so domačini izkoristili ter si priigrali pomembni dve točki v borbi za vrh prvenstvene razpredelnice v 2. SRL - vzhod. Danilo Klajnšek 1. POMURJE 2. ALEŠ PRAZNIK 3. ŠMARTNO 99 4. GRČA KOČEVJE 5. ČRNOMELJ 10 9 8 8 6 Aleš Kotar (Drava, modri dres) Šmartnem visok poraz. Foto: Črtomir Goznik je skupaj s soigralci doživel v Športno plezanje • Svetovni pokal Mina v Kranju sedma, skupno šesta Na zadnji letošnji tekmi svetovnega pokala v športnem plezanju v Kranju je nastopilo kar 132. plezalcev in plezalk. Ptujčanka Mina Markovič (PD Ptuj, Rock Pilar) je osvojila sedmo mesto. Zmaga je ostala v Sloveniji, saj je zmagala Maja Vidmar, medtem ko je na stopničkah ob najboljši letošnji plezalki na svetu, Avstrijki Angeli Eiter, stala še Natalija Gros na tretjem mestu. Od Slovenk je v finalu osvojila osmo mesto še Lučka Franko, medtem ko se je v Kranju od plezanja poslovila Martina Čufar. Angela Eiter je prepričljivo osvojila 1. mesto v letošnjem svetovnem pokalu, zmagala je kar na sedmih tekmah (od devetih). Iz tega vidika je zmaga Maje Vidmar še toliko dragocenejša. Mina Markovič je zelo dobro plezala v predtekmovanju in je v polfinalu prišla tudi do vrha Foto: Urban Golob, worldcupkranj.com Mina Markovič med plezanjem v Kranju, kjer je na tekmi svetovnega pokala pred TV kamerami osvojila 7. mesto. REZULTATI V KRANJU, ŽENSKE: 1. Maja Vidmar (Slo) 36.002. Angela Eiter (Avt) 34.003. Natalija Gros (Slo) 29.504. Sandrine Levet (Fra) 28.00 5. Charlotte Durif (Fra) 24.00 6. Katharina Saurwein (Avt) 22.00+ 7. Mina Markovič (Slo) 22.00 8. Lučka Franko (Slo) 13.00 SVETOVNI POKAL -SKUPNO, ŽENSKE: 1. Angela Eiter (Avt) 745 2. Sandrine Levet (Fra) 655 3. Ciavaldini (Ita) 573 4. Maja Vidmar (Slo) 561 5. Natalija Gros (Slo) 559 6. Mina Markovič (Slo) 407 točk smeri ter se v finale uvrstila kot tretja. V samem finalu je plezala zelo hitro in po manjši neprevidnosti zdrsnila s stene. Sicer pa je mlada plezalka svoj nastop v Kranju ocenila takole: »S svojim nastopom nisem najbolj zadovoljna, saj sem do določenega mesta plezala zelo v redu, potem pa sem se narobe postavila in nisem več našla rešitve in nato tudi padla. Drugače pa moram dejati, da sem zelo zadovoljna s svojim plezanjem v kvalifikacijah. Na tej tekmi sem si predvsem želela plezati tako, da bi s stene padla utrujena, ne pa bolj ali manj spočita. Drugače pa sem na tekmi uživala in domače občinstvo mi je v bistvu pomagalo. Kar se pa tiče samega finala pa mi je bilo všeč to, da je bila smer postavljena izredno težko, saj nismo videli vrha. Za popularnost športa je bil zelo dobrodošel tudi televizijski prenos.« Pri moških smo spremljali atraktivno tekmo, ki jo je dobil komaj 16-letni Avstrijec David Lama. Tudi fantje niso splezali smeri do vrha, saj je bila smer izredno težko postavljena; preplezati je ni uspel tudi letošnji zmagovalec svetovnega pokala Španec Patxi Usobiaga. Do konca sezone bo Mina Markovič nastopila še na dveh tekmah in sicer bo prihodnji teden še zadnjič kot mladinka plezala na tekmi evropskega pokala, medtem ko bo v začetku decembra plezala še v Škofji Loki na zaključku državnega prvenstva. Markovič se je letos s fantastičnim plezanjem uvrstila v sam svetovni vrh in jo v naslednjih sezonah čakajo še višji izzivi v športnem plezanju. Vsekakor pa je za mlado Ptujčanko sanjska sezona, ki jo glede na vztrajnost in njeno zagnanost oziroma ljubezen do plezanja lahko v prihodnjih letih še ponovi ali celo preseže David Breznik Foto: Urban Golob, worldcupkranj.com Finalistke tekme svetovnega pokala v Kranju, med njimi je tudi Ptujčanka Mina Markovič. Namizni tenis Piljak solidno v Zagrebu Minuli konec tedna je v Zagrebu potekalo veliko namiz-noteniško tekmovanje in sicer 14. turnir Antuna Stipančiča, v spomin na nekdaj odličnega jugoslovanskega igralca. V glavnem mestu Hrvaške je dobro nastopil tudi član NTK Ptuj Danilo Piljak. V svoji predtek-movalni skupini je osvojil prvo mesto, čeprav ni bil nosilec te skupine. Premagal je dva hrvaška igralca in sicer Nevena Samaca (Industrogradnja Zagreb) s 3:1 in Filipa Čepina (Večernji List Zagreb) s 3:0 ter slovenskega igralca Jureta Škurnika (Prevent ) s 3:0. Kot zmagovalec skupine je bil v prvem krogu prost, nato pa je v drugem krogu, kjer bi mu zmaga prinesla uvrstitev med prvih šestnajst, izgubil z Žigom Jazbecem (Kočevje) s 4:2. Nastopil je tudi Urban Ovčar, ki pa je v svoji predtekmovalni skupini doživel tri poraze. »Z nastopom v Zagrebu sem zadovoljen, čeprav bi lahko z malo več sreče proti Jazbecu tudi slavil,« je po vrnitvi s turnirja v Zagrebu dejal Danilo Piljak. O tekmovanju v 1. slovenski ligi pa je dejal: »Do sedaj smo osvojili točke s tistimi nasprotniki, ki smo jih tudi pričakovali. Morda bi lahko točko iztržili še proti Iliriji, vendar nam to na koncu ni uspelo. Sedaj nas čaka serija težkih dvobojev. Na našem naslednjem gostovanju v soboto v Velenju bi se morda dalo kaj iztržiti, kakor tudi proti Soboti, medtem ko sta Maribor Finea in Krka za nas veliko premočna.« Danilo Klajnšek Strelstvo • Na Ptuju 2. krog državnih lig Kidričani premočno prvi, Ptuj drugi 1. liga - pištola V soboto je na Ptuju, v organizaciji SK Ptuj, na 40 mestnem montažnem strelišču v športni dvorani Center, potekal 2. krog 1. državne strelske lige s pištolo. Že pred začetkom tekmovanja so bila rezultatska pričakovanja klubov iz Spodnjega Podravja velika, samo streljanje pa na nam je postreglo z nav-dušujočimi dosežki. Drugič v sezoni so zmagali kidričevski strelci in to z neverjetnim rezultatom 1713 krogov, pred Ptujčani, ki so s 1696 krogi zasedli 2. mesto in dosegli svoj najvišji rezultat v zadnjih štirih letih. Na dobrem 4. mestu so pristali še strelci iz Juršincev, več o strelskem vikendu na Ptuju pa si lahko preberete v petkovi številki Štajerskega tednika. Ekipni rezultati: 1. SD Kidričevo 1713 30 2. SK Ptuj 1696 24 3. SK Brežice 1685 15 4. SD Juršinci 1678 16 5. SD Rečica 1674 17 6. ŠSK Coal Petišovci 1668 17 7. SD Olimpija 1666 14 8. SD Kopačevina 1660 9 9. SD Grosuplje 1645 6 10. SD Mrož 1622 9 11. SD Železniki 1617 3 12. SD Celje 1607 4 Št. krogov v 2. krogu, skupno število točk Posamezni rezultati: 1. Cvetko Ljubič (SD Kidričevo) 573 2. Boštjan Simonič (SD Kidričevo) 572 3. Robert Šimenko (SK Ptuj) 568 4. Simon Simonič (SD Kidričevo) 568 5. Aleksander Ciglarič (ŠSK Coal Petišovci) 567 8. Majda Rauši (SK Ptuj) 565 10. Ludvik Pšajd ml. (SD Juršinci) 563 11. Matija Potočnik (SK Ptuj) 563 13. Rok Pučko (SD Juršinci) 560 20. Simon Simonič ml. (SD Juršinci) 555 Simeon Gonc Odbojka • 1. DOL (ž), 2. DOL (ž) Ptujčankam spodrsnilo doma 1. DOL ŽENSKE REZULTATI 8. KROGA: Šentvid - Benedikt 2:3, Broline Kamnik - HIT Nova Gorica 0:3, Luka Koper - Jesenice Bled 3:0, Sloving Vital - Galeb Grup Hitachi 3:0 1. HIT NOVA GORICA 8 8 0 24 2. SLOVING VITAL 8 7 1 20 3. BENEDIKT 8 6 2 17 4. LUKA KOPER 8 5 3 15 5. BROLINE KAMNIK 8 3 5 9 6. ŠENTVID 8 2 6 7 7. GALEB GRUP HITACHI 8 17 3 8. JESENICE BLED 8 0 8 1 2. DOL ŽENSKE REZULTATI 7. KROGA: MTD ŽOK Ptuj - Prevalje 2:3, Nova KBM Branik II. - Magro Grosuplje 0:3, Kajuh Šoštanj - Aliansa Šempeter 1:3, Comet Zreče - Ecom Tabor 3:0, Formis Bell - ŽOK Kočevje 3:0, Partizan Škofja Loka - Mislinja 2:3 1. MAGRO GROSUPLJE 7 7 0 19 2. MTD ŽOK PTUJ 7 6 1 19 3. PREVALJE 7 6 1 17 4. MISLINJA 7 5 2 14 5. COMET ZREČE 7 5 2 13 6. ALIANSA ŠEMPETER 7 5 2 11 7. PARTIZAN ŠKOFJA LOKA 7 3 4 10 8. KAJUH ŠOŠTANJ 7 2 5 7 9. FORMIS BELL 7 2 5 7 10. NOVA KBM BRANIK II. 7 2 5 7 11. ŽOK KOČEVJE 7 16 4 12. ECOM TABOR 7 0 7 1 MTD ŽOK Ptuj -Prevalje 2:3 (-23, 21, 20, -18, -13) MTD Ptuj: Cvirn, Ma. Golob, Draškovič, Mo. Golob, Zu-panič, Vicman, Bilanovič, Vido-vič, Kos, Andjelkovič, Kutsay, Mihalač Ptujčanke so v derbiju kroga v 2. DOL za ženske v domači dvorani prvič izgubile. Po seriji šestih zaporednih zmag so bile po ogorčenem boju v petih nizih od njih boljše igralke iz Prevalj. Vodstvo na prvenstveni lestvici je prevzela ekipa iz Grosuplja, ki je edina letos še neporažena ekipa, Ptujčanke so z istim številom točk na drugem mestu, Prevaljčanke pa so se po uspehu na Ptuju približale le na dve točki zaostanka. Gostje so pričele srečanje boljše in v tesni končnici osvojile prvi niz. V nadaljevanju so se prebudile domačinke, prevzele niti igre v svoje roke in izenačile rezultat (na 1:1). Pomen tekme je vplival na zbranost ptujske vrste, zato je bilo precej napak v igri. Kljub temu so domačinke z minimalno prednostjo osvojile tudi tretji niz in naredile pomemben korak k zmagi. Vendar pa so Pre-valjčanke z odlično predstavo rezultat obrnile sebi v prid in rezultat je bil še enkrat izenačen. V odločilnem petem nizu, kjer sta se kot skozi vso tekmo ponovno z nekaterimi odločitvami na meji regularnosti izkazala sodnika, je z minimalno prednostjo pomembna zmaga pripadla ekipi iz Prevalj. Anja Cvirn, igralka Ptuja: »S tekmo nikakor ne moremo biti zadovoljne. Igrale smo pod svojim običajnim nivojem. Nekako nismo imele razpoložene igralke v ekipi, nismo našle tistega potrebnega stika med sabo in zato je bilo ogromno napak. Tudi sojenje je bilo zelo slabo, v svoji igralski karieri še nisem doživela takšne tekme. Sodnika sta oškodovala tako nas kot gostje in veliko prispevala k oblikovanju rezultata. Prevalj-čanke so v ključnih trenutkih odigrale zelo zbrano. Mislim, da si takšnega spodrsljaja ne bi smele več privoščiti.