r>opisi. Iz Maribora. V nedeljo 10 t. m. bode v čitavaici beseda ia potem ples. Iz Itlaribopa. Iz Mariborskega okraja se je poslala žedruga prošaja soper koakordat. Podpisali so jo le aekteri župani, aienda zato, ker ai bilo časa, še drugib podpisov iskati, ali pa zato, ker se je bilo bati, da bi aaletela tudi aa take Ijudi, ki že dobro vedo, kaai pcs tao uioli. Slava toraj vaai, do kterib se ni upalo s prošajo, vam Rušance ta, Lem pahčanom, Šeat peterčaBom! Vzrok tej drugi prešaji je nasprotao piVrao, ,,ktero — kakor se bere v župaaski prošaji — vzdržanje koakordata zabteva, ia ktereniu (pisaiu) posebao duhovaištvo za podpise skrbi." — Kaj, ali ae smejo tisti, ki aiso v vašem taboru, svojib aiisli zastraa pogodbe odkriti; iaiate li vi sami privilegijo govoriti, a;i bi vam pa morali le prikiaiovati V Če res duhovaištvo oaej piošaji za podpise skrbi, je to vse hvale vredao, ker so vladika saaii aied tistimi škofi, ki so pismo aa cesarja za vzdržaaje koakordata podpisali, duhovaištvo pa ae more ia tudi ae saie v tej reči drugače misliti, kakor višji pastirje. Sicer je v Mariboru duhovaikov amogo, pa aobedea še oae prošnje videl ni, toraj ji tudi za podpise skrbeti ai mogel. V proŠBJi aa dalje pravite: nda tisti, ki pisati ia brati zaajo, od te (katoliške) adrese, uie slišati nočejo, toraj seje aapotila v gore, kjer se aamcsto s podpisi le s podkrižaujem uespodobao rogovili.'1 — Pravo! Po tem takem je meada tudi župan sleaieaiški naaiesto podpisa Ie križ aapravil, kajti je sreaja slemeBiška, ktera je prva podpisaaa, tudi v gorah? Če pa to ai, ampak zaa sleaieaiški župaa pisati, velja to tudi od drugib pošteajakov, ki v gorab prebivajo. Zakaj pa aiste šli aa S m o 1 b i k s svojo proŠB.jo za podpiseV Kaj li ste se pohorskega vetra bali? — Ia kako veste, da se v gorah le podkrižava, ker ae aasprotne kat. prošaje nihčer od vas videl ni, kakor sanii to v svojem drugem pismu trdite, ko pravite: ,,Nikjer ae leži (aasprotaa prošnja) očitno Ba ogled. ia skrivaaje, ki zakriva to počenjanje, je toliko nevarniše." Ali ai prav smešao to : prošnja vam je skrita, ia veadar veste, da se podkrižava, da se duhovništvo za-ajo pogaaja ia da vas vaši aasprotaiki grdijo, da ste ,,brezbožuiki in polai vaeh pregreb." Zares VVildbanserska logika to! Sledajič sklicujejo ti možje policijo ,,soper stranko aa tihem delajočo, ki ae pripoznava državaega zbora ia zdaj, ko so cesar škofom odgovorili, se kaže, da celo cesarja več prizaati aoče, ker oaa od svojega prizadevaaja ae odstopi." Na to grdo, aatolcivao dražeaje vam odgovoriaio le to: vi aam Sloveacem, ki ne tulimo z vami v ea rog soper sv. crkev, kakor tudi slovea^ki poročaiki vdržavaem zboru, razua eaega samega, ae držijo z naskakovavci ua koakordat, vi aam zavoljo tega spodtikate izdajavske nameae, za ktere je ječa ia železje! Kdor se z aasprotaikom tako bori, kaže, da ae more svoje reei z duševaim orožjem braniti, toraj bi aaj rajše, ko bi beriei aasprotaike pozaprli. To je slabo zaamuje za vas ia vašo stvar! Zastoaj se aaai tudi s cesarjevo zamero grozite. Cesar aiso