[	Poštnina v gotovčini plačana.
MARIJIN LIST. št. 1. , JAN 8 1923. |
LETO XIX
Pobožen mesečen list. Vrejiije ga z dovolenjcm vikariata v
Dolnjo) Lendavi št. P. H. 48/1920. KLEKL JOŽEF, vp. pleb. v ČRENSOVCIH, Prekmurje.
Cena na leto 5 Din. Naročniki so deležpi sada več jezernili sv. meš < dobijo k Usti brezplačno kalendar Srca Jezušovog.i če so zednim iia-ročeni na Novine i sirote. Če so pa samo na M. List naročeni, dobijo ga za polovično ceno.
Na to pismo sem že drugi den, apr. 11, te odgovor dobo, od g. Straus Florijana, č. kanonika i vikara z D. Lendave: «P. 4. 52^ 1922. Od dolnjelendavskoga vikariata. Prečastiti g. plebanoš, narodni poslanec! Vaš pred mene vloženi namen, ka poleg sobočke državne gimnazije se želete za odgojo kat. mladine pod vodstvom salezijan-ske družbe zavod gorpostaviti, z odobrenjem na znanje vzemem i v te namen dovolim nabiranje v kraji mojega območja. Predpišem pa, ka se nabrani dari v ednoj fari naše krajine, najboljše, če v črensovskoj oskrblavajo po cerkvenih vrednostnih pravilaj. Dovolim nadale, da se to moje dovoljenje v njuvom časopisi, Novine„ odnosno v mesečniki «Marijin List« objavi i ka v naših faraj duhovnike morate oprositi, da to delo podpirajo. Boži blagoslov naj bo nad Vami, Prečastiti, i na vašem dobrega namena deli.«
Pismo oneiste vsebine, kak na g. vikara v D. Lendavo, sem poslao tudi č. kanoniki, vikari sobočke okrogline g. Slepec Ivani. V tom pismi sem ešče proso g. vikara posrediivanje, če bi mogli od grofa Szaparija dobiti kakši falaček zemlje, gde bi zavod gorpcstavili i ka bi nam za kapelo v oltari kamen sprositi blagovolili od som-botelskoga mil. piišpeka en mali ostanek iz kostih »v. Martina, šterih lepi del se hrani v somboteljskoj piišpekovoj cerkvi. Odgovora na to pismo nesam dobo, pač pa so g. vikar na sprotolešnje križovo proščenje maj 7. v Črensovcih mi na moje pitanje gledoč nabiranja odgovorili: je to čista katoličanska reč, sam nej proti njej«. Od Materecerkvi predpisano dovoljenje tak mamo, dragi krščeniki za to veliko i pre-potrebno delo. Od vas, jedino od vas je odvisno, bo se li posrečilo ali ne. Od vas je odvisno, bo le naša mladina pošteno, krščansko odgojena ali pa brezversko, divjaško. Od vas je odvisno, bodo li vaši potomci ljubili, ali sovražili Boga, se zveličali ali pogubili. Če se zbudi vu vas tisti stari, lepi, prav krščanski skoro zvami rojeni duh požrtvovalnosti, dariivanja, aldiivanja — te bo stalo v Soboti Martinišče. Izbiido se bo te duh, če bodete pazljivo i pobožno čteli to življenje sv. Martina, če bodete to devetdnevnico bar ednok na leto goreče opravili. Na to vas prosim, pobožni krščeniki, verni sinovje i hčeri kat. Materecerkvi, mili i dragi mi Slovenci. Močno se vupam, ka moje prošnje ne zavržete!
Gda se obema g. vikarima najtoplej zahvalim za dobrohotno dovoljenje i njima iz zahvalnosti želem varstvo sv. Martina, — odprem nabiranje za to veliko sveto delo. Nabiranje pa se ne bo vršilo samo v penezaj. Les, foringe, drva, cigel, vapno, cement, pač ves materija! vZememo od dragih dardvnikov i ešče delo zidarov i drugih bar parkrat brezplačno. Če bi nam občina M. Sobota poklonila bar dva — tri pluge zemlje, kak bi njoj zahvalni bili. Pa bi se teliko dalo kupiti od grofa Szoparija. Če bi pa pet plugov mogli dobiti v ednom foloti, bi popolnoma zodovoljni bili. Treba najmre veliki prostor deci za drkanje, igranje, ka je za zdravje predvsem potrebno. Tak na pou imamo obečano osem plugov zemlje v le namen na Dolinskem od neke dobre diiše po njenoj smrti. Ki nema dece, bolšega testamenta zaistino ne more napraviti, kak če Bogi da svaje imanje, Bogi sodniki i plačniki. Zmislite si kaj, vrednost imajoči brezdetečni krščeniki i krščenice na Martinišče! Pišite tudi vsi, ki mate koga v Ameriki, naj bar en dolar samo pošlje na Martinišče. D are prek vzemem podpisani i salezijanci v Veržeji. Ka stoj če dati, naj si premisli s širokim srcom i naj nam to da na znanje. Čeki »o tudi že za dobiti za, nabiranje na Martinišče v Veržeji i zglasite se tudi lejko za nje pri podpisanom v Črensovcih. Dare v Veržeju nabrane pošljejo g. salezijanci prek nam, ka do vedaom mesti v našem kraji, kak to g. naš vikar zapovejo. Drugo zdaj nikaj ne treba, kak samo dati a dati z dobre vole, ar samo takse darovnike ljubi Bog, kak nam sam to naznanja v svetom pismi: « Vese/oge dorovnika ljubi Bog« (II. Kor. 9—7). Vse dare objavimo v naših listaj.
ČRENSOVCl, 1922. nov. 11. na god sv. Martina.
KLEKL JOŽEF, vp. plebanoš.
Dari.