« UG ODBOJKA - 1/8 finala povratne tekme V povratnih tekmah osmine finala za pokal odbojkarske zveze Slovenije, so bili doseženi naslednji rezultati: Sloving Vital - MTD ŽOK Ptuj 3:0, Jesenice Štof - Benedikt 1:3, Mislinja - Luka Koper 0:3, Partizan Škofja Loka - Broline Kamnik 0:3, TPV Novo Mesto - Galeb Grup Hitachi 3:0 (igrala se je samo ena tekma), Savinjska Šempeter - Nova KBM Branik 0:3. Sloving Vital - ŽOK Ptuj V povratni tekmi osmine finala pokala Slovenije so Ptujčanke gostovale v Ljubljani, vendar tekma ni bila odigrala. Zataknilo se je pri sodniškem paru, ki ni bil delegiran. Na nadomestni sodniški par Ptujčanke niso pristale in tekma je bila brez igre odločena v korist ljubljanske ekipe. Vodstvo ptujskega drugoligaša se je na določitev delegata tekme že pritožilo, razplet bo znan v prihodnjih dneh. PARI 1/4 FINALA (prve tekme, sreda 29. 11.): Luka Koper - Benedikt, HIT Nova Gorica - Broline Kamnik, Šentvid - Sloving Vital, Nova KBM Branik - TPV Novo mesto. DK, UG Nogomet • 3. SNL - vzhod Zavrčani zadovoljni, Stojnčani ne Prejšnji konec tedna se je končal jesenski del tekmovanja v tretjeligaški konkurenci. Naša predstavnika Zavrč in Stojnci sta štirinajst prvenstvenih krogov (jesenskemu delu tekmovanja je vodstvo lige dodalo še prvi pomladni krog) odigrala povsem različno. Zavrč suvereno vodi na lestvici, saj je bil od vseh ekip najbolj konstanten in je tudi sicer pokazal zdaleč največ. Letos so mozaiku dodali še tisti mali kamenček (vrnitev Leto-nje, Rampre, Gaiser ki jim je verjetno manjkal v prejšnji sezoni za naskok na sam vrh. Odlično uravnoteženo moštvo v vseh linijah, ki mu je odlično na sredini igrišča dirigiral Letonja, je bilo vedno korak pred ostalimi. Le dva remija in poraza, ter kar deset zmag (ob daleč najboljši razliki v zadetkih) dovolj zgovorno pričajo o kvaliteti moštva. Predvsem velja izpostaviti fantastične predstave proti Veržeju, Ma-lečniku in Kovinarju iz Štor v zadnjem krogu. Edina črna pika v tem delu sezone je poraz pri krepko zadnji Tišini, ki pa kljub temu ne more pokvariti vtisa izjemno uspešne polsezone. Tega se prav gotovo zavedajo tudi v upravi kluba. Uspehi jih ne smejo uspavati, saj tudi konkurenca ne počiva; močan bo predvsem Veržej (govori se o igralcih, ki jih je odslovil drugoligaš Mura 05.) Spomladanski del sezone bo še Robert Janžekovič (Stojnci, rumeni dres) in Matej Golob (Zavrč) različno zadovoljna z dosežki svojih ekip. Foto: Črtomir Goznik sta po jesenskem delu prvenstva kako zanimiv in samo upamo lahko, da ga bo Zavrč zaključil zmagovito. Kvaliteto za to prav gotovo imajo. Povsem drugačni občutki kot Zavrč pa v tem trenutku prevevajo tabor Stojncev. V klubu so si pošteno oddahnili, ko je sodnik, po nekoliko presenetljivi zmagi v Mariboru, odpiskal konec jesenskega dela Rok Letonja (igralec Zavrča): »Zelo smo zadovoljni s prvim delom sezone. Fantje smo prava klapa in tudi zaradi tega rezultat ni izostal. Ob tem bi pohvalil upravo na čelu z g. Vukom, ki trdno stoji za nami, tako da se igralci posvečamo le nogometu. Spomladi bo še težje, še posebej močan bo Veržej, toda če bomo igrali tako kot jeseni, se nam za uspeh ni potrebno bati.« David Veselič (vratar Stojncev): »Malo smo razočarani, saj se jesen ni končala po naših željah. »Presekala« nas je prometna nesreča med potjo v Tišino. Nato se nismo več pobrali. Prišle so še poškodbe in kartoni ^ Sreča res ni bila naš zaveznik. Mislim da bodo potrebne okrepitve, saj bi si z njimi lažje zagotovili obstanek, kar je tudi naš primarni cilj.« sezone. Znamenito reklo nikoli ni tako slabo, da ne bi moglo biti še slabše, je žal v primeru Stojnčanov letos vse prevečkrat obveljal. Takšnih težav, kot so jih imeli v jesenskem delu, se ne spomnijo niti najstarejši privrženci rumeno-črnih. V prvih petih krogih ni bilo večjih težav (igralsko in točkovno). Nato pa je prišel nesrečen šesti krog in pot v Prekmurje. Na tej poti so Stojnčani doživeli prometno nesrečo, v kateri so jo odnesli z nekaj zlomi in praskami. (lahko bi bilo še veliko huje). Nekateri igralci so že takrat končali z jesenskim delom sezone (Pernek, Milošič), nekateri pa so izpustili nekaj krogov. Toda ta šok, kasneje so se mu pridružile še druge poškodbe in kartoni, je bil dovolj da se fantje izpod Borla do konca sezone niso več pobrali. Vmes so zamenjali tudi trenerja, Gorazda Šketa je zamenjal stari lisjak Ivan Zajc, ki je že v prvem nastopu popeljal svoje moštvo do zmage. Uprava bo med zimskim odmorom morala pošteno zavihati rokave in okrepiti moštvo (dalj časa bo izven pogona zaradi poškodbe tudi vratar Veselič), če bodo ljubitelji nogometa v Stojncih še želeli gledati tretjeligaški nogomet. tp Judo • DP srednjih šol Zmagala le Lea V Lendavi je v petek, 17. novembra, potekalo Državno prvenstvo srednjih šol, ki ga je še enkrat zaznamovala slaba organizacija in nezadovoljstvo klubskih trenerjev z organizacijo in interesom šol za šolska judo tekmovanja. Pri dijakinjah so bile najboljše dijakinje gimnazije iz Murske Sobote. Pri dijakih sta enako število točk zbrali Gimnazija Ljutomer in srednja ekonomska šola Ljubljana (Roška). Prvo mesto so osvojili dijaki iz Ljutomera, zaradi večjega števila prvih mest. Na prvenstvu je nastopalo tudi osem ptujskih judoistov. Blaž Klajderič je v kategoriji do 50kg s porazoma proti Kukovi-ci in Zalazniku osvojil 3. mesto. Jan Belšak in Danijel Janžekovič sta nastopila v kategoriji -66 kg. Jan je z zmago proti Vezo-siju in porazoma proti Brdniku in Ozmecu osvojil 9. mesto, medtem ko je Danijel Janžeko-vič izpadel proti Krajncu. V kategoriji do 81 kg so nastopili trije naši tekmovalci: Uroš Tajhman, Andrej Čuš in Rok Tajhman. Uroš Tajhman je v pr- vem kolu izgubil proti Četiču, sicer tretjim s članskega državnega prvenstva na ippon. Nato je v repasažu gladko premagal Jankoviča in Logarja, v borbi za tretje mesto pa še klubskega kolega Andreja Čuša. Andrej je v prvem kolu v slabi minuti opravil z Krevašom, v drugem kolu je z ipponom premagal reprezentančnega sotekmovalca in udeleženca letošnjega EP-ja za kadete Gregorja Krajnca iz Dupleka. V polfinalu je naletel na tretjega z mladinskega evropskega prvenstva Aljaža Sedeja. Andrej se je dobro upiral in na koncu izgubil za yuko (5:0), po porazom proti Urošu pa je osvojil 5. mesto. Rok Tajhman pa je po sodniški odločitvi o zmagovalcu izgubil v prvem kolu z Aljažem Sedejem, nato zabeležil eno zmago, ter izgubil z Gregorjem Krajncem in osvojil 7. mesto. Lea Murko je v kategoriji do 78 kg z dvema zmagama gladko osvojila 1. mesto, Urška Urek pa je v kategoriji nad 78 osvojila 2. mesto. Sebi Kolednik Športni novički TENIS ZIMSKA LIGA 2005/2006 V 2. krogu druge zimske lige v tenisu 2006/2007 so bili doseženi pričakovani izidi. Gorišnica je brez težav ugnala ŠC Skorbo, TK Skorba pa je do zmage prišla šele po igri dvojic. REZULTATI: ŠC. Skorba - TK Gorišnica 0:3 (Pravdič - Žnidarič 4:9, Iljevec - Očko 4:9, Lesjak/Lončarič - Žnidarič/Očko 0:9); Trgovine Ja-ger - Tigri 3:0 (Zavernik - Ribič 9:1, Križe - Makovec 9:2, Zavernik/Čeh - Ribič/Paternost 9:4); TK Štraf - TK Skorba gad 1:2 (Cajnkar - Šlaberger 9:2, Janžekovič - Ules 2:9, Štrafela/ Gostan - Šlamberger /Berlak 1:9) VRSTNI RED: Trgovine Jager 6, TK Gorišnica 5, TK Skorba gad 3, Tigri 2, Š.C. Skorba in TK Štraf 1 točko. PLAVANJE Pernat tretji v Celju V Celju je potekal prvi del odprtega državnega prvenstva v plavanju v 25-metrskih bazenih. Kljub odsotnosti nekaterih najboljših slovenskih plavalcev se je zbralo veliko število plavalcev iz Slovenije in tudi iz tujine. Matjaž Pernat je v disciplini 200 metrov prsno zasedel tretje mesto, bil pa je tudi član štafete mariborskega Branika v 4 X 100 metrov, ki je prav tako zasedla tretje mesto. Drugi del odprtega državnega prvenstva v plavanju bo naslednji vikend v Kranju. Danilo Klajnšek Športni napovednik ODBOJKA 1. DOL ŽENSKE PARI 10. KROGA (sreda): Luka Koper - Benedikt, Jesenice Bled - Galeb Grup Hitachi, Šentvid - HIT Nova Gorica, Sloving Vital - Bro-line Kamnik. ROKOMET 1. B SLOVENSKA MOŠKA ROKOMETNA LIGA 9. KROG (četrtek): MIP Gorica Leasing - Gorišnica Danilo Klajnšek Po tekmi Maribor - Drava MNZ Ljubljana v bran NK Drava! Po sobotni tekmi v Ljudskem vrtu je precej prahu dvignilo sojenje sodnika Babnika iz Ljubljane. Slabo sojenje samo po sebi sploh ne bi bilo tako sporno (ni se namreč zgodilo prvič), na poseben problem pa je opozoril nogometaš Drave Tisnikar, ki bi mu naj sodnik dejal, da je dosodil enajstmetrovko (po domnevnem prekršku Toplaka nad Makrievim) zaradi napačne politike NK Drave! To so potrdili tudi drugi nogometaši Drave, kar je dalo dogodku še večji pomen. To ni minilo brez odziva širše športne javnosti. Zanimivo pa je, da se je z dopisom odzvala MNZ Ljubljana, ki je zapisala: »Glede na dogodke na nogometni tekmi med NK Maribor in NK Drava Ptuj, ko naj bi glavni sodnik igralcu Drave povedal, da je dosodil enajstmetrovko zaradi napačne politike kluba NK Drave, zahtevamo sklic skupne seje IO NZ Slovenija in predsednika Združenja 1. SNL, na kateri bi obravnavali nastali dogodek. Sejo je potrebno sklicati v naslednjih treh dnevih, le-ta pa naj bi bila najpozneje v naslednjih osmih dneh. Menimo, da je nesprejemljivo, da sodniki posamezne klube kaznujejo na navedeni način in to samo zaradi tega, ker v konkretnem primeru predsednik NK Drava Robert Furjan šteje za drugače mislečega v slovenskem nogomet.« Seveda smo bili presenečeni nad odzivom MNZ Ljubljana, ki se je postavil v bran ptujskega prvoligaša. Robert Furjan, predsednik Drave, je ob tem dejal naslednje: »Res je vse skupaj žalostno, če se ljubljanska MNZ postavi v bran klubu iz drugega konca Slovenije, ne pa domača zveza. Čeprav na zadnji skupščini NZS Slovenije mi prišlo do sprememb v slovenskem nogometu, pa bo do njih vsekakor moralo priti. Tudi zbranih 11 glasov proti sedanjemu vodstvo že veliko pove.« Danilo Klajnšek Foto: Črtomir Goznik Sodnik Jože Babnik iz Ljubljane (rdeči dres) je s sojenjem na tekmi v Mariboru dvignil veliko prahu. Mali nogomet • 2. SFL vzh. Tomažu sosedski derbi REZULTATI 6. KROGA: Miklavž TBS Team - Marinci Veščica 8:11 (4:4), Benedikt - Cerkvenjak G. Anton 4:2 (1:1), Bioterme M. Nedelja - Tomaž 2:8 (2:2), Martinišče Codex - Nazarje 3:5 (1:2). Prost KMN Slo- venske Gorice. 1. TOMAŽ 6 5 1 0 34:14 16 2. NAZARJE 6 5 0 1 43:24 15 3. BIOTERME 5 3 0 2 28:28 9 4. SL. GORICE 5 2 1 2 30:26 7 5. M. VEŠČICA 5 2 1 2 28:28 7 6. MARTINIŠČE 5 2 1 2 22:23 7 7. BENEDIKT 5 1 1 3 28:36 4 8. CERKVENJAK 5 0 2 3 13:27 2 9. MIKLAVŽ 6 0 1 5 24:44 1 Bioterme - Tomaž 2:8 (2:2) STRELCI: 1:0 Potrč (6), 2:0 Sovič (14), 2: Gašparič (15), 2:2 Kovačec (15), 2:3 Kamenšek (21), 2:4 Goričan (23), 2:5 Bo-hinec (26), 2:6 Gašparič (31), 2:7 Gašparič (34), 2:8 Kamen-šek (40). BIOTERME: Hlebec, J. Žer-din, Dovečar, Potrč, Sovič, Pr. Kolbl, Hanžel, Vrbnjak, Ripak, Jaušovec. Trener: Rajko Zem-ljič. TOMAŽ: Bedrač, Kovačec, Pe. Kolbl, Gašparič, Bohinec, Kamenšek, Miklašič, Goričan, Žiher, Majcen, Krajnc, Trop. Trener: Marjan Magdič. Sosedski derbi je v športno dvorano v Ljutomeru privabil okrog 200 gledalcev, ki so ob koncu videli lahko zmago Tomaža. V prejšnjem krogu so Bioterme presenetile Nazarje, tokrat so želeli presenetiti še Tomaž, ampak jim to ni uspelo. Začetek tekme ni kazal na lahko zmago Tomaža, saj je najprej mrežo Tropa s prelepim zadetkom načel Potrč, v 14. minuti pa še Sovič, ki je potisnil žogo v prazno mrežo po izigrani dvojni podaji z Dovečarjem. Nato je v pičlih 42 sekundah sledil preobrat v režiji Gašpariča in Kovačca, ki sta izid izenačila. V 2. polčasu je na igrišču obstajal le Tomaž. Gostitelji, ki so nastopili v okrnjeni zasedbi enostavno niso več mogli slediti ritmu Tomaža in razlika v prid vodilnega moštva v 2. SFL vzhod je naraščala iz minute v minuto. Ob tem sta si v vrstah Bioterm iz Male Nedelje rdeča kartona prislužila Vrbnjak in Ja-ušovec. Tekmo je zaznamovala izjemna in le redkokdaj videna poteza domačega malonogo-metaša Soviča, ki si je pri pre-igravanju Miklašiča žogo vrgel prek hrbta in nadaljeval akcijo ter si prislužil velik aplavz zelo glasne publike v Ljutomeru. UK Avton^M Moje cvetje Subaru legacy in outback delujeta tudi na utekočinjeni plin Izpod gore Fuji prihajata posebni Subarujevi izvedbi legacy in outback, ki delujeta na plin ali na običajni bencin. Plinskega porekla se ne opazi, ker je plinski rezervoar oblikovan v podobi rezervnega kolesa in ne zavzema dodatnega prostora v prtljažniku. Pogon na plin so dodali 2,0-litrskemu motorju v legacyju in 2,5-litrskemu v outbacku. Subaru je naredil pomemben korak v prizadevanjih za zmanjšanje onesnaženosti okolja in v iskanju alternativnih pogonskih goriv. Avtomobil za pogon uporablja utekočinjen plin, ki podaljšuje življenjsko dobo motorja, zraven tega pa omogoča daljše ohranjanje nespremenjenih lastnosti motornega olja. Vozila s pogonom na plin bistveno manj onesnažujejo okolje z dušikovimi oksidi in trdnimi delci kot tista na dizelski pogon, pri tem pa je razlika v zmogljivostih skoraj neznatna oziroma zanemarljiva. Ob zagonu motorja le-ta zmeraj deluje na bencin, po nekaj minutah pa že lahko preklopimo na plin. Skoraj 50-litrski rezervoar za plin zaseda prostor rezervnega kolesa in tudi povzema njegovo obliko, tako prtljažni prostor ostaja tako velik, kot pri »klasični« različici. Seveda je zato opremi vozila dodan pribor za popravilo pnevmatik. Voznik lahko s pritiskom na gumb izbira med pogonom na bencin ali plin. Polnjenje s plinom traja približno tri minute, večjo težavo predstavlja dejstvo, da je v Slove- niji trenutno le 10 črpalk z avtoplinom. Poraba plinskega goriva je v primerjavi z bencinom večja za nekje 10 do 15 odstotkov, izguba moči je praktično zanemarljiva, bistveno razliko pa opazimo pri nizki ceni litra utekočinjenega plina, ki trenutno znaša 138 tolarjev, cena ne-osvinčenega 95-oktanskega goriva pa 231 tolarjev. Splošna garancija za subaru legacy in outback bi-fuel ostaja enaka kot pri bencinskih različicah, torej tri leta oziroma 100.000 prevoženih kilometrov. Fordov športni enoprostorec s-max je osvojil naslov Evropski avto leta 2007 Ford je že petič osvojil prestižno in v avtomobilskem svetu precej zaželeno lovoriko Evropski avto leta. Tako so se odločili člani žirije, ki jo je sestavljalo 58 avtomobilističnih novinarjev iz 22 evropskih držav. S-max je osvojil 235 točk in s tem za dve točki prehitel Oplo-vo corso. Fordova zmaga je pomembna tudi zaradi tega, ker so omenjeni naslov osvojili z enoprostorskim vozilom, kar je doslej uspelo le Renaultovemu scenicu. Ford s-max je drugačen avtomobil in ustvarja avtomobilsko nišo, v kateri sta združena športnost in uporabnost. V osnovi je petsedežnik z dvema dodatnima sedežema. Zraven treh vrst sedežev nudi živahne vozne lastnosti za vse, ki pri enoprostorcih pogrešajo športnost. Gre za prvi Fordov avtomobil, ki je na ceste popeljal oblikovne smernice, prikazane na konceptu iosis. S-max naj bi zapolnil vrzel v razredu enoprostorcev, ki se predvsem posveča družinskim potrebam, manj pa dinamičnim voznikom, ki s takšnim avtomobilom dopolnjujejo svoj aktivni življenjski slog. Svojo šport-nost nadaljuje tudi v notranjosti. Tiste s sedmimi sedeži bo razveselil sistem FFS (fold flat system), ki sicer ne pomeni neke velike avtomobilske novosti, omogoča pa, da se tretja sedežna vrsta zloži v dno prtljažnega prostora. Enoprostor-cem se podajo dizelski motorji, ki bodo zagotovo predstavljali glavnino prodaje novega Fordovega družinskega športnika. Paleto dizlov sestavljata 1,8-litrski (125 KM) in 2,0-litrski (145 KM) agregat z oznako TDCi. S-max svojo športnost nakazuje tudi s tem, da ima na vrhu ponudbe 220 motornih konjev močan bencinski petvaljnik, znan iz focusa ST. Nekaj bolj umirjen 2,0-litrski bencinski motor s 145 kM je na voljo tako pri s-maxu kot tudi pri galaxyju. Glede na »družinsko« namembnost razveseljuje podatek, da je s-max na preizkusnih trkih Euro NCAP prejel oceno 5 zvezdic, za kar so zaslužne številne varnostne blazine in elektronska pomagala, ki zmanjšujejo možnost trka ter varnostna zasnova karoserije. Med standardnimi zračnimi blazinami se v vozilu nahajata še zavesi, ki ščitita glave stranskih potnikov, tudi tistih zadaj, novost (vsaj pri fordu) pa je podvolanska blazina za zaščito voznikovih kolen. Doplačilni dinamični nadzor stabilnosti nosi oznako IVD (interaktivna vozna dinamika) in je na voljo v dveh verzijah. Kljub temu, da notranjost galaxyja in s-maxa ločuje le oblika sredinske konzole, zelo kmalu ugotovite, v katerem avtomobilu sedite. Pri slednjem izstopajo tudi nekatere oblikovalske