rekli ne besede, da se mora koakordat odpravili; rekli so pa čisto odločao: ,,Zaupaai, da 80 si č. nadškofje ia škofje svesti, kako da vselej crkev braaiti vem" Naj vam bodo te ceaarske besede povoz za-to, da še aismo tako daleč telebaoli, da bi aekteri župaai s kat. crkvijo ia ajeaiaii pravicaaii poaietali, kakor jim drago, da bi ključi kraljestva božjega aa zemlji vradaikom se izročili! Te besede cesarjeve dado pa tndi dubovaikoai še popolao oblasr, po svoji dolžnosti braaiti resnico ia pravico! U. Iz JTIaribora 5. t. m. © — Braaje (trgatev) se je pri aas še le komaj pretekli tedea celo koačalo, ker nekiso iaieli tako polae gorice kakor že ae maogo let; splobje bilo letošaje braaje v Štajerski tako obilao, da ljudje morejo zadovoljai biti. Kar se veadar tiče novega viaa, je zlo različao; v aekib krajib je prav dobro, v uekih pa aiaogo slabeje od laajskega, zatoraj se tudi prodava po zlo različai ceai, naaireč, dobi se štrtinjak (10 veder) po 30 fl., neko pa se tudi plačuje po 60 fl. v. Ljutoaieru pa še tudi dražje. Vzrok, da vino letos ni jednake dobrote je v tem, da v nekih krajih grozdje ni jednako bilo dozorelo, daj<? zlo gnjilo in da je nizko ležeče gorice 25. septembra (še prezgoda) zlo mraz požgal. Sliv (češpelj) je pri nas letos bilo malo in zatoraj so se tudi prodavale po nenavadno visoki ceni t. j. po 18—19 fl. štrtinjak. Jabolk je bilo precej obilno iu prodavala so se tudi po prav dobri ceni t. j. štrtinjak po 10—12 fl. Letos se je pri nas posebno ninogo jabolk uakupilo, napolnili so nanireč trgovci, kteri z jabolki tržijo tukaj GO šajk z jabolki in je^ po Dravi odpeljali na Ogrsko v Slavonsko in Srbsko. Če premislimo, da se na vsako šajko lahko nabaše naj manje 60 štrtinjakov jabolk in rajtajmo štrtinjak saino po 10 fl. tako je letos v mariborski okolici se dobilo saino za jabolka 36.000 fl. Na noge tedaj dragi slovenski gospodarji, sadite marljivo sadovno drevje in ga dobro odrejajte, in boste marsiktero leto dobili prav lepega denarja za sad iu še sušenega sadu, če ga le sušiti bočete, in tudi dobre tolkle vam ne bo manjkalo. Iz H.ranjskcga, 1. listopada 1*67. Mi pazljivo prebiratuo poročila dunajskega zbora in smo te dni naleteli na votle beseda dr. Kluna, da se tnora za to pri nas ločiti šola od crkve, ker dozdaj ni bilo zadosti šol, torej se mladež ni niogla v njih podučevati. Tedaj treba prepovedati duhovnikom skrb za šole, da dobi kak pisarčič oblast dosedajnega fajmoštra. Take ,,modre" besede je izustil dr. modroslovja Klun in je tudi kaj modro spričeval se, ko mu dr. Jager Tirolec, dokaže, da je pred več leti ravno nasproti pisaril po časnikih. Je že menda vedel zakaj je nedosledno postopanje včasi dobro. Takeniu modrijanu se gotovo smeji tudi prosti kmetič, kteri še ve biti mož beseda. — Veseli nas slišati, da je taj ,,naš" zastopnik tutli svoj doseilajni sedež p;i drugih Slovencih zapustil in šel med prave dualiste, vsaj se ne bode tak gotovo moglo reči, da je še slovenski poslanec, druge pa naj zastopa, kakor hoee in če ravno še bolj modro ko nas. Naš volilni odbor se je s