I. Na podporo M. Lista so dariivali v dinaraf: naročniki; z Črnec Miirskih 25, od Sv. Martina 44 50, z Trnja Horvat Markovi 114, z Ižekovec 20, z Bratonec 51-50, z Beltinec 8-50, z M. Polane 30, z Črensovec Horvat Jožefovi 163-25, z Pertoče 13, z G. Lendave 623 25, z G. Slavec Lenaršič Anini 27-50, z Renkovec 20, z Gradišča 5, z Žižkov Koštric Jožefovi 107 50 od Lipe 109, z Gomilice 35, z D. Bistrice 70, z Lipovec 110, z Nedelice Bakan Štefanovi 15-50, z Korošec 875, z Turnišča 258, z Šalamenec 28, z Tišine 5, z G. Bistrice Krampač Štefanovi 128 25, od Sv. Bedenika 21, z Odranec 303, z Prosečke vesi Fujs Mihalovi 37*50; Koštrica Magda,' Ižekovci 1-50, Tkalec Marija, G. Bistrica, 2-50, Horvat Štefan, Bakovci, 10, Poredoš Štefan, Tešanovci, 10, Škafar Jožef Beltinci na p6t Novin za sirote 100, N. za širjenje dobroga štampa 2500, Tkalec Kata, G. Bistrica, 5, Nerer Andraš, Peklenica, 2-50, Kuhar Ivan, Prelog, 10, dečki i dekle z Go-milic 54 75, Ranteš Tomaž z Veržeja za širjenje Marijine časti 250, z Beltinec: Osterc Minka 3, Peterka Martin 1, VOrSš Jožef 1 75, N. 100: vojaki 15. pp. z Travnika 13 50, Stojko Štefan, Razkriž, 125, Čahuk Jožef, Ska-kovci, 6, Cigan Treza D. Bistrica 10, f Kotnjek Mihal, Trnje, 50, N. Čren-sovci 50, Sčančar Jožtf, Krog 3, M. Sobota: Serec Matjaš 5, Gjorek Matjaš 5, Hajdu Aladar, Dolina 5, Tkalec Kata, G. Bistrica, 5, Razlag Erna, učiteljica, Ptuj, 5, Jakšič Ana, G. Bistrica 10 Dinarov. — Mladina iz Gomilic je etak dariivala Mariji na čast: po 10 Din.: Koroša Štefan, Tkalčič Jožef, Litrop Jožef, Žalik Franc; po 12 Din..- Vinčec Franc; po 8 Din.: Jerebic Jožef, Mertiik Štefan, G,8rkOS Jožef, Šomen Andraš, Sobočan Peter, Tompa Jožef, Horvat Štefan, Raj Janoš, Raj Martin; po 6 Din.: Žaiik Štefan, Dominko Janoš, Markoja Marija, Žal-g Kata, Kolenc Franc, Raščan Matjaš ; po 4 Din.: Žalig Ana, Raj Ančika, Rajtar Marija, Ferenčak Verona, Kolenc Ana, Vitez Marija, Kolenc Maričika, Žalig Ana, Dogar Marija, Žalig Bara, Balažic Marija, Markoja Štefan, Sobočan Ivan, Zver Ivan; po 2 Din.: Radoha Ivan; po 1 Din.; Špilak Kata. f Kotnjek Mihal, Trnje, 150, Kol-manko Jožefa naročniki, Večeslavci, 1475, občina I anci 20, na gostuvanji Lebar Ferenca v Gomilicaj nabrala Matjašec Jožef i Hoz'an Števan 20 50, Ros Sttfan, Beltinci, 10, Matko Matilda, GanČani, 10, Tratnjek Klara Ren-kovci, 2-50, Nežič Kata, V. Polana, 150, Martuk Ivan, Bratonci, 5, mil. grofica S. Julien iz Rakičana sirotam na M. List, 1000, sirota z Šafarskoga Sela 1-25, VorSš Franc, Mahovci, 2, na gostuvanji Horvat Jožefa i Matjašec Marije pod Lipov nabrano 31, dr. M. Slavič, vseučel. profesor, Ljubljana 100, naročniki Mekiš Janoža, Nuskova, 12575, naročniki Farič Jožefa, Tropovci, 30, na gostuvanji pri Gruškovnjak Antoni v Žižkih so Griiškov-njak Štefan, Prša Ivan, Haklin Izidor i Stanko Anton nabrali 34-50, na gostuvanji Sreš Ivana v Bratoncih nabrano 26 Dinarov. — Naj dobra nebeška
Deca k materi!
Deca! Marijina deca! Poznate vi svojo najbolšo nebeško mater? Poznate vi njeno dobroto, njeno vsmiljenost, njeno lepoto? Vam je znana sladkoča njeni maternih prsi, miioba njene najsvetejše dilše, rahločutnost njenoga vslkdar deviškoga srca ? Če bi svet poznao, koga ma ? Mariji, o ne bi, nikdar ne bi hodo v tak razdrapanoj, razcotanoj, zamazanoj duši, kak hodi dnesden. Ne bi. Betežna je zdaj skoro vsaka duša. vmira ali mrtvo vsako srce. Vse I0bi svet, malo Što 3oga. Vse si išče pogubljenje, malo što zveiičanje. Lampica pred oltarom večim sveti v pekeo kak v nebo; pri njenoj svetlosti dobijo koražo hfldodelniki, da Boga tembole drzno napadajo i trgajo njegovo obleko, sveto Matercerkev. Siromaški Jezuš! Od tebe čilti nišče nešče. Z posvetom se moro iskati duše, štere te ešče istinsko litibijo. Vsako oko je obrnjeno proti zemlji, v nebo redki pogled. Vsaka pesnica je stisnjena, odpira se malo štera roka, da pomaga potrebam Jezušovc dike. Od zatajuvanja čuti nešče niedno telo. Skuza za greh se je posflšila. Morje brezmejno, brezkončno se je pokazalo na površini sveta: morje čioveče zablodjenosti i hudobije.
I vrastvo za te betežen človečanski narod?! Marija je. Marija mati OdkOpitelova. Po njej smo ga dobilf, da je rešo svet, po njej, jedino po njej ga pali dobimo da zvrači svet. Dokeč se ne bomo zavedali, da svet nema samo oče, nego mater tudi, ne bo dobro. Mati nas pripela samo k oči. A vodila nas pa bo samo te k Njemi, če mo za njov hodili. Kričati je ne zadosta. Pozdravljati jo je lepo, a samo je brez vsega haska. Hoditi moremo za Marijov. Hoditi za njov, nasUdiivati jo. Bila je čeravno najsvetejše ali samo čioveče bitje kak mi, s trpljenjom obdana bole kak mi. Ne bojmo se je zato! Včimo se od nje živeti. Kj žive njej spodobno, nikdar ne zablodi, vživa mir, zadovoljnost, nosi v svojem mrtel-nom teli kinč, ki ga svet ne more plačati: jakost, ceno večnoga življenja.
Njeni list, Marijin List, de vam dragi čtevci pomagao stopnje delati za njov. Priti pa mora v vsako katoličansko hišo, ar so vsi ljudje posebno pa vsi katoličanci njena deca. Maternoga dara zavrčti nišče ne sme. Sprimite ga gor vsi! Včite se od njega Deca Marijina, njej spodobno živeti. Vsi si zato naročite njeni list. Cena na Leto 1923. pet dinarov. Tri belice vsaka katoličanska hiia zmore. Telko je zdaj pet dinarov. Ki to nema dati, ar nešče dati svojoj nebeskoj materi na čast, jo ne spozna za svojo mater i se je vreden njene pomoči.
Siromaki dobijo k listi brezplačno kalendar Srca Jezušovoga, drBgi pa za polovično ceno, če samo List majo. če so pa z ednim naročeni i na Novine, dobijo ttfdi oni kalendar brezplačno.
Marijin List bo prihajao vsaki mesec. Do konca februara nam naznanite, kelko de ga trbelo. Gde ne drugoga pobožnoga čtenja, Marijin List mora priti ta.
črensovci, 1923. 7. jan. na god sv. Družine.
KLEKL JOŽEF, vp. plebanoš urednik.
4
\
Bog ga je pokaštigao.
Eden moj poštuvani ino reči vreden prijdtelj mi je pravo edno zgodbo, štero je on ne čuo od drugih, nego jo sam z lastnimi očmi vido, i zato je vredna da jo tfl povekivečim.
V mojoj mladosti, tak je pravo, sem slDžo za husšra v ednoj grofoskoj hiži v mesti N. Ešče se spominam leta 1860.-toga, eden lepi topeo letešnji den, so milostiven grof ne doma bili ino mi je ostalo malo več časa, da sem z dvema drOgima slGžabni-koma na eden mali izlet šo gori na bregž, kje bi si malo novoga ino zdravoga zraka zavživali. Postni den je bio ino predpoldnčvom. In ar da smo po bregah hodili pa že zadosta dugo pot napravili, smo se te pri nazajvrnitvi v eno lepo malo krčmo vrnili, kje bi si malo telo okrepčali.
In komaj smo se k stoli spravili, prideta na to dva drOgiva potilvajočiVa kmečka dečka, lehko pravim že moška. Krčmar, kak navadno, je včasi tam stao, i prijazno zpitavao z kim bi njima naj podvora ?
—	Eden iz med tema popotnikoma pravi:
—	„Dnes si dosta ne moreva zberati, ar je post, ka nej gospod krčmar"? — Na to je krčmar špotli/o odgovoro:
—	„Mamo kolbase ino šunko!"
—	Dober vtfren kmečki človik znova na to pravi: „dnes je * post, ino bi si gvflšno oni gospodje ne vzeli dober zgled od naj,
če bi midva prostiva kmečkiva Človeka sveti post prelomila.
Na to je krčmar, šteromi je že dugo meso stalo, srdito etak pravo :
—	Tej gospodje so iz mesta N. ino se gvOšno nedo ?.a vas brigali.