podrobnosti, kot so navidezne odprtine za hlajenje zavor, zračniki za prednjimi blatniki in doplačilni komplet aerodinamičnih delov. Skupaj z nekaj večjim in bolj družinskim galaxyjem začenja s-max novo, bolj ostro oblikovalsko smer z namenom poudarjanja športnega voznega karakterja. S-max je v prvi vrsti športna limuzina, šele kasneje je praktičen enoprostorec. Danilo Majcen Zdravstveni nasveti Alkoholizem je kronična bolezen (1) Odvisnost od alkohola je svojevrstna in huda bolezen, kjer gre za skupek različnih bolezenskih znakov, zato govorimo o sindromu odvisnosti od alkohola. Je dolgotrajen proces, ki pušča mnogotere posledice in dolgo traja, da seje bolnik zave, da je sposoben o njej razmišljati in se z njo spopasti. Podatek, da je število obolelih, ki so tako ali drugače prizadeti, zaradi prekomernega uživanja alkoholnih pijač na tretjem mestu, takoj za boleznimi srca, ožilja in rakastimi obolenji kaže, da je prekomerno pitje pereč problem naše družbe. Statistični podatki kažejo, da je vedno več mlajših ljudi, ki imajo težave s prekomernim pitjem alkoholnih pijač. Število alkoholikov med moškimi je že nekaj časa približno enako. Med ženskami je alkoholizem v strmem porastu. Problem zlorabe alkoholnih pijač je kompleksen. Kako razmejiti uživanje alkoholnih pijač kot sestavino naše kulture in blaginje od takega uživanja, ki pomeni zlorabo in pelje v odvisnost? Za vse oblike odvisnosti je značilno, da obstaja neka potreba, ki se stopnjuje, najprej daje občutek trenutnega zadovoljstva, a kmalu nimamo več nadzora, v našem primeru nad količino popitega alkohola. Razvoj alkoholizma si razlagamo kot sistemski proces. Popivanje se razvije kot navada, kot dnevna scena, kot iluzija skozi očala opitosti. Strokovnjaki so dokazali, da so odločilnega pomena za nastanek odvisnosti od alkohola primarna druži- Irena Cuš, uni. dipl. soc. del. na in okolje, v katerem posameznik živi in odrašča, oseba sama kot taka (labilnost), genetika, redkeje psihosomatska obolenja. Dodaten problem pri alkoholni odvisnosti je ne samo počasno propadanje posameznika, ampak tudi propadanje ožjih svojcev, partnerja in otrok, ki živijo v skupnosti z odvisnikom. Novejši pogledi na zdravljenje odvisnosti od alkohola Obstaja velik razkorak med številom tistih, ki bi zaradi prekomernega uživanja alkoholnih pijač pomoč potrebovali in tistimi, ki se odločijo, da pomoč poiščejo. Vzrokov je več: • Naša družba je do alkohola zelo tolerantna, saj ima pitje ob najrazličnejših priložnostih ali zmerno al-koholiziranost za povsem sprejemljivo. Do ljudi, ki pijejo prekomerno, pa je ta ista družba kritična in obtožujoča. • Slab sloves zdravljenja odvisnosti od alkohola so povzročila nekatera teoretska stališča in programi, kjer je bilo pomembno spremeniti odvisnikovo osebnost, izvajanje nepopustljive konfrontacije, poudarjanje učenja teorije Nadaljevanje prihodnjič Irena Cuš Univ. dipl. soc. del. Približuje se advent Čeprav bi po vremenu težko sodili tako, se približujejo adventne nedelje, s tem pa tudi božično in novoletno norenje. Kot kaže, se bo toplo vreme še nadaljevalo, le suho ne bo več tako, kot je bilo doslej. Zato izkoristite lepe dneve za sprehod v naravo in nabiranje naravnih okraskov za adventni venček in božično-novoletne dekoracije. Okrasni vrt Počasi se delo na prostem zaključuje. Lahko smo zadovoljni, da nam je vreme letos dopuščalo kar veliko časa preživeti na našem vrtu. Ne pozabite, da je pred zimo potrebno še zadnjič pokositi zelenice, saj nam drugače v primeru dolgotrajne snežne odeje lahko prične trava pod snegom plesneti in propadati. Košnja pa ne sme biti prenizka, da travna rozeta še varuje dokaj plitev koreninski sistem. Zelo priporočljivo je pokositi nove setve pred zimo, da se bodo bolje in hitreje razraščale. Pri košnji novih setev mora biti nož kosilnice dobro nabrušen. Top in poškodovan nož lahko mlado travo s slabim koreninskim sistemom izpuli in poškoduje. Foto: Misa Pušenjak Ravno nasprotno pa okrasnih trav, kot je pampaška, ne režemo, samo skupaj povežemo travno rozeto, da bo še bolj varovala koreninski sistem. Občutljivejše grmov-nice zavarujemo z agrokopreno, smrečjem ali koruzni-co. Zaradi dolge in tople jeseni so narcise in tulipani ponekod že pognali iz zemlje. Zavarujmo njihovo listje tako, da nanj naložimo suho listje. To je koristno tudi za vse tiste, ki še niso pognale na svetlo. Spomladi pa listje res pravočasno odstranimo. Balkonske rastline Vse razen nageljčkov so verjetno že v zimovališčih. Nageljčki prenesejo temperature tudi do -9oC, zato naj še kar bodo na prostem, nekje v zavetnem kotičku naše hiše. Šele, ko bo mraz res stisnil jih prestavimo v notranjost. Na tak način lahko uničimo mnoge škodljivce, pa tudi glivice in bodo rastline veliko bolj zdrave. Pogosto se nam pojavi vprašanje, kako toplo mora biti za prezimovanje rastlin. Tako kot vsa živa bitja, imajo tudi rastline dokaj različne zahteve. Velikokrat je bolj pomembno, da je prostor dovolj svetel. V temnih prostorih na hladnem lahko prezimljamo afriške lilije ali Agapanthuse, Svinčenico ali Plumbago, pa tudi novo posodovko, ki je sama še nisem imela Ko-raldnico oz. Erythrina. Temperatura v prostoru naj bo med 2oC in 9oC. pri tem pa pazite, da ne boste preveč zalivali, posebej če rastline odvržejo listje. V hladnih, a svetlih prostorih moramo prezimovati agave, kamelije, marjetice, oleandre in novo rastlino, ki ji rečemo tibuhina. Temperatura prostora naj bo med 5°C in 10°C. Nekoliko višje temperature za prezimovanje in svetlo, zračno prezimovališče pa potrebujejo bugenvileja, datura, kasija, citrusi, fukscije, cijaretke, lantane, mimulus in okrasne krompirjevke. Dobro bi bilo, če bi jim zagotovili temperaturo od 10-15°C. V dnevnih sobah oziroma v svetlih in ogrevanih prostorih pa lahko prezimljamo banane, abutilone oziroma okrasne javorčke, klivije, kitajske osleze ali hibiskuse in pepino. Pa tudi te rastline niso preveč zadovoljne v vročini, zato naj bodo temperature le okoli 20°C. Če so prostori pretemni, rastline odvržejo liste, vendar se večina izmed njih spomladi obrase. Potrebno je le paziti, da se ne pričnejo obraščati v temnih prostorih, ker so potem novi poganjki presvetli in občutljivi na sončne žarke, še bolj pa na veter in dež. V tako toplem vremenu prostore redno zračimo, odprta okna čez dan pomenijo za zdravje rastlin veliko več, kakor vsa škropiva skupaj. Le na škodljivce moramo biti pozorni celo zimo. Miša Pušenjak Foto: arhiv Destrnik • Župan sprejel člane ansambla Dinamika Tudi župan jim rad prisluhne Na letošnjem 37. ptujskem festivalu domače zabavne glasbe je nastopilo 11 ansamblov. Strokovna komisija je med klasičnimi kvinteti za najboljšega izbrala ansambel Dinamiko z Destrnika. Pa to ni edino priznanje, ki so ga prejeli. Za najboljšo melodijo festivala je komisi- ja razglasila valček Najlepše romance v izvedbi ansambla Dinamika. Valček je skompo- niral Edvin Fliser, največkrat nagrajeni avtor ptujskega festivala, avtorica besedila je Foto: ZS Člani ansambla Dinamika skupaj z županom Francem Pukšičem, podžupanom Brankom Zelenkom, predsednikom odbora za pripravo prireditev Janezom Irglom in predsednikom TD Destrnik Ivanom Hauptmanom. Metka Ravnjak Jauk. Ansambel Dinamika od nastanka, že dobrih 13 let, deluje kot kvintet. Sestavljajo ga harmonikar Danilo Podhost-nik iz Malečnika, kitarist Ivo Ornik od Sv. Trojice, basist Miran Jug iz Hoč, klarinetist Danijel Prelog iz Lancove vasi, pevec Tomo Dežman z Vrhloge pri Slovenski Bistrici, pevka Simona Meznarič iz Stojncev in vodja ansambla Drago Dajčman iz Jiršovcev. Ansambel deluje kot sekcija TD Destrnik, zato jih je župan občine Destrnik Franc Pukšič sprejel in jim ob dosežku čestital ter vsem članom podelil zbornik občine Destrnik, ki je izšel v letošnjem letu. Sprejema so se zraven župana udeležili še podžupan Branko Zelenko, predsednik odbora za pripravo prireditev Janez Irgl in predsednik TD Destrnik Ivan Hauptman. Zmago Šalamun Miklavž pri Ormožu • Debatni turnir Mladi so debatirali ves dan V Sloveniji je v organizirano debatiranje vključenih okrog 20 šol oziroma 200 debaterjev. V okviru krožkov po šolah vse leto trenirajo svoje govorniške sposobnosti, ki jih z vrstniki soočijo na več turnirjih. Ob koncu leta pa sledi še veliki finale. Zaradi oddaljenosti so turnirji organizirani v več krajih, da imajo debaterji boljše možnosti, da se turnirja udeležijo. Debatne aktivnosti so še zlasti živahne prav na severovzhodnem delu Slovenije in tukaj so turnirji še posebej močni. Minuli konec tedna je enega takšnih turnirjev gostila OŠ Miklavž pri Ormožu, aktivnosti pa je koordinirala Simona Klasinc. Zbralo se je 17 ekip s svojimi mentorji. Ekipe štejejo po tri člane. Debate so potekale na temo Poizkusi na živalih naredijo več škode kot koristi. Debate so trajale skozi ves dan, popoldne pa sta v finalu na to temo debatirali ekipa Rečice, ki se je s trditvijo strinjala in ekipa Središča ob Dravi, ki je morala trditi nasprotno. Prav zanimivo je bilo slišati, s kakšnimi argumenti so se nasprotniki poskušali prepričati. Na debato so se pripravili že pred tekmovanjem, na internetu in iz drugih virov so zbrali veliko število zanimivih podatkov, argumentov o predpisani temi. Tričlanska komisija je odločila o zmagovalcu, to je bila ekipa Središča v sestavi Marino Jelinek, Tajana Marčec in Alen Borko, mentorica zmagovalne ekipe pa je Andreja Šut. Desetim najboljšim govorcem so podelili posebna priznanja. Za- nimivo je, da je bilo med desetimi najboljšimi kar devet deklet, najboljši govorec pa je bil vseeno Tilen Pečnik iz drugouvrščene ekipe Rečice. Poleg priznanj so tekmovalci prejeli tudi ogromne čokola- de, ki so poskrbele za novo energijo po napornem dnevu. Turnir ZiP, za in proti, je šola organizirala skupaj z zavodom za kulturo dialoga. vki Pa brez zamere Eksperiment Slovenija Tema številka ena, ki je ne bi smelo biti Slovenija je, kot verjetno že veste, če tu in tam malo pokukate nanjo z drugačnimi očmi kot od vas zahteva današnja družba in naši oblastniki, sila zanimiva (politično rečeno) in tragikomična (bolj direktno rečeno) dežela. V naših logih se včasih ukvarjamo s sila nepomembnimi stvarmi, ki jim po ukazu naših oblastnikov prisojamo veliko pomembnost, včasih pa se s pomembnimi stvarmi ukvarjamo na tako nezrel in bedast način, da bi nas moralo biti sram pred samimi seboj. Pa saj ne, da bi prav mi, Slovenci, bili tako bedast in butast narod. Ne. Biti bedast in butast sta splošno prisotni kategoriji, kadar nanese na široke množice. Pri nas se pač ti dve lastnosti pokažeta v večji meri, kajti smo majhna nacija in praktično skoraj vsi sosedje, tako da določene družbene fenomene še bolj zaznavamo, živimo in na žalost v njih tudi, hočeš-nočeš, sodelujemo. To so stvari, ki o nas kot družbi povedo marsikaj, če človek seveda ima čas in posluh malce o teh stvareh razmišljati in si ne ustvariti instant mnenja v prvi sekundi, nato tega mnenja zabetonirati in brcniti v glavo vsakogar, ki si drzne glede njega imeti pomisleke. Ena taka stvar, ki je zadnje čase najbolj zaznavna v življenju prebivalcev na sončni strani Alp in s katero nas mediji nenehno bombardirajo, je romska problematika. To je stvar, o kateri bi nas moralo skrbeti kaj malo ali celo nič, če bi razmere bile vsaj malo zdravorazumske, kar si spodaj podpisani razlaga kot normalne. A temu, žal, ni tako. Poglejmo torej malo to žalostno zgodbo z Romi oziroma družino iz Ambrusa. To je zadeva, o kateri mi sploh ne bi smeli imeti pojma. Pa ne mislim, bognedaj, tega, da bi bili taki zabiteži ali nacionalisti, da bi rekli, naredite z njimi, kar hočete, samo spravite nam jih izpred oči. Ne. Ta žalostna zgodba sploh ne bi smela biti tema številka ena zato, ker bi država, ki jo vsi plačujemo, morala take zadeve če ne preprečiti, pa vsa učinkovito in humano reševati, brez, da bi se v to vpletalo vse, kar leze, gre in ima vsaj minimalno delujoče možgane v tej deželi. Pravna in socialna država, kot jo imamo opredeljeno v ustavi, najvišjem pravnem aktu naše države, tega, kar se dogaja sedaj, vsekakor ne bi smela dopuščati oziroma se take stvari ne bi smele dogajati. Ves ta tragikomični cirkus, ki se sedaj dogaja in s katerim nas posiljujejo na vsakem vogalu, je dokaz predvsem za eno stvar - da državne institucije ne delujejo (to, da je tudi dokaz za to, kako idiotsko in pritlehno razmišlja masa, pustimo ob strani). Naši soljudje romskega izvora nas nikoli ne bi smeli zadevati v takšni luči in situaciji, kot nas sedaj. A verjetno nekdo iz kateregakoli razloga že v tej zgodbi vidi potencial za samopromocijo, pa zgodbo ves čas pogreva in ponuja medijem, ki itak vedno bolj postajajo podobni hijenam. Pa še hijene se ne spravijo prav na vsako razpadajoče truplo, kot na drugi strani mediji pograbijo in vedno bolj rumeno obgrizejo vse, kar jim pride pod roke. Problematika romske družine, ta trenutna najbolj pereča tema v naši državi, je pa seveda več kot prikladna za to. Pa ne samo za to, ampak tudi, kot omenjeno, za uveljavljanje raznoraznih interesov in računic. Na katerem področju, pa menda ni potrebno posebej poudarjati. Da, Slovenija je en eksperiment. Poudarjajo in nam v glave nabijajo, da predvsem in samo uspešen. Po drugi strani pa take zgodbe kažejo na to, da je nam mila država predvsem eksperiment, v katerem se testira učinkovitost same države po eni in primitiven nivo, do katerega se lahko spustijo množice te države na drugi strani. Pravzaprav je to zelo neboleč eksperiment - trpi samo zdrav razum. Ampak tega tako ali tako v naši državi ni več kaj dosti. Gregor Alič Zg. Ščavnica • Slovesno odprtje varovanega doma Za večjo kakovost bivanja Minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič se je v soboto, 18. novembra, udeležil odprtja nove, 25. bivalne enote Zavoda Hrastovec-Trate v Zgornji Ščavnici. Foto: vki V finalni debati sta svoje argumenta za in proti soočili ekipi Rečice in Središča ob Dravi. V varovanem domu Ščavnica biva 30 stanovalcev. Predstavlja prvega od domov, kjer stanovalcem nudijo intenzivnejšo podporo, predvsem pa kvalitetnejše pogoje bivanja. Otvoritev se je pričela z blagoslovom, ki ga je opravil pomožni škof dr. Jožef Smej. Minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drob-nič je bil slavnostni govornik in je med drugim dejal: »Veseli me, da vzpostavljate takšne odnose med seboj, ki krasijo dom v katerem se človek dobro počuti, v katerem se s prijaznostjo reže kruh, kjer se razvija toplina in ljubezen, kajti v takšnem se razvijajo tudi dobri odnosi in ljudje so zadovoljni. Ko gradimo po Sloveniji mrežo različnih domov je pred nami tudi ta zavest. Potrebno je tudi, da je toplo, da so stene lepe, da so udobne postelje, da je dobra postrežba, ampak ljubezni, tega sodelovanja pa ni mogoče nadomestiti s stenami. Toplino in ljubezen, sem prepričan, boste gradili skupaj, varovanci, ki vam je prvi vrsti to namenjeno skupaj z delavci tega doma.« Po končani slovesnosti si je minister Drobnič ogledal še zavodsko kmetijo na Rožengruntu in zelo pozitivno ocenil takšne družinske oblike bivanja. Lastnik doma je Ivan Peserl, ki je objekt obnovil in dal v najem Zavodu Hrastovec-Trate za daljše časovno obdobje. Vodja varovanega doma pa je Andreja Kaučič. Zmago Šalamun Odprtje varovanega doma; v prvi vrsti sedijo (z desne) direktor Zavoda Hrastovec-Trate mag. Josip Lukač, minister za delo, družino in socialne zadeve mag. Janez Drobnič, vodja varovanega doma Andreja Kaučič in vodja kabineta ministra Petra Tomažič. Foto: ZS Ptuj • V počastitev dneva miru Slovenija • Vsaj eno drevo za lepši jutri Otroci posadili drevo miru Naravni viri so omejeni V počastitev septembrskega dneva miru so se po vsem svetu odvijale različne prireditve. V okviru svetovnega projekta sajenja dreves miru so tudi otroci iz vrtca Deteljica v Budini na ta dan na svojem igrišču posadili drevo miru. Vsi otroci, vzgojiteljice, pomočnice vzgojiteljic in ravnateljica vrtca Deteljica so dan miru obeležili s posebno gesto, ki jo na ta dan izvajajo po celem svetu. Pri sajenju drevesa je sodelovalo 52 otrok od enega do šestih let starosti in vsak je prispeval svojo lopatico zemlje. Dan se je za otroke začel s pogovorom o tem, kaj pomeni prijateljstvo in kaj mir, vsi so se strinjali, da je to nekaj, kar morajo čuvati in spoštovati. Ob dnevu miru so se s pomočjo vseh vzgojiteljic in vodje projekta Petre Grdina-Lašič naučili tudi nekaj pesmi, ki so jih peli ob samem sajenju drevesa. »Otroke želimo že kot majhne naučiti strpnosti in prijaznosti. Prav tako je pomembno, da se zavedajo, da je mir nekaj neprecenljivega,« je povedala Grdina-Laši-čeva. Potem ko so otroci drevo, ki so ga sponzorsko dobili od Vrtnarstva Kovačec iz Ža-mencev, posadili, so sledile likovne delavnice prav tako na temo miru. Dženana Bećirović Otroci so bili nad sajenjem drevesa navdušeni. Štajerski TEDNIK NAŠ ESEJIST BORKO GRŠKI JUNAK (MARKOS) NEMŠKI AVTO FRANCOSKI LETALEC (FRANCOIS) HRVAŠKA PISATELJICA (LJERKA) ROMULOV BRAT DVOJČEK POBUDNICA POŠASTNOST POLITIČNI NASPROTNIK NEM. POPEVKAR (FRANK) REŽISER ŽILNIK KAJAKAŠKI KLUB KALCIJ IZ BESEDE SUAD POSODA ZA MLEKO ALFI NIPIČ NAŠA UGANKARSKA REVIJA PREGNANSTVO, EKSIL KAKAV PTUJSKI ATLETSKI KLUB TINA TURNER NADA ZVONKO NOVAK BOG VETRA IN DEŽJA GORIVO SREDNJE VREDNOSTI IZ BESEDE TRENTA AFGANISTANSKI POP PEVEC PARSA Slovenija je dežela čudovitih logov in obsežnih gozdov. Ti gozdovi so zraven ekonomskega vidika nepogrešljivi člen v verigi naravnih dobrin. Kvaliteta življenja bodočih rodov bo odvisna tudi od smotrnega ravnanja s slehernim drevesom na našem planetu. Naloga šole in staršev je, da otrokom oz. učencem razvije zavest o smotrnem gospodarjenju z naravnimi viri. Otroka je zato potrebno že zgodaj navajati na ločevanje odpadkov in ga seznaniti z možnostjo reciklaže teh. Na OŠ dr. Ljudevita Pivka smo v okviru Ekošole izvedli akcijo zbiranja starega papirja. Učence in starše smo pozvali, da v mesecu oktobru in novembru zbirajo star papir in ga prinesejo v šolo. Izdelali smo letake, ki smo jih delili mimoidočim in delovnim organizacijam. Tudi njih smo pozvali, da nam prinesejo star papir. Akcija je bila zelo uspešna, saj smo zbrali 1480 kg papirja, ki ga je odpeljal Dinos. Verjamemo, da smo s to akcijo ohranili več kot samo eno drevo za lepši jutri. V imenu naravne dediščine in učencev hvala vsem, ki ste sodelovali v akciji. Milena Zupanič Foto: Dženana Bećirović Ljutomer • Darja Jureš je Martina XII. Martinovanje v Prlekiji Društvo vinogradnikov in prijateljev vina Ljutomer je v okviru največjega vinskega praznika - sv. Martina pripravilo tudi tradicionalni izbor vinske kraljice. Kot dvanajsta po vrsti je slavnostno zaprisegla Darja Jureš iz Babinec pri Ljutomeru, ki bo do naslednjega martinovanja zastopala ljutomerska vina in sodelovala na predstavitvenih dejavnostih občine Ljutomer. Po kronanju so jo v klub Martina sprejele bivše ljutomerske kraljice. Zanimivo, da Darjo Ju-reš poznajo ljubitelji športa kot nastopajočo v dveh disciplinah - kasaštvu in odbojki. Sicer pa si je dvodnevno praznovanje v mestnem središču ogledalo okoli 3000 obiskovalcev, ki so med pestrim zabavnim programom spremljali tudi humoristični prikaz sojenja vinarjem in vinogradnikom ter običajni krst mošta. N. Š. Foto: NS Humoristična skupina je prikazala postopek ob krstu mošta. Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: KAKŠNO, ONATAS, NILOTI, TAIRO, MARKO, DIKA, VRT, KRST, VOAL, OKRET, KD, SA, PREVIDNOST, REZEKNE, TIL, TA, NAJ, KAGE, OTIŠ, ADORNO, SOMEŠČANKA, TR, KRANJEC. Prejeli smo Učenci iz Srbije na obisku v Dijaškem domu Ptuj Od 2. do 4. novembra 2006so bili gostje dijaškega doma najboljši učenci osnovnih šol iz Srbije, iz Zaječarja in Medvedža. Bilo jih je 46, spremljala sta jih ravnatelj in svetovalni delavec. Oktobra 2006 nas je ga. Irena Luci seznanila s projektom »Obisk učencev srbskih osnovnih šol v Sloveniji.« Projekt je pripravila skupaj z Ambasado RS v Beogradu, Slovenskim poslovnim klubom v Beogradu in s pomočjo donatorjev iz Slovenije. Projekt sta podprli ministrstvi za šolstvo Srbije in Slovenije. Ambasada R Slovenije v Beogradu je izdala za vse udeležence projekta brezplačne vize. V Dijaškem domu Ptuj smo se z veseljem odzvali vabilu k sodelovanju in s projektom seznanili naše dijake, -inje in učence, -ke. Le-ti so za učence iz Srbije vnaprej pripravili in izdelali manjša darila, ki smo jih obpri-hodu izročili in hkrati povedali, da nam je žal, da se niso srečali, ker je njihov prihod na Ptuj v času jesenskih počitnic. V času dvodnevnega bivanja učencev na Ptuju smo jim nudili drugi dom; ob prenočišču in prehrani smo skrbeli tudi za njihovo dobro počutje. Oba večera so se učenci, v dnevni sobi doma, pogovarjali o vtisih prisrčnega sprejema na Ptuju (minister, župan, osnovna šola. občudovali številna darila, ki so jih prejeli ob obiskih, gledali televizijo in poslušali glasbo. Zaželeli so si, da bi tudi pri njih imeli tako lepo urejene šole in dijaške domove, kot jih imamo mi na Ptuju. Prosili so nas za fotografije in video posnetke stavbe, da bodo lahko pokazali svojim prijateljem, staršem, učiteljem in sošolcem, kako urejene, lepe in moderne šole ter domove imamo na Ptuju. Ob odhodu so se prisrčno zahvaljevali in si zaželeli, da bi se lahko še kdaj vrnili. Skupna fotografija pred vhodom v dijaški dom nas bo vse spominjala na prijetno bivanje v njem. Po dveh dneh so odšli iz Ptuja na pot po Sloveniji, ki je trajala do 8. novembra 2006. Zadnji dan so bili v Kopru, od koder so nam poslali pozdrave in napisali: »Spoštovani prijatelji. Preden se Vam bomo javili iz Srbije, Vam pošiljamo prisrčne pozdrave iz toplega Kopra.« Takoj po prihodu v Srbijo je poklical ravnatelj Dragan Ste-panović in se še enkrat zahvalil za naše gostoljubje. Povedal je, da so bili v vseh krajih Slovenije lepo sprejeti, vendar na Ptuju najlepše in najprisrčneje; da smo jim dali resnično vedeti, da smo jih veseli. Preko ravnatelja šole smo vzpostavili kontakt z Domom učencev Leskovec in se dogovorili za sodelovanje v okviru mednarodnega projekta, ki ga načrtujemo v letu 2007. Torej, Ptujčani smo se še enkrat izkazali in vesela sem, da je bil Dijaški dom del dobro izvedenega projekta na mednarodni ravni. mag. Danica Starkl, ravnateljica X Ptuj • 105 let Otilije Halo Čestitka vseh, ki Jo imajo radi V nedeljo, 19. novembra, Je bil v Domu upokojencev na Ptuju poseben dan. Njihova najstarejša varovanka Otilija Holc in hkrati najstarejša občanka MO Ptuj in Destrnika, dveh občin, s katerima je tesno povezano življenje in delo, je praznovala 105. rojstni dan. Ob tej priložnosti so se zbrali vsi, ki jo imajo radi. Čestitke in tople želje so prišle z županoma Francem Pukšičem in dr. Štefanom Če-lanom, predsednikom sveta MČ Center Borisem Miočino- vičem, ki ga je spremljala podpredsednica Branka Bezeljak Glazer, Julijana Černezel je prinesla najlepše želje iz društva upokojencev sv. Urban Destrnik, njihova članica je že dvajset let, toliko je staro tudi društvo in Slava Zorca iz Združenja invalidov - Forum Slovenija, Ljubljana. Zapele so Spominčice pod vodstvom Marije Štoger. Na prvo članico naše velike družine Doma Foto: Črtomir Goznik Najstarejša Ptujčanka Otilija Hoic je v nedeljo praznovala 105. rojstni dan. Kot je to že tradicija zadnjih let, sta ji tudi tokrat čestitala župana dve,^h občin, Destrnika Franc Pukšič, kjer se je rodila in Ptuja dr. Štefan Čelan, kjer v Domu upokojencev preživlja jesen življenja. upokojencev Ptuj, ki je letos star 79 let, kjer je Otilija vsem babica, pa smo ponosni tudi v Domu upokojencev Ptuj, je povedala direktorica mag. Kristina Dokl. V nedeljo so z mamo, babico in prababico Otilijo Holc, ki nikoli ne pozabi, da se je rodila v prelepi urbanski fari, slavili tudi njeni najbližji. MG Časnik, ki te potegne vase. s prenovljeno podobo postajamo sodobnejši, preglednejši in vsebinsko bogatejši. Našo pregovorno kritičnost, pronicljivost in tehtnost boste prepoznali na prav vseh straneh Teh bo več, saj smo jim dodali nove tematske snopiče, obstoječe pa nadgradiU. Sad vsestranske prenove je torej tu: pregleden časnik, ki vas bo v hipu potegnil vase. prenovljeavecer.com VEČER Od tod in tam Ptuj • Bagamir Kastanj'eveo - 95-letnik Foto. M. Ozmec Danes praznuje 95 let bogatega, izredno razgibanega ter pravu predanega življenja naš dolgoletni sodelavec Bogomir Kostanjevec s Poljske ceste 24 v Ptuju. Rojen je bil 21. novembra 1911 v Novi vasi pri Ptuju. V življenju je veliko prestal in postoril, saj je bil študent, pravnik, nemški vojni ujetnik, partizan, obveščevalec, sodnik Okrajnega sodišča v Ptuju, zadnja leta pred upokojitvijo pa sodnik Vrhovnega sodišča SFRJ v Beogradu. Poleg vsega tega je vedno našel čas, da se je s svojimi strokovnimi sestavki oziroma razlago pravne in druge zakonodaje oglašal v Štajerskem tedniku. Tako po stažu kot po letih je najstarejši, najzvestejši in še vedno aktiven dopisnik Štajerskega tednika, zato mu ob visokem jubileju od srca čestitamo ter mu želi-mopredvsem zdravja. Na zdravje do stotke in še čez! -OM Ločič • Blagoslovili križ, kapelo in kužno znamenje Foto: ZS V Ločiču v občini Trnovska vas so letos ponovno postavili vaški križ, družina Benko pa je obnovila kapelo pred hišo, ki je bila postavljena leta 1946. V vasi pa so ponosni tudi na kužno znamenje, ki na podstavku nosi letnico 1680. V niši je kip Marije, na hrbtni strani relief sv. Martina in na vrhu kip sedečega Kristusa. Znamenje so postavili v spomin na kugo. Močno ga je napadel zob časa, zato je rojak p. dr. Slavko Krajnc predlagal, da ga obnovijo pred izdajo zbornika o kulturnih znamenitostih kraja. Restavriral ga je Viktor Gojkovič. Blagoslov vseh treh znamenitosti je opravil farni župnik Jožef Rajnar. Zmago Šalamun Trnovska vas • Otvoritev asfaltne ceste V občini Trnovska vas je bila letos glavnina investicijskih sredstev namenjena za poplačilo gradnje šole, vrtca in telovadnice, ki so jo odprli v lanskem letu, nekaj denarja pa je vendarle ostalo za ceste. Tako so posodobili cesto v Trnovski Vrh v dolžini 850 metrov. Vrednost investicije je znašala 20 milijonov tolarjev, sredstva pa so prispevali krajani (2 milijona tolarjev), ostalo občina. V nedeljo, 19. novembra, so prenovljeno cesto odprli. Zbranim sta na otvoritvi govorila predsednik gradbenega odbora Milan Pukšič in župan Alojz Benko (na fotografiji ob rezanju vrvice), cesto pa je blagoslovil domači župnik Jožef Rajnar. Zmago Šalamun Foto: ZS Prireditvenih Torek, 21. november 19.30 Maribor, SNG, Ostmark, StaDvo, za izven Sreda, 22. november 19.30 Ptuj, v cafe Cantante Ptuj (nasproti kina), predstava, Kot jaz 19.30 Maribor, SNG, Ostmark, StaDvo, za izven Četrtek, 23. november 17.00 Ptuj, CID, ustvarjalne delavnice, izdelovanje adventnih venčkov 18.30 do 20.00 Ormož, telovadnica Gimnazije, odbojka 19.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, leposlovna dvorana, svečan zaključek s podelitvijo nagrad »Bralne značke za odrasle«, gost večera bo mojster besed in zagovornik narave Iztok Geister Kino Ptuj 21. in 22. november, ob 20.00 Borat. Kolosej Maribor Torek, 21. november, ob 15.10, 18.10 in 21.10 Parfum. Ob 17.00, 19.20 in 21.50 Vztrajaj. Ob 18.20 in 21.00 Čudovito leto. Ob 20.50 Neprijetna resnica. Ob 16.40, 19.00 in 21.20 Odpleši svoje sanje. Ob 15.30, 17.30, 19.30 in 21.30 Borat. Ob 15.40, 18.40 in 21.40 Dvojna igra. Ob 17.20, 19.40 in 22.00 Žaga III. Ob 16.20 in 18.30 Sezona lova. Ob 20.30 Varuh. Ob 16.10 Huda mravljica. Ob 15.20 in 18.00 Avtomobili. Sreda, 22. november, ob 21.00 Casino Royale. Ob 15.00 in 18.00 Parfum. Ob 17.00, 19.20 in 21.50 Vztrajaj. Ob 18.20 in 21.00 Čudovito leto. Ob 16.40, 19.00 in 21.20 Odpleši svoje sanje. Ob 15.30, 17.30, 19.30 in 21.30 Borat. Ob 15.40, 18.40 in 21.40 Dvojna igra. Ob 17.20, 19.40 in 22.00 Žaga III. Ob 16.20, 18.30 in 20.50 Sezona lova. Ob 20.30 Varuh. Ob 16.10 Huda mravljica. Ob 15.20 in 18.00 Avtomobili. Mali oglasi KMETIJSTVO SUHO luščeno koruzo ugodno odkupujejo. Polje dom, d. o. o., Tovarniška cesta 8, Kidričevo, tel. 799 00 80. PRODAMO krmo v balah. Tel. 751 26 51. NEPREMIČNINE KUPIM parcelo na Ptuju, možno s hišo. Telefon 041 643 884 ZAPOSLIMO strugarja za samostojno delo v eni izmeni. KMG Alojz Grabrovec, s. p., Podlehnik 3 E, tel. 02 788 41 60. RAZNO PRODAM otroški voziček in jajčko ter zelo lepo ohranjena otroška oblačila za fantka od nič do pet mesecev. Telefon 041 914 811. www.tednik.si Krvodajalci 28. avgust - Dušan Kosec, Vinski Vrh 84; Boris Dimitrovski, Senik 4; Alojz Ivanuša, Frankovci 30; Janez Čeh, Biš 14; Milena Petek, Slovenja vas 38/a; Anton Vidovič, Lovrenc na Dravskem polju 7; Brigita Drevenšek, Lackova ulica 2, Ptuj; Matjaž Horvat, Kvedrova 3, Ptuj; Martin Petek, Slovenja vas 38/a; Daniel Jeza, Vlahovičeva 3. Kidričevo; Nina Verdenik, Cesta v Njiverce 19, Kidričevo; Janez Vertič, Ločič 1/b; Miran Plajnšek, Rucmanci 30; Miran Krajnc, Koračice 30; Zlatko Intiher, Vlahovičeva 7, Kidričevo; Boris Ko-zoderc, Doklece 17; Milan Kelc, Gruškovec 101/a; Franc Čuček, Podvinci 38; Marjan Jus, Ptujska Gora 2/a; Adrijana Sauer, Sp. Velovlek 17/a; Tomaž Zemljarič, Žetale 45; Mitja Trop, Rimska pl. 6, Ptuj; Janez Furman, Zagorci 71; Janja Bombek, Ulica Nikole Tesle 21, Kidričevo; Matevž Mohorko, Apače 3; Vlado Gregorec, Podgorci 41; Maks Kostanjevec, Pobrežje 98/b. 31. avgust - Željko Lukaček, Dolga lesa 9, Ormož; Marija Leva-nič, Mihovci 75; Mirko Tikvič, Zg. Hajdina 94; Jožef Muhič, Mala vas 7; Stanko Lenart, Nova vas 72; Martin Klep, Zagrebška 58, Ptuj; Albin Petrovič, Vareja 6; Boris Železnik, Nadole 4; Viktor Zamuda, Spolenakova 23, Ptuj; Vekoslav Širec, Slape 14; Roman Meško, Mezgovci 56/a; Branko Mohorko, Apače 284; Dušan Bedenik, Kočice 25; Ivan Kolenič, Finžgarjeva 19, Ptuj; Stanislav Vilčnik, Muretinci20; Robert Tušek, Dravinjski Vrh 8; Leon Kauče-vič, Apače 177/a; Jože Lončarič, Zg. Hajdina 203/b; Ivan Jaunik, Majeričeva 10, Maribor, Roman Železnik, Nadole 4; Rudolf Jer-nejšek, Stoperce 52; Marko Lašič, Krčevina pri Vurbergu; Štefan Đurkin, Vurberk 40/a; Franc Cafuta, Zamušani 22/c; Marjetka Hvalec, Slomškova ul. 6, Ptuj; Marijan Pernek, Zg. Hajdina 104/d; Stanislav Čuš, Žamenci 12/a; Ibrahim Ekič, Ul. 5. prekomorske 9, Ptuj; Branko Čepić, Prešernova 20, Maribor; Franc Kokot, Tibolci 39; Srečko Rodošek, Prepolje 28; Lucija Cafuta, Trnovec 2; Slavko Repec, Zg. Pristava 37. 4. september - Marjan Markovič, Pavlovci 18; Danica Prapotnik, Breg 5, Ormož; Janko Prapotnik, Breg 5, Ormož; Tina Markovič, Pavlovci 18; Marija Jakolič, Rabelčja vas 38, Ptuj; Franc Križnjak, Brezovec 22; Milan Štumberger, Mezgovci 40; Milena Ozvatič, Ločki Vrh 1; Jožef Strelec, Strelci 4/a; Lidija Koprek, Videm 31; Anton Topolovec, Kraigherjeva 28, Ptuj; Manca Zavec, CMD 19, Ptuj; Milan Munda, Ul. Žetalskega Jožeta, Ptuj; Stanko Veldin, Ul. 5. prekomorske 17, Ptuj; Marija Nemec, Selska cesta 24, Ptuj; Marjan Molnar, Obrtniška 8, Ptuj. 7. september - Boris Vuk, Strmec 16/a; Franc Bombek, Hardek 11/a; Ivan Habjanič, Moškanjci 100; Janez Bratušek, Kicar 96; Boris Marin, Podgorci 74; Drago Galinec, Strmec 51/a; Andrej Flajs, Pobrežje 85; Drago Kolarič, Slovenja vas 58; Stanislav Korpar, Žabjak 24; Andreja Čuček, Vitomarci 37/a; Marjan Kon-tarček, Cvetlična 16, Ormož; Mateja Cvetko, Grajenščak 22; Stanislav Kuster, Loperšice 41; Dejan Kovačič, Goceta Delčeva 23, Maribor; Ernest Dobrajc, Kungota 56; Vincenc Lenart, Vintarovci 65; Pavel Petrovič, Moškanjci 53/a; Brigita Pinter, Jelovec 21; Milan Pernek, Rep išče 16; Marica Vidovič, Dolena 19/c; Jožef Belšak, Moškanjci 7; Ian Klinger, Podvinci 65; Anica Lazar, Kicar 126; Franc Trafela, Tržec 45; Janez Golob, Kicar 140/c; Srečko Toplak, Vičanci 98; Jožef Ivančič, Turški Vrh 97. Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. Takrat zvonovi, zvonite. (A. M. Slomšek) ZAHVALA Ob boleči izgubi drage sestre, botre, tete in svakinje Neže Rus IZ PODVINCEV 107 B se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in sosedom, ki so jo v tako lepem številu pospremili na njeni zadnji poti in darovali cvetje, sveče ter za sv. maše. Iskrena hvala za izrečeno sožalje. Hvala g. župniku za opravljen obred, ge. Veri za besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke, godbeniku za odigrano Tišino, zastavonošem in Domu upokojencev Muretinci za nego in pomoč. Žalujoči: vsi njeni Poslušajte nas na svetovnem spletu RADIOPTUJ fta, afiietcc www.radio-ptuj.si NOVO! KREDITI mobilno bančništvo > POTROŠNIŠKI - NAMENSKI -GOTOVINSKU do 8 let) ( tjdi za OD ni^i od 100.000 SIT) > STANOVANJSKI - HIPOTEKARNI - INVESTIJCIJSKI Vsak ©etrtek ob 2©.®® ur m , i- POSKOČNIH 1. ZREŠKA POMLAD - Pred porušenim svetom 2. IGOR IN ZLATI ZVOKI - Gelca in Špelca 3. DUO POLET - Klopotci pojejo 4. SLOVENSKI MUZIKANTJE - Kolko kapljic, tolko let 5. NAVDIH - Mami, za te 6. VESELI SVATJE - Ko boš odhajal 7. GOLTE - Minilo je poletje ŠOPEK POSKOČNIH POP 7 TOP 1 Glasujem za: Glasujem za: Ime in priimek: Naslov: Tel številka: Glasovnice pošljite na dopisnicah na i laslov: MEGAMARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina ' POP 7 TOP 1. KOŠTRUNI -Franja 2. WERNER - Mala je dala 3. HALGATO BAND - Veter boža deklico 4. DEŽUR - Dober dan 5. ŠTAJERSKI MIŠO - Zame si na svetu samo ti 6. PRIJATELJI IZ PTUJA - Solze tiho mi polzijo 7. ZLATKO DOBRIČ - Zaprežite mi konje bele Orfejčkove SMS glasbene želje: 041/818-666 Nagrajenec: Vlado Korotaj Pavlovci 15c 2270 Ormož Vrnimo Haložam^nasmeli! Transakcijski račun za pomni Halozam; Pošlji SMS s ključno besedo HALOZE na: IMaročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance. Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. Z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! AERfS^lKE www.aerobika.net NAROČILNICA ZA TEDNIK Ime in priimek: Naslov: Pošta: RADIO TEDNK Ptuj đ.o.o. Raičeva 6 2250 Ptuj Davčna številka: Telefon: Datum naročila: Podpis: Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. v Štajerski TEDNIK in AEROBIKE Ta teden preJme oser obiskov Centra aerobil ime in priimek: Marinka Kores Lovrenc na Dr. po^ju 183/a, 8384 Lovrenc na Dr. i^u Nagrajenka prejme nagrado po pošti. PIliVTES, STEP AEROBIKA. LATINO AEROBIKA. AEROBIKA ZA STAREJŠE. TAl JI OUAN, KARATE ŠOLA IN KARATE REKREACUA Pilâtes: O.Š. Olee Meelič. Prešernova 31. Ptuj Step aerobilia: Nad tribuno Mestnera stadiona Ptui. Čučinva 1. Ptui Aerobiiia: Peiionova SO. Ptui Kidričevo • Ob 52. prazniku Taluma O aluminiju, zdravi koruzi, norih kravah in homogenem kolektivu Na osrednji slovesnosti ob letošnjem tovarniškem prazniku Taluma so v petek, 17. novembra, podelili priznanja tega kolektiva za delovne dosežke. Zlate metulje so prejeli Stanko Horvat, Vera Inkret, Janko Šegula in Milan Petrič. Zelo zanimiv pa je bil tudi tokrat nagovor predsednika uprave mag. Danila Tople-ka. Na osrednji tovarniški slovesnosti, ki je potekala pod geslom "Cenimo se!", je zaposlenim leto, ki se izteka, označil za eno najbolj nenavadnih v njegovi karieri. Na eni strani so cene aluminija na svetovnih tržiščih že več kot leto dni nenavadno visoke, vsekakor pa višje, kot je bilo mogoče pričakovati na osnovi vpliva povpraševanja, ponudbe in zalog. Po njegovem mnenju je aluminij, podobno kot nekatere druge kovine, postal zanimiv za investitorje, kar je povzročilo dvig in zaenkrat še presenetljivo stabilnost njegove cene. V kombinaciji z drugimi vplivi je vse to povzročilo tudi naraščanje cen surovin in energije, potrebnih za njegovo proizvodnjo, kar je seveda močno oklestilo finančne rezultate poslovanja. Prav zaradi takšnih gibanj so se po Toplekovih besedah v Talumu odločili, da obratovanje elektrolize B podaljšajo za eno leto, do skrajnega roka za njeno zaprtje oktobra prihodnje leto. Z muko jim je uspelo zagotoviti dodatne količine glinice in električ- ne energije, kljub temu da pri slednji pričakujejo po 1. januarju dodatne težave z dobavo zaradi najavljenega dodatnega omejevanja čezmejnih transportnih kapacitet. Ta dodatna količina elektroliznega aluminija naj bi Talumu olajšala proizvodnjo v prihodnjem letu, saj predvidevajo, da se bo proizvodnja na osnovi pretapljanja odpadnega aluminija povečevala postopoma, odvisno od nabavnega in prodajnega trga ter odvisno od njihove sposobnosti ter usposobljenosti izkoristiti vso nabavljeno proizvodno opremo. Sicer pa Toplek zatrjuje, da bo z dosego optimalnega proizvodnega programa na osnovi dosegljivih količin in kvalitet odpadnega aluminija čez čas celotna blagovna proizvodnja v Talumu temeljila le še polovično na aluminiju iz elektroliz. Tudi drugi projekt, proizvodnja odlitkov, je razvojno naravnan na postopno rast v prihodnjih letih, saj načrtujejo, da naj bi leta 2012 dosegli proizvodnjo 10.000 ton od-litih in mehansko obdelanih odlitkov. Za projekt prenove Sanitarne, ki je že v drugi fazi, po Toplekovih besedah Foto: M. Ozmec Mag. Danuilo Toplek: "Kljub zdraharjem In potuhnjencem verjamem v homogenost kolektiva!" sicer ni mogoče izračunati direktnih ekonomskih koristi za podjetje, vendar jih po njegovem prepričanju prinaša, saj gre za vlaganja v človeka vredne pogoje za delo, kar se odraža tudi v večji motiviranosti vseh zaposlenih, zato načrtujejo v prihodnjem letu tudi prenovo jedilnice. "Direktorji" že čakajo v vrsti III Med drugim je Danilo To-plek govoril tudi o drugih, v javnosti aktualnih zadevah, pri čemer je poudaril: "Letos je bila koruza na Dravskem polju začuda zdrava, na srečo 52 Cénimo pa do sedaj ni še nihče pričel iskati vzrokov za bolezen norih krav v Talumu. Mogoče so slišali, da smo med drugim že končali delo pri pripravi dokumentacije, potrebne za pridobitev okoljevarstvene-ga dovoljenja IPPC, s čimer bomo vsekakor eno prvih slovenskih podjetij, ki bo tudi na ta način dokazovalo spoštovanje okoljevarstvenih standardov in zakonodaje v svoji proizvodnji. Bili pa smo tudi v letošnjem letu deležni povečanega interesa s strani naših vrlih lastnikov. Ne da bi jih zanimalo, kaj počnemo, kakšni so pogoji za poslovanje, kakšni so obeti, niti kakšni so razvojni načrti. Nič od tega, več kot leto dni so se šli le kombinatorike s sestavo nadzornega sveta, od katerega pričakujejo absolutno poslušnost pri izvajanju kadrovskih rošad v Talumu. Prva seja je že v ponedeljek, kmalu pa bomo videli, kako spretni so bili pri tem počet- ju. Tipov, ki bi vam jutri želeli razlagati o tem, kako se dela in prodaja aluminij, je cela vrsta, pa čeprav se njihovo tovrstno znanje začne in konča pri aluminijski pivski dozi. Kakšno vlogo ima pri tem ponovno napovedana prodaja Taluma, ni težko oceniti; očitno si nekdo močno želi v Talumu poslušno ekipo, ki ne bo sposobna aktivno sodelovati in kontrolirati procesa. V kolikšni meri jim bo taka nakana uspela, je odvisno tudi od nas, kljub nekaj zdra-harjem in potuhnjencem, ki jih pač najdeš v vsakem, tudi našem okolju, verjamem v homogenost celotnega kolektiva." Na slovesnosti v veliki dvorani restavracije Pan so podelili štiri zlate metulje, najvišja priznanja za delovne dosežke v Talumu. Ob upoštevanju predloga predsednika uprave je komisija za priznanja, ki jo je vodila Ivana Banič-Krajn-čevič, sklenila, da prejme nagrado za življenjsko delo za dolgoletne delovne dosežke v Talumu Stanko Horvat iz DE Vzdrževanje. V kolektivu je od leta 1966, več let je vodil področje elektro vzdrževanja, ob delu se je izdatno izobraževal in leta 1982 postal univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike, leta 1988 pa je postal vodja delovne enote Vzdrževanje. Za uspešno delo v zadnjih nekaj letih pa so zlatega metulja prejeli tudi Vera Inkret iz službe za plan in analize, Janko Šegula iz DE Gnetne zlitine ter Milan Petrič iz DE Elektroliza. M. Ozmec Osebna kronika Rodile so: Maja Lesjak, Regentova 18, Maribor - Niko; Adela Pišec, Pre-žihova 15, Ptuj - Žana; Martina Horvat Majcen, Moravci 45, Mala Nedelja - Valentino; Majda Mlakar, Mar-kovci 56 - Kajo; Silvija Kirič Ternon, Velika Nedelja 38/a - Klemna; Lidija Kuronja, Ločki Vrh 14, Benedikt - Pa-tricijo; Tanja Kardinar, Zg. Pristava 45, Videm - Tio; Monika Mako-ter, Cven 36, Ljutomer - Kajo; Tatjana Brus, Kidričevo naselje 5, Radenci - Pio; Silvija Zore, Pavlovski Vrh 44, Ivanjkovci - Špelo. Poroka - Ptuj: Dušan Šegula, Borovci 21 in Anita Gojkovič, Ribiška pot 4, Ptuj. Umrli so: Franc Črnko, Gomila 2, rojen 1968 - umrl 6. novembra 2006; Stanislav Bedenik, Čermožiše 95, rojen 1940 - umrl 10. novembra 2006; Angela Roškar, rojena Ve-senjak, Gorišnica 107, rojena 1922 - umrla 7. novembra 2006; Ivana Zupanič, rojena Herga, Skorba 17/a, rojena 1941 - umrla 10. novembra 2006; Janez Sršen, Kajuhov aul. 15, Ptuj, rojen 1925 - umrl 11. novembra 2006; Marija Cvetko, rojena Filipič, Dornava 36/a, rojena 1927 - umrla 5. novembra 2006; Barbara Cajnko, rojena Težak, Mezgovci ob Pesnici 40, rojena 1916 - umrla 8. novembra 2006; Neža Rus, Pod-vinci 107/b, rojena 1924 - umrla 9. novembra 2006; Marija Vuk, Majšperk 95, rojena 1923 - umrla 11. novembra 2006. Ptuj • s prvega praznika ekoloških kmetij Kmalu trgovina z naravno hrano Ptujske soroptimistke so v sodelovanju z nekateri institucijami oziroma organizacijami najbolj zaslužbe, da je Ptuj dočakal tudi svojo prvo ekološko tržnico oziroma prvi praznik ekololoških kmetij. Foto. M. Ozmec Letošnji dobitniki priznanj v družbi s predsednikom uprave Danilom Toplekom in članico uprave Brigito Ačimovič: (z leve) Stanko Horvat, Vera Inkret, Janko Šegula in Milan Petrič. Napoved vremena za Slovenijo Klemen (23.) zemljo zaklene, Andrej (30.) jo s snegom zaodene. Danes bo povečini sončno, popoldne se bo v zahodni Sloveniji zmerno pooblačilo. Zjutraj bo ponekod po nižinah megla. Čez dan bo zapihal jugozahodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od -1 do 5, ob morju okoli 8, najvišje dnevne od 8 do 14, na Primorskem okoli 16 stopinj C. V sredo in četrtek bo v severovzhodni Sloveniji delno jasno, drugod povečini oblačno. V zahodni in južni Sloveniji se bodo pojavljale rahle padavine. Pihal bo okrepljen jugozahodni veter. Ekološke pridelke in živila je v soboto na Novem trgu ponudilo 16 ekoloških kmetij. Ptujčane so stojnice pritegnile, ponujena pridelke in živila so lahko tudi pokusili. Dr. Martina Bavec s Fakultete na kmetijstvo Univerze v Mariboru, strokovnjakinja za področje ekološke pridelave, je bila v soboto zelo zadovoljna z odzivom Ptujčanov. V prvi fazi ni pričakovati, da bo ekološka tržnica tudi na Ptuju delovala enkrat tedensko, tako kot v Mariboru, je povedala. Zadovoljni bodo, če bo odprla vrata nekajkrat letno. Potreben je čas, da se bo uveljavila. S tem, ko bo delovala, bo na nek način prispevala k spodbujevanju ekološkega kmetovanja tudi na Ptujskem, kjer ekološke pridelave skorajda ni. Za večji razmah ekološke- ga kmetovanja pa bo predvsem potrebno olajšati dostop do finančnih sredstev, kmetijam pa obenem pomagati tudi pri organiziranju trženja. MG Foto: Črtomir Goznik Dr. Martina Bavec s Fakultete za kmetijstvo Univerze Maribor, ki je bila eden od organizatorjev sobotne prve ekološke tržnice na Ptuju, v družbi s Ptujčanko Mojco Lešnik, ki bo na Ptuju v teh dneh odprla prvo trgovino z naravno hrano, in Jožetom Lipejem iz Šmarja pri Jelšah, ki je pri vseh ljubiteljih ekološke hrane znan po svojem čemažu.