tem gospodom zelo zmotil, kar so inu nekteri že prerokovali, torej pa tudi pričakujemo, da bodo v osrednjeui volilncm odborn prihodiijič zastopaui vsi deli uaše deželice, ker nviše oči više vidi". Dr. Klun pa nas ne zastopa več djansko, temue itua našo oblast še le na papirju, ker je ne nioremo zdatno preklicati pred šestiaii leti. Od crkve ločena mala šola bode kaj lepa reč, če se pomisli, česar se morajo ueiti duhovniki v višib šolah in česar se učijo mali učitelji in občinski, deželni ali drugi pisarji. Skoda, da nimamo zadosti denarja, da bi zraven svobodne šole ustanovili katoliške, potem bi se v kratkem pokazalo, ktere so boljše in vsemu prisiljeneinu hrupu bi bil ua eukrat konec. Sicer pami prosti posvetni Ijudje še nismo tako nevedni da bi svoje otročiče zaupali vsakemu širokoustnežu v ovčji koži, ker že prav dobro vemo pravi namen malih šol. Čudno se nam zdi, da v takih rečeh nima iiič govoriti naš deželni zbor, ki vendar naj bolje ve, kar nam treba v deželi, v državnem zboru pa se našim poslancem še ne verjame, kar tehtno dokažejo, ker se hoče vse djati na eno kopito brez vsega vgovora. Težke čase je doživela naša vboga Avstrija, vendar bode Bog in pamet in trdna volja umnih državljanov pomagala tudi iz sedajne zadrge. J. G. Iz Hardeka pri Ormužu, dne 2C. viuotoka 1867. Že dolgo ine neka misel peče in inuči, koje ue niorern, da ne bi čestitini čitateljem nSIov. Gospodarja" razodel. Moj namen je namreč, da bi se naj v vsaki županiji ali vendar v vsakem političnem okraju napravilo društvo, kojega udi bi si naročili dobre slovenske kujige in časnike. K temu društvu bi se vsak brez razločka stanu sloboduo vpisal, in pri vpisu 1 gl. ali 50 kr. vsako leto pa po 10 kr. platil. Za te denarje bi se tedaj podučljive knjige in časniki naročevali. Društvo bi se vsako ali vendar vsako drugo nedeljo sošlo, udi bi se z izvoljenim predsednikorn pogovarjali in poducevali v gospodarstvu; posebno bi se podučevali vincarji o vinoreji. Eden iz med društva bi čital kakovo knjigo ali kakov časnik. Konec leta bi naj se naj bolj vrli, pridni iu izvrstni trije vincarji pred vsem draštvom pohvalili in se jim kaj malega za njib zasluge darovalo. Na ta načiu bi imel vincar veče veselje do boljšib reči, kterih bi se naučil, bi v drustvo stopil, prišel poslušat, kedar bi se društvo sošlo, dobro bi se mu videlo, da je tako v iinenitnem društvu; vsaki vincar pa bi se trudil, da konec leta darilo dobi itd. Gospodarjeve goriee in jegov sadunosnik bode veselje pogledati, pridelalo bode se mnogo več vina in sadu, in še mnogo kaj boljšega se bo nied ljudi razširjevalo: drago pa nikomur nebi prišlo to društvo. Predragi dopisatelji in čitatelji ,,Slov. Gospodarja"! prosim dopisujte, da zvemo Vaše razne misli. Potem se po mnogih mislih naredi društven program, po kterem se začne. — Žalibog da Se je le mnogo vincarjev, ki pisati ne znajo in velijo: ,,To seni jaz že pred 20 leti znal, kar zdaj'v knjige pišejo" itd. Sutra teden bodo tukaj srenjskega predstojnika volili. 0 tem boiii drugokrat več povedal. Z Bogom! Stoeger, posestnik.