Naš pošteni kmečki Človek videč na steni razptejč ino karajoč na Jezusa samo eto pravo: — „Bog nas vidi".
Ce vas ravnoč vidi! ponovi krčmar. — Z tem se je pa postavo na eden stolec ino razpetje obrno, tak ka je ljubi Jezus k steni gledo; potem pa pravo:
— No, zdaj vaj pa že ne vidi Bog.
Na te preklinjajoče reči je krčmar postano bledi kak stena, ino mediem, ka je z tolca doli ztopo pa dva stopaja po hiži napravo, je vkflp spadno, i včasi nesmileno mro.
Bog ga je pokaštigao.
Mi smo se vsi preveč prestrašili, i povrgli nanagfi oštarijo, brezi obeda.
Istino je meo on prosti kmečki človek, da jih je Bog vido; i tikli preklinjajočega krčmara včasi v onom hipi pokaštigao.
(iz szt. Csaldd-a.)
raKr
Kak don Bosko spreobrne zdravnika.
Eden zdravnik je obisko don Boska v oratoriji v Turini. In te zdravnik pravi don Boski: „K"k sem ČOo, vi znate ozdravlati vsakojačke bolezni."
„Kak? Jaz ozdravlam bolezni? nikdar ne" . . . pravi don Bosko.
In vendar je tak; meni so zagviišali ino mi celo imenBvali one osebe i bolezni, štere ste ozdravili.
,.Vise motite, gospod zdravnik, — pravi don Bosko. — Je istina, da je že več oseb prišlo k meni, ali ozdravo ešče ne sam niedne.
Če so dosegnoli zdravje, se morejo zahvaliti Mariji Devici. Marija dosegne vse od svojega Sina."
Zdravnik maje z glavov. „Ne vem, če bi vervo. Čfido... to mi nčde v glavo. Dokeč Marija ne včini čflda z menov, ne morem vervati."
„Če bi vi meli zavflpanje v Njo, tudi vam bi Marija pokazala čfldo," odgovori don Bosko. „Kaj vam je pa, gospod doktor?'
,,Zemlja me meče, — pravi doktor — ta nevolna bolezen jpi dela bridko moje življenje."
„Razmim, odgovori don Bosko. Bi radi ozdravili, ka ne istina ?'
„0 kak rad bi se rešo te nevoie/' odgovori doktor.
„Ali ščete, da vam povem zdravilo ?"
>> Ce mi povete, mi napravite nepopisano veselje." Don Bosko pravi: „Če se ščete ozdraviti, morete najprvle očistiti svojo dUšo. Til si pokleknite doli in bova hitro napravila spoved."
„Kaj, spovedati se ?"
„Ja, jas vas bom spovedo."
Vi ščete menč spovedati? Menč?"
,.Zakaj pa ne? Ka ste šče nikdar ne gršili ?"
^ „Ka mi pomaga spoved? Jaz neverjem ne na Boga, ne na Marijo, ne na spoved, ne na vaše čilde."
„Pokleknite gospod doktor; nikši kvar se vam ne zgodi. Bote vidli, da vam bo hasnolo."
Če je pa že ne driigač, naj bo." To povedoč, poklekne na klečalnik. Komaj napravi znamenje sv. Križa začne glasno jokati. Med skuzami se požaliivalno spove svojih grehov ino obljObi, da se bo pobolšo. Don Bosko ga je odveselja prek obijno, ino njemi pravi: „rešeni ste najvekše hOdobije. VGpam, da bo tfldi bolezen popolnoma zginola. Če se to zgodi, zahvalite Mariji, čisti Divici, pa ne sirmaki don Boski, šteri je grešnik kak vi."
Zdravnik se je za istino ozdravo. Večkrat je pohodo don Boska in zahvalOvo Mariji za zadobleno milost.
m.
Veikodiišna zakonska lubezen.
Na Tirolskom je živo eden imeniten, bogat zakonski par. Mož je bio že 20 let v posteli; njegova bolezen je bila neozdrav-iiva. Dvorili sta njemi žena pa hči vnoči pa vudne; gda je že edna bila trOdna, njemi je dvorila drflga. Zdravnicje so že davno preporačali drflžini, naj spravijo neozdravlivoga betežnika v zdravilišče. Njegova zakonska tivaršica, ki njemi je v resnici bila jako verna je nato etak odgovorila:
Nej sam zato oblObila pred oltarom vernost do groba v ve-selji i v žalosti, ka bi ga te, či bi mi postao na težavo, drOgomi dala v roke. Nej, pokeč mi moči pa zdravje dopiisti, ešče či bi duga leta mogla trpeti, bom vse prenašala, zato ka si on to kak moj dragi mož zaslOži.
Pa znate, odkod je zajimala ta junaška ženska to velko po-trplenje pa liibezen do svojega zakonskoga tivariša? Povemo vam: Gosto je dala slfižiti mešeza verne dilše v vicaj, hodila je
z vsov drBšinov verno k svetoj spovedi i prečiščavanji. To njoj je davalo moč, ka je pripravna bila ešče več trpeti, naj bi samo do konca mogla verna ostati prisegi, štero je napravila pred o!-tarom; ostati zvesta do groba, do zadnjega zdihaja, to si je držala za najvekšo dužnost.
Z te zgodbice vidimo, ka je zmožno včiniti svestvo svetoga hižnoga zakona tOdi v zdašnjoj dobi.
V Bogi viipajoča dovica.
V X. mesti je živo pred ništernimi leti Trenčenji žigmond, jako hirešen tišlar. Kflk kržčenik, kak oča i meščan je z dostimi lastnostmi ravno, samo edno starodavno falingo je meo; po ve-čerah je malo duže sedo, kak bi trbelo, poleg kante v „Eper" imenflvanoj gostilni. I kak z dobroga dosta tOdi škodi, je kešno veččr z punov glavov po vulici spevajoč stopao prti domi.
Delaven človek je bit). Pondelka je nej držao za „lepi den" zdto je nej ČQda, če je svoj dug na hižo za kratek čas rešo.
Dužen je nikomi nej bio. Zdaj že je kak samočutni meščan prihajao v »Eper" gostilno. Te so doma žena i dve deteti dos-takrat kleččč molili pred podobov škapulerske divice Marije gorečno prosdč, ka naj reši z ednim talom nej božnoga človeka od grešne strasti pijančivanja; če so oni ravno nej stradali za volo toga, nego božen zglžd bi za deco pogubelen znao biti.
Več let je to tak držalo. Dobra ženska je večkraj prosila, naj gorhenja z pitjom. Boš vido lObleni: to de žalosten konec tnelo! I tak je bilo. Na zimskoj, škliskoj poti hodivši pijan se poškalo ino poleg poti v grabo spadno, šinjek si je potro: mrt-voga so ga domo prinesli.
Kak velki vdarec je bio to na siroto, ravno v tistom časi na betežno ženo gledoč 1 Mala deca so ioččč k materi bežala, ka je šče pomnožilo njoj velko žalost. Kak naj prehrani sirota to drobno dečico v tom ravnom stani, gda že dober čas nej mogoča zvršiti domača opravila.
Jako pohodnjene drGžine sirmaščina je vsikddr bole rasla. Za ništerne dne je prišeo prvejšega posestnika sin, šteri kak očine vrednosti CrOčnik je šumo terjao že ednok plačene hiže. Na smrt prestrašena dovica je z prisegov potrdila, ka že je
njtai pokojni mož to zdavnje plačao ino je več sosčdor za sv6-doke pozvala. Tei so samo telko pravili, ka so ČOli tišlara hvalili se, ka že je on dug plačao, drOgo pa nevejo. Posestnikov sin je tak to želo, ka naj njemi pokaže pobotnico (kvitingo).
Sirota dovica jo je nindri nej mogla najti, čeravno nioj jo te mož pokazao. Gor je preiskala celo hižo, nego pobotnice je nej najšla.
Posestnika sin je z tem odišeo, ali naj pokaže pobotnico, ali pa naj plača dug, ovak se more za ništerne dni v5 z hižc odseliti. Nej je znala, ka bi včinila v stiski! Za delo je preslaba bila; deca so šče mala bila, za delo nezmožna; rodbina pa, gda bi njčno nesrečo zvedila, je nanč nej gledala na njo. Kodivat naj ide ? Nej, Če jo gospodin Rog ravno tak kaštiga, raj od glada merjč, kak pa da bi beračila. Nej, proti tomi se je upiralo njžno poštenjč pa njčno prvejše skrbno živlenje.
Sreča, da je dovica jako pobožna bila: k Bogi se z zvGn-rčdnim vOpanjom obračala. Verno zanašanje jo je šče v najvekšoj nesreči nej zavrglo. Ž kem bole se jalen i na predsodek friško naklonjeni svet od njč obrno; z kem bole težeči je postao njdni stališ, ona se je z tem z notrašnješim vupanjom obrnola k Bogi, k Devici Mariji, pribežališče grešnikov i tolažnic žalostnih, štera nikoga nezavrže, što se k nioj za pomoč obrni.
V svojoj hiži je mela edno podobo karmelske divice Marije; to podobo je na marijine svčtke vsigddr z rožami okinčila; ta je vkflp zbrala vsaki večer svojo malo familijo ino je pobožno ž njimi opravila rožnivenec i lauretansko litanijo. Ta podoba njoj je bila v hižnih skrbeh i nevolah jedina tolažba.
Stiskana dovica se je v tom strašnom stališi tikli k nebeskoj Materi molila za pomoč. Kvitingc je nej najšla i tak bi zajtra mogla z nova plačati dug; inači jo na cesto vržejo od zime trepetajočov i lačnov decov vrčd.
Sneg je jako šo. Deca drflgi so se posiOžila prilike ino so se z zvunrčdnim vesčljom z snegom Iflčala pred njenov hižov. Tužna dovica je pa nej čiila njihove glasne zmembe: tam je klečala pred podobov Device Marije ino jo je z močnim vOpanjom prosila pomoči.
Poleg nje so njena deca klččala imevši na ramah škapuler; to je vse vkflp opominalo Devica Marijo, ka vsa deca tudi pod njenov obrambov stojijo. Mati je oblObila, ka v tistom slučaji, če de njoj posredovala za pomoč; pred svojov hižov da postaviti njeno podobo, naj popotnike navduši ino češčenje i slavo bože Matere.
Oda &o etak molili, ovo čtidna pomoč se je spunila v nej miSlenom načini. Med decov, Steri so se z snegom špilali, je eden velko labdo snega lučo v steno hiže te sirote dovice ino z tak-Sov močjov, ka se stena strosila i na steni vesčča marijina podoba je dolspadnola. Dovica beži k podobi i vidi, ka poleg kepa jč eden papir; šteri je za kepom bio shranjeni. V tistom megnjeni v njem spoznala zdavnje iskano kvitingo. Oh, kak blažena je blia 1
Podobo je pali gorobesila ino je pobožno na kolena poklek-nola, da hvalo da nebeskoj materi, Devici Mariji.
Ravno te je notristopo nepotrpežlivo v hižo posestnika sin. Grdi obraz je vrgeo na molčče i kleččče. KaH je sirota dovica varala notri idočega, je gorstanola ino njemi je pokazala po čfid-nom tali najdeno kvitingo, pa v ednom časi njemi je povedala, ka se je zgodilo. Človek, šteri je nej bio hOdoga srca, je z gen-jenim srcom poslOŠao to ČDdno dogodbo. Na kvitingi je včasi spoznao očin rokopis ino ga je sram bilo, ka je on dvojio v odkritosrčnosti dovice. Z genjenim srcom je proso odpuščenje ino se včasi nakano, ka povrne včinjeno žalost. Okoli po hiži je glč-dao i je v pamet zčo kak kralilje revščina i sirmaštvo. Sirote, so že dva dni nej jeli tople hrane, ar so nej meli drv i skflhe ttldi nej. Dovica je tak betežna i slaba bila, ka je nikaj nej mogla spraviti. Deca so čisto i tak sirmaško bila oblečena, ka so malo nej zmrznola. Brezi reči se je odpravo, nego za ništerne minote se je povrno i so prinesli za njim kruh, meso, krumpline i drflgo skflho. Dobra ženska je z čudovanjom i hvalov priznala dobro-činenje. Posestnikov sin njoj je v reč vujSi: Dajte hvalo gospod-nomi Bogi, vsega dobročiniteli, ka je menč dnes od velke ne-pravice občuvao. Z2to za mojo dužnost držim vse tisto popraviti, ka sam proti vam včino. Dao njoj je tfldi včkšo šumo penez i jo opomeno, ka gda to sfali, naj znova po več pride, ar de se skrbo za njo tak dugo, dokeč njoj deca gor nezrastijo. Verno je obdržao reč i hasek je meo iz smilenosti: odsehmao njemi jena trgovini pa na vsakšem podvzčtji poseben boži blagoslov ležao.
Celo drtigi človek je postao! Nej je bio več sebičnež, nego prijateo sirmaških. Spoznao je svčtoga pisma ete pravice: BoŠe je dati, kak vzčti.
V Bogi vOpajoča dovica je trdno molila za dobročinitela, vendar se z obečanja nej spozabila. Krasen na njega steber je dala postaviti poleg hiže i gor je obesila marijino podobo. Steber, pred šterim klččnjek stoji, šče zdaj je; pred podobov na Marijine svčtke lampaš gori. Sosčdje, gda delo opravijo, dostakrat tO kleččjo z pobožnostjov i potožijo svoje nevole milošče punoj Materi, da je tolaži i njim smilena bo.
Sveta Drfižina.
Po treh kralih prvo nedelo se sveti god sv. Drfižine: Jezuša, Marije, sv. Jožefa po odredbi sv. Matere cerkvi. Letos je bio prvi te svetek po čelom sveti. Svetimo pri toj priliko sveto življenje edne siromaške družine. Te najbogatejši Bog: Jezuš, dete te familije je siromak postao; kraljevske rodbine potomca, v bogastvi plavajočega šalamon kralja naslednika, Dev. Marija i sv. Jožef, sta velika siromaka. I li se sto i sto milijon katoličancov zgledava na to siromaško familijo, ar je bogata bila vu jakostaj.
čistost je ladala v toj družini i treznost. Pijanost i nespodobnost prek praga te familije nikdar ne sta stopile. Bog je bio središče te družine. Vse je živelo i delalo, jokalo i veselilo se za Ježuseka. To je bio namen življenja Dev. Marije i sv. Jožefa. Zato sta živela, trpela, delala vse, naj Jezušek odraste, se odiči, postane naš odkupiteo i reši naše duše. I to nalogo je dao Bog vsem drGžinam. Vse so samo zato na zemlji, naj njene kotrige Boga odičijo i se vzeličajo. Zato i samo zato je Bog dao rodltelsko oblast oči i materi, naj njava deca Boga odiči i se ž njima vred zveliča. Ode nej takšega življenja, ka bi se te cio dosegno, je družina zablodila. Njena vrata so na pekeo odprta i mesto ange!ov\ hGdidflhovje hodijo skoz njih. Jedina pomoč za te nesrečne hiže je častenje i na pomoč zazavanje sr. Družine: Jezuša, Marije i sv. Jožefa.
r.m*
Krščanski navuk.
I. Zapoved.
Boga ne molimo samo v dilši, kažemo to tudi zV9naj. Telo i duša sta oba bože delo i tak tesno združena, ka edno brez ovoga delati ne more. f(ak duša tak i telo se more vklanjati svo-jemi Stvoriteli. I če se nebi, bi zatajili svojo naturo, ka je pa ne mogoče. Ogeni, šteri v hiši nastanf, včvdari. Drevo, če ne požene vrejkov, se posOši. Veselje, čemerie se kažejo na obrazi. Znot-rašnje ide v6, tak smo stvorjeni. Zato tudi molitev pride vo i se kaže v lepom klečanji, v pobožnom sklepanji rok. v veselom pope-vanji ivzbranom pogledi. A ar zviinešnja pobožnost je samo sredstvo, šker za kazanje notrašnje pobožnosti, jo lejko deloma opOs-timo, gda smo zadržani. Zato je nikši greh ne sedečki, hodečki,
Ie€ečki moliti, če je telo trudno, slabo, betežasto ali driigi istinski zroki so. Naj se samo pobožno moli. Med mešnov potjov v cerkev ali domo idoč kak lepo bar en čas moliti. Gotovo ne bo tisti raztrešen pri božoj slflžbi v cerkvi, ki to lepo navado drži na poti. Ne čfida, da se zeva tistomi v cerkvi i njemi je dugi čas, kJ z krčme ide v njo, ali pa celo božo pot preguČi od faling drOgih. Srce njemi je že puno sveta i greha, Jezuš nema mesta več v njem, Tiste dobre duše, štere se sagajo, ka prej grešijo če vsikdar klečeč ne molijo, naj si v tolažbo prečtejo te reči sv. Terezije: .Ne obtr&di se s predugim klečanjom, ar potom nastane raz-mišljenost. Zadosta je, če tvoja duša kleči z dužnov poboinostjov pred Bogom." Ne slišijo pa te reči zdravim, močnim, mladim telom, štera niti dve koleni ne vupajo prignoti pred svojim Bogom, ne maloga prsta od blazine včporinoti, nego med kobacanjom v toploj legi z dugim zevanjom ali na ednom koleni čepčč se nor-čarijo z Boga. Ne. Na te neidejo reči svetnice. Teh molitev ne zaslfiži dragoga imena k?.k : norca delanje z Boga.
Blaženi tisti, šteri zavoljo pravice trpijo preganjanje, ar je njihovo nebeško kraljestvo. (Mt. 5, 10.)
(Pismo)
(Brat piše v Ameriko svojemi brati, šteri se jemi je tožo, ka mora trpeti dosta preganjanja, čeravno je nedužen. — Navuki so primerni za vsakoga, bodisi v Ameriki, ar se vsi večkrat tožimo, ka nas drogi po krivici preganjajo: slabo od nas gučijo, nam škodijo gde samo morejo).
Dragi brat I — Tvoje pismo, v šterom mi razodevaš vse težate tvojega petletnega bivanja v Ameriki sam dobo v roke. — Dobro je tak, če pravomi človeki razodenemo svoje težkoče. Dostakrat že to samo pomaga, ka leži prenašamo težo dneva, človeki se tak vidi, kak če bi polovico težave prek dao tistomi, komi jo razodenemo, ar nam jo pomaga nositi. Tak mislim, ka si se tfidi ti preči bremena rešo že s tem, ka si mi vse to po-pisao kak moraš po krivici trpeti. Znaj, ka mam globoko sočutje s tvojim istinsso žmetnim položajom. NanČ nemretn sam toga nositi. Zato sam si poiskao ešče ednoga dobroga prijatelja, šte-romi mam navado vse takše reči potožiti. Pred njega sam neseo

vse to, ka si mi pisao. Te prijateo pozna tfldi tebe; pozna tfldi tiste, šteri te, kak pišeš, preganjajo. Zavoljo dva vzroka sam se jemi potožo: 1.) zavoljo toga, ar je dober prijateo in 2.) ar jemi je mogoče meni ino tebi pomagati. Pa znaš, ka mi jo pravo ? I — Eto: „ Blaženi tisti šteri, zavoljo pravice trpijo preganjanje, ar je njihovo nebeško kraljestvo."	t*
Zaistino povem ti, dragi brat, če ne bi bio tisti šteri, mi je tak odgovoro, sam naš Gospod Jezus Kristuš (ki prebiva v sv. hoštiji — tam sam se jemi tožo), — bi se obrno od njega i ga ne bi poslflšao. Ar je pa on neskončna istina, jemi pa verjem. Tfldi ti jemi verješ, hvala Bogi; ve mi pišeš, ka si svojo katoli-čansko vero, v šteroj so te odgojili naši dobri starši, ohrano trdno i čisto. Z zahvalnoščov sam nekaj časa premišljavo tč tak tolažilne reči, te sam pa vzeo pero, ka ti napišem to pismo, v šterom je glavna miseo to: „ Dragi brat če je torni tak, ka zavoljo pravice moraš telko trpeti, — blagor tebi! Ar Če vse to prenašaš potprpežljivo, v dan v voljo božo, v spravo za svoje grehe — ar grešniki smo vsi, — boš zaistino dobio plačilo v nebeškom kraljestvi. Veselje v nebeškom kraljestvi se pa ne da primerjati z zemeljskimi težavami. — O blagor tebi, ka si si v razburkanih časih ohrano biser edino prave svete katoiičanske vere, ki nam davle v najvekših stiskah najvekšo tolažbo, v naj-vekšem betegi najbouše vrastvo 1 Hvala Bogi!
Drag? brat, če to istino, štero sam ti ravno napisao, nekelko premišljavleš, boš vido, ka je v njoj vsa tolažbo, ki jo potrebflješ v svojem težkom položaji. V sv. cerkvi je živelo nešteto ljfldi, ki so celo svoje življenje prenašali na podlagi te KristuŠove reči najvekše krivice. Komaj po njihovoj smrti se je zvedelo za njihovo jakost. Pri premnogih nanč po smrti ne. Ce pa premislimo, ka je njihovo trpljenje trpelo 10—20—50 let, zdaj je pa že 100—200 —500 in morebiti več kak 1000 let, kak vživlejo za svoje preganjanje nebeško veselje, ino ga bodo vživali celo neprtrgano večnost, — oh ja, če to premislimo, te zaistino lehko razmimo KristuŠove reči — blaženi tisti, šteri zavoljo pravice trpijo preganjanje. — Opomnim te na potrpežljivoga Joba. Najlepši zglčd nam je pa Jezuš Kristuš sam. Kak so njega zasramflvali i ga preganjali 1 Ce pa ščemo z njim iti v nebeško veselje, jemi moramo tOdi pomagati Kr'ž nositi na dolgoto. Za nas ne sme velati, ka je pobožni Tomaž Kempčan zapisao. Mnogo jih hodi za Jezušom, dokeč deli kruli, malo pa, ki bi pili z njim kelih trpljenja (II, 11).
Predragi! Opomno bi te posebno na to : Praviš, ka že pet let trpiš krivično preganjanje. Ka je minilo se nemre več spremeniti.
Nihče nettire napravit}, kak če teh minolih pet let ne bi bilo. Predragi! Eli naj ide vse to trpljenje v zgObiček? — v dvojni zgObiček? — ar i.) samo na sebi ne bi prineslo za tebe nikšcga haska i 2.) ar si si med tem časom ravno zavoljo trpljenja ne mogeo kaj drugega sebi v dOšni hasek spraviti?] Zato ti pravim: Potrgaj s toga pet let staroga dreva trpljenja dragocene sade sebi v dobro hrano za svojo nemrtelno dOšo! Pitaš me, kak naj te napraviš. Etak: Strgaj vse bridkosti svojega trpljenja iz svojega srca i ga v tihom samotnom premišljavanji ponOdi Gospodi našemi Bogi, rekoč: Pogledni Gospod Bog, vse t rpljenje, Štero sam dozdaj prestao, polagam na Tvoj oltar.Pripoznam k a sam si mnogo sam zaslOŽo, zato naj bo v spravo za moje grehe. „če si mi ga pa mogoče kaj več poslao, kak sam ga pred lebom zaslOžo, Ti ga tOdi z zahvalnostjov prinašam na Tvoj oltar, ar znam, ka je prišlo vse iz Tvoje dobrotljive roke, štera mi tfldi v trpljenji pošilja samo dobro " — To je prvo. Kda pa to poveš, pa zaistino položi to trpljenje na oltar, to se pravi, s tov miselnostjov ga pozabi! Pozabi na vse! Pozabi ka so ti krivico delali, ne delaj maščevalnih naklepov. Nad nami je mogočen i pravičen Sodnik. Njemi nahaj sodbo ino kazen. Mi se pa držimo Gospodove najvekše zapovedi: ljubezen do Boga i do bližnjega, bodisi prijatelja ali sovražnika 1
Brat! Kda to napraviš ino boš v teh mislili, kak hasnovito de za tebe, če stopiš med tem k spovedarnici kakšega znanoga eli nezna-noga dobroga spovednika. Potožiš se jemi lehko v toni diihi kak sam ti pisao ino si v vsakšem tali zlehkočiš svojo /cst. I kda se to zgodi, zahvali Bogi, ešče bole pozabi na vse ino misli samo naprej, uledaj samo v prihodnjost! Na preteklost se ne zgledavaj.
»Gledaj samo v prihodnjost!" Tak sam ti zapisao. To se pravi, začni zevsema novo življenje! Novo kak če bi se znova rodio. Pri tom pa posebno glidaj, ka de novo življenje odgovarjalo življenji pravoga vernoga kristjana. Najraj bi ti napisao kakšega reda bi se prek dneva držao, ar pa ne vem kakše delo opravljaš, mi je to ne mogoče. Zajtra kda staneš, naj ti bo prva miseo pri Bogi. Bar kratka zahvala in prošnja za nadaljno pomoč. Pri deli bodi veren. Za vernost le poplačajo Ijfidje ino Bog. Ce moraš biti v družbi takših ljtidi, iz šterih vust prihajajo samo kakše neslane reči, se ne pogovarjaj z njimi. Iz tvojega govora naj se vsikdar razodeva razumnost, mirna prevdarnost. Ne mej nikšega prijatelstva z ženskami. V družbi z ženskami človek nikdar ne ve, kda je mejo prekoračo, — pa če ravno so dobre in poštene. Kratka prijazna reč ino kratek pozdrav, to je zadosta. Za ženitev maš ešče— čas morebiti v starom kraji. Dobre ino poštene dekle do se od svoje strani ravno tak obnašale. —V prostom časi se odpočij: vti kakši dober list ali knjigo. Kak lepo bo, če stopiš malo v
cerkev ino pozdraviš dobroga Jezuša i se pogovoriš z njim kak z dobrim prijateljom.Ob nedeiaj in svetkaj daj Bogi ka je božcga. Pod smrtnim grehom srno dužni biti pri sv. meši. PoslOšaj tudi predgo. Nedelje so tfldi za teiovni odpočitek. Kratek sprehod. Znabiti je tOdi kakša prireditev katoličanskoga društva. Prav je če se seznaniš s kakšim poštenim moškim, ka ti dela prijetno drOžbo. Itak te pa opomin, naj nede vsakši na prvi pogled prijazen moški tvoj prijateo.
I z srca ljiibečega brata prihajajo te reči — s srečnov željov ino trdnim zavfipanjom, ka ti prinesejo nazaj zgObljeni mir ino pravo srečo v zadovoljnosti, — če se boš samo ravnao po njih. Tak mi boš v prihodnjem pismi lehko kaj veseloga poročo, kak si to vOpanje ino željo izrazo v zadnjem tvojem pismi.
Živi priprosto, z malim zadovoljen. Naša prava narava ne potrebOje dosta za svoje življenje, samo če je ne ražvadimo. PuŠ-čavniki so s kruhom ino z vodov doživeli visoko starost. Stanflvali so v dulinaj ali pod milim nebom, spali na trdom kamni ino se oblačili v trdno platno ali kože i so bili mnogokrat ne samo pred Bogom imenitni, liki celo pred svetnimi vladari, šteri so je hodili nasvete poslušat. Siromaštvo je sveto, zato se ga ne smemo sramiivati. Naš Gospod, ki je stvoro vse bogastvo na zemlji z zemijov vred, jo bio tak siromaški, ka se je ednok nam v podev-čenje toužo svojim apoštolom rekoč: »Lisice majo svoje ]Qknje ino ptice svoja gnezda, Sin človekov pa nema kama bi položo svojo glavo." S tem ne povedano, ka ne bi smeli pridobivati si svet-noga bogastva na lepi pošteni način. Ve je to celo naša dužnost na sveti. Eli navezani nesmemo biti na njega. Istina pa je, ka nam siromaštvo pomore do časnoga blagoslavja.
Prostost, pravo prostost, ie dao človeki Bog, zato ti je nemre vzčti nišče na sveti. Nemreš se zato tožiti ka ti kradnejo prostost. Telo lehko denejo IjGdje v železne verige, dflh se pa ne da vkovati, če ga samo ti ne pOstiš.
Brati Koražo! Batrivnost v imeni božem! Vse de šlo! Ne obviipati! ObvOp je za male Ijddi! Vstvarjeni smo za večnost!
Željno čakam na tvoj odgovor!
Pozdravljen v {y"istuši!	Tvoj brat . . .
Marijino srce.
Za Jezušovim je najsvetejše, najčištejše, najbolše, najmilenejšc. Naše matere srce je. Mi deca mamo juš se vrči na to srce i se na njem vCzjokati. Ali vas mogoče nikaj ne boli ? Vas nikaj ne teži ? Gda veliki betežnik pravi, ka ga več nikaj ne boli, je prišla
njegova smrtna v5ra. I gda grešnik ne najde rane v svojoj duši, njemi je ta že vmrla. Ne pravi, ne pravi, da je vse v redi. Bole pravi, da je vse v neredi. Čisto je otemnela, ponižnosti nega, ijflbezni do bližnjega ne najdemo, pobožnost zaman iščemo, srca so otrdnola, duše so se ohladile .... „ Vsaki nairnre svoje išče i ne ka je Jezusa Kristuša' (Fil. 2, 21.), svedoči Duh boži po svetom Pavli apoštoli od prvih vu veri gorečih krščanskih časov. O keliko bole je denešnji posveten Čas po njih zadet. — Sebe iščemo, ne Jezuša, pa njega bi mogli. Sebe iščemo i se tudi najdemo, Jezuša pa zgubimo, koga bi najti mogli. 1 večnost se bliža. Sodba je tu. Glava nam je sera, ali pišliva, hrbet nagnjen dozoreli smo za sod, šteri za večno vS pove. Ka? Nčbo? Nemogoče, ar smo je ne iskali. Pekeo ? Zaistino, ar smo na vse štiri šli za njim. Pa matere ne bomo vidili ? Ne, oče tudi ne, bratov, sester tudi ne. Mi sami smo si tak zvolili. Postojte malo! Ne zdvojite! Marija ešče žive. I dokeč ona žive, je ešče nikaj ne zgObljeno, vse se da ešče rešiti. Njeno materno srce je pribežališče grešnikov. Po tom pridemo v odprto rano Jezušovoga Srca, štero je naše zveiičanje. To dvoje Srce je najbole tesno združeno. Nikdar ne stalo i ne bo stalo niedno srce tak bliizi k Jezušovomi božemi, kak Marijino. To njemi je najbole spodobno. To teliko pomeni, ka se niedno srce ne brigalo i se ne bo i se ne more telko brigati za Jezušovim Srcom za grešnike, kak Marijino. l(ak sladko, kak tolažljivo nam je znati to! Sveta Maticerkev je že 1. 1808. dovolila češčenje Marijinoga Srca. Leta 1855. jul. 21. so sv. oča Pij IX. na svetlo dali duhovne molitve i sveto mešo na čast „najčis-tejšemi Srci BI. Device Marije." V Parizi obstoji .bratovčina najčistejšega Marijinoga Srca za povrnenje grešnikov.'1 Nešteto duš je dobilo že miloščo povrnenja po molitvah te drližbe, o naj naše tQdi dobi. Marijino srce je mehkejše od najfinejšega otopljenoga voska, je po rečeh svete Materecerkvi „ognjišče bože ljubezni, na šterom gori boža ljubezen" (II. Noct.), „je po spodobi božega Srca Jezušovoga pano ljubavi i smilenosti" (Oratio M. et. of.). Sem, sem, sem zato prihajajmo, ki smo ranjeni ali mamo svoje, šteri so ranjeni. Marijino Srce bo grešne rane ozdravilo, zamazano srce opralo, mrtvo dflšo oživelo, betežno zvračilo, čo se njemi potožimo i je prosimo pomoči. Materno Srce se bo genolo nad prošnjov svoje uboge dece i nam bo sprosilo od jezušovoga Srca smilenje. — Marijino Srce pomagaj nam, pomagaj nam, pomagaj nam !
Držinče.
Nekda sveta se držinčeti slabše godilo kak nemoj stvari. Poganski gospod je smeo zbiti i ešče vmoriti brez odgovornosti pred zakonom. Odavaii so je kak živinče dokeč je krščanstvo ne zmagalo poganstva i okorna srca gospodarov v Ameriki i Afriki. Pa čeravno staroga robstva več ne, itak se tu i tam ešče protikrščansko misli od držinčeta. VČasi je pa samo držinče nezadovoljno misleč, ka je v najbole zavrženom stani. Pa gda tak dela, jako blodi.
„Po krščanskoj veri je držinče rešeno zavrženosti, ar je človek i ar je odrešeni človek, ravnotak dete Marijino, po Jezuši odktipljeno kak milijonar i ravnozato ednaki pred Bogom kak vsaki drugi. Pa to vala tudi gledoč na svečke zakone v vseh krščanskih državah. Držinče tak ma vse pravice kak štokoli drugi, bodisi za časno življenje. Stan slflžbenikov je zavetje za neštete dflše. O keliko hlapcov i dekeo bi se pogrozilo v nečistost, pijanost, tolvajijo i drflge grehe z temi pa vu večno pogflbljenje, če bi bili samostojni, če ne bi slflžili. Slflžba pri poštenih pobožnih gospoddrah jih je rešila vremenitne i vekivečne nesreče. Ve gda pride strašen den sodbe, bomo vsi priznali, ka je hlapcov i hlapic več zveličanih kak velike gospode. Ve, dušice te bodete svoj Magnifikat, svojo zahvalno pesem popevale, ka ste slOžile.
Slflžba ie neizmerno zaslužljiva za nebesa. Boganje je pred Bogom več kak vsi dari v dober namen. Sam pravi „Več/t pokorščina, kak aldovi (I. Kra'j. 15, 22.). Ne mogoče se tistomi po-gflbiti, ki boga, samo naj je to greh ne. Tak nas včijo vsi svetniki. Najvekše zatajflvanje je to, če spunjavam ne svojo, |nego drllgoga volo. 1 držinče to dela. Zato si pa slflži od jezuša obe-ča,no „ria vreh mero" (Luk. 6, 38.). O kak velko čast nosi v sebi, ki je pravo, bogavno držinče I Čast Marije nosi v sebi, Stera se je za ,.deklo'' mela, gda je mati boža postala. „Olej sliiibenica Gospodova, naj mi bode poleg reči tvoje1' (Luk. I, 38.). Jezuš je tfldi „hlapca podobo na sebe vzeou (Filip. 2, 7.) Držinče, veselo slflži i nezavrži svoje časti 1
mm
„Bože Srce Jezušovo, povrni grešnike, reši vmirajoče, oslobodi verne duše vic" (Vsakokrat' 300 dnevni odpflstek. Acta S. 1906. jul. 13).
»h
„Naša ljuba lorska Oospa, prosi za nas!'1 (Vsakokrat 300 dnevni odpflstek. Acta S. 1907. nov. 9.).
>
RAZGLED PO KRŠČANSKOM SVETI.
Svetovno osemdnevnlco so zvršavali nešteti verniki od 18.—25. januara za zjedinienje vseh krščenikov i povrnenje poganov. To pobožnost je začeo anglikanec P. Paul, urednik lista „Larnp." Molilce svoje osemdnevnice je zvao za „drftžbo sprave.'4 Dober Bog je to evangeličansko dušo pripelao nazaj z celov driižbov sprave v kat. Maticerkev. Pij X. je potrdo to osemdnevnico i XV. Bedenekt pa podelo vsem popolen odpustek, ki jo opravijo L 1916. febr. 25. Zdajšnji sv. oča so jo tiidi priporočili i se je sami vdeležili pa služili v njeni namen edno sv. mešo. Anglikanska i drtige evangeličanske cerkve so tGdi sprejele to pobožnost z pravoslavnimi vred 1. 1920. na svetovnom kongresi. Po 400 letaj so zdaj obprvim klečali vkOp katoličanci, evangeli-čanci i pravoslavni, ka bi postali tisto, ka je Kr'stuš pravo „Naj vsi edni bodo." — Ki šče, dobi slovenske molitve te bratovčine, naj se samo zglasi pri „pokrajinskom vodstvi Euharistične Zveze narodov" v Ljubljani, Zrinjskega cesta 9.
Marijo je prekuno i neušto od nje gučao v Debreceni na Vogrskom Lflblovič, židovskoga liberalnoga lista urednik. V parlamenti je to delo ttidi naprej prišlo, a katoličanski poslanci so se nikaj ne zevzemali za to. Pač liberalci so povsod ednaki. Ne ešče stalno, Če ga sodnlja osodi i či bi ga, dobi samo osem dni zapora. (Sziv. 1922. 18. 19. št.).
Seminišče sv. Sulpiciusa v Parizi. ma 420 bogoslovcov, v drtigo parizko seminišče je pa lani stopilo 67 mladencov. Oda so to zvedili sv. oča, so ete reči pravili „Te številke so najlepša zaloga lepše bodočnosti za pariško pušpekijo."
Redemtoristl, driižba sv. Alfonsa Ligurija i sv. Hofbauer Klementa, so se v dvojem mesti na SlovaŠkom naselili v Podolini i v Štrocki. To je najlepši odgovor na preganjanje katoličanstva na čehoslovaškom.
Francoski verniki svojim duhovnikom dajo 5 frankov za edno tiho mešo. Vlada njim je vzela imanje i ljfldstvo njim rado da vekši dar za mešo. Prinas bi to pomenilo okoli 130 kron za edno tfho sv. mešo.
Ljudstvo za svoje duhovnike. Češka sokolska vlada je oropala seminišče v Kpšicah imanja. Zato bogoslovce (mlade pope) to ne moglo zdržavati. če pa ne bogoslovcov, ne dGhovnikov, brez teh pa prejde vera. Količki pfišpek so se v toj nevoli obrnoli do svojih vernikov i je prosili, naj pomagajo vzdržati seminišče. 1 verno ljudstvo je telko darov vkflp navrglo, ka bogoslovci edno
leto lehko shajajo. — V Maribori prinas se toisto zgodilo lansko
leto. Kak velko plačo slOžijo tč dflše, štere se skrbijo, ka Jezuš dale žive v svojih duhovnikaj.
Prava istina. Vogrski vseučeliški profesor, svečki gospod, dr. Bož6ky piše v listi „Egyhšzi Lapok:" Od poglobitve uspeha katoličanskih shodov je tečas zabadav gučati, doktč tisti, ki so na vlasti ali ključe uspeha v rokaj držijo, neživejo pravo katoli-čansko življenje." Nadale našteva, ka je to življenje spoved, prečiŠ-čavanje, pot pač zdržavanje vseh božih i cerkvenih zapovedi i ka moremo tak v teh dQhi živeti kak ribavu vodi. To je prava istina, štcra ide tildi na nas. Šteri politik ne ve krščansko živeti, ne ve tudi krščansko ravnati, čeravno je stokrat kotriga krščanske stranke.
Kriva vera se širi prek Donave na Vogrskom. Zove se „vojska zveličanja;" prišla je z Amerike i širijo neki Čop j a k. Pa so, ki grešnomi, plačanomi agenti verjejo — K^istušovomi namestniki pa ne.
Za svoje mornare angleški katoličana na lastne stroške držijo duhovnike vu vekših pristaniščaj, ka tej njihove dfiše os-krbljavajo.
Gospod zna pripravno vreme. Gda se je na Prancoskotti dvori XIV. Ludovik kralja kopičilo samo bogastvo i njegove dvorane glasne bile od veselic i razvflzdanost, — gda so Gallileisti i Jansenisti napadali znanost, vero, papovo oblast: se Gospod prikaže sv. Margeti i njoj razodene prave kinče, pravo radost, pravo znanost svojega Srca. — l zdaj gda je besnej svetovni boj med nami, Gospod p&li obišče zemljo i se razodeva pobož-noj deklici i nuni sestri Benigni Kons°lati Ferrero na Talijanskom. — K1' želfi spoznati, kakša je prava jakost, naj prečte njeno življenje. Dobi se v samostani trapistov v Rajhenburgi, na Štajarskom.
Katoličancov po čelom sveti je po najnovejšoj statistiki 265 milijonov.
Mati plača darovnikom dare njej na čast poniijane na tom i driigom sveti jezerojezerkrat.
II. Na Martinišče: so dariivali od tistihmao, kak se je začelo nabiranje v Dinaraj: Sever Božidar, D. Lendava 25, od nabiranja na ranjence i druge vojaške potrebe za časa svetovne vojske ostalo 348-23; duhovniki pri Kapeli na zlatoj tneši vIč. g pleb. .svetnika MeŠko Martina navrgli 185, N. z D. Lendave 250, Kiekl Jožef z Črensovec 500, vojaki 15. pp. z Travnika 12, Štefan Bohnec od Lipe 100, Bakan Štefan od Nedelice 25 Dinarov. Skupno dozdaj nabrano 1445 Din. 23 par. Penezi so v Črensov-skoj posojilnici. — Namen Martinišča je edno hišo i kapelo na čast sv. Martini v Soboti gorpostaviti, gde bi naša kat. šolska mladina srednjih šol dobila varstvo pod vodstvom sinov častitljivoga Don Boska.
Na »Prekmurski misijon" so nabrali ali dariivali v koronaj leta 1920.-ga i 1921.-ga: Črensovci 522, Lipovci 265, Sr. Bistrica 330, D. Bistrica 444, Gumilica 1107, Žižki 520, Hotiza 589, Adrijanci 761, Sr. B strica 56, Kocet Ivan, Črensovci, 200, Trnje 921, TurniŠče 690, M. Polana 671, Nedelica 451, Črensovci Klekl, 1923, M. Polana 60, Renkovci 457, Ižekovci 206, Lipa 897, Turnišče 130, Črensovci 40, posamezni darovi 401, Brezovica 310, V. Polana 606, Krog 342, Črensovc', Klekl 240-40, Luka-čavci 50, Črensovci 40, Klekl 402, Martjanska fara 855, Nerat M. Celje 1860, Črensovci 32, Cankova fara 100560, Črensovci zadruga 2000, Nedelica 100, V. Polana 76, Rakičan 25, G. Bistrica 769, Dokležovje 409, M. Sobota, Marič Mihal 40, Črensovci, Klekl 377, Sr. Bistrica 20, Teša-novci 60, Gorica 20, M. Sobota (Bakovci Horvat Janoš) 107, Lipa 166, Turnišče 54, Horvat Janoš Bakovci 95, Vučko Ivan, Bohnec Matija Gor. Bistrica 16, Edšid Celje 15, Turnišče, Tornar Bara 5, Šiftar Jožef, Petanci 6, Edšid Štefan, Gederovci 20, Raj Štefan, G. Bistrica 10, Ciglar Ivan, G. Bistrica 30, Farkaš Ana, Strehovci 30, Črensovci, Ritos Peter 20, Beltinci 30, Bratonci, Kuhar Ivan 500, Balažek Jožef, M. Polana 60, Gerič Franc M Polana 40, Duh Martin, Adrijanci 10, Doma Jožef, Trnje 42, Raj Jožel, G. Bistrice 30, Šinko Leopold, Gederovci 100, Bakan Mikloš, Dokležovje 5, občina Adrijanci 13, Žalik Ivan, Žižki 750, Klekl Jožef, Črensovci 222, Martinec Mari, M. Petrovci 20, Cigan Jožef, Žižki 160, Turnišče Maroša Ana 6, Horvat Marija, Žižki 20, Klekl Jožef, tretjedniki 300, Edšid Štefan, Gederovc170, Prša Pavla dovica Trnje, 40, Vogrinčič Štefan, Borlič Bakovci 10, Ciglar Ana, M Petrovci 20, Bojšič Marija, Črensovci 165-60, OtroŠa Bara, G. Bistrica 60, Cigan Matija, Žižki 170, Tkalec Ana, Trnje 90, Tompa Ana, Črensovci 316, Šernek Ana, D. Bistrica 154*20, Kocet Kata, Gornja Bistrica 20.
Leta 1922. so dariivali v dinaraj: Frančiška Horvat, D. Bistrica, 38, Špilak Jožef, Brezovica 40, Žožik Kata, Žižki 53, Prša Magda, Žižki 33, Balovšar Ana, V. Polana 36-50, Raščan Orša, V. Polana 39, Ferenčak
Jožef, Gomilica 42, Vražiš Kata, Hotiza 29 50, Kranjec Kata, Hotiza 16, Horvat Kata, Hotiza 17, Magdič Jurij, Renkovci 44, Dundek Štefan, Karol, Skakovci 40, Vražič Kata, Hotiza 12 50, Ana Klar, Ivanci 100, Gabor Orša, Odranci 46 50, Klekl Jožef, Črensovci 7 50, Jožef Ferenčak, Gumilica 42 50, Žižek Verona, Črensovci 40, Horvat Anton, Žižki 44 25, Bara Koren, Renkovci 50, Štefan Koren, Renkovci 33 05, Tkalec Ana, Trnje 30, Kolenc Jožef, Gumilica 90, Titan Franc, Krog 68, Rk. župnija, V. Dolenci 45, Ferenčak Jožef, Gumilica 33, Jožef Kuhar, Gradišče 375, Občina Nedelica 131, Žerdin Marija, V. Polana 12 50, Cigan Martin, Sr. Bistrica 175, Raduha Andrej, Odranci 7 50, Marij. Družba, Beltinci 241, Raj Štefan, G. Bistrica 5, Kolenc Jožef, Kolenc Jožef, Gumilice 20, Kranjc Kata, Hotiza 15, Kram-pač Kata, Hotiza 29 25, Otroša Bara, G. Bistrica 84-75, Horvat Verona, Črensovci 55, Horvat Kata, Hotiza 20, Hanc Mariji Trnje 53 50, Tkalec Ana, Trnje 67 50, Zadravec Marija,' Trnje 56-75, Horvat Marija, Bakovci 35, Otroša Bara, G. Bistrica 10 50, Ščerbu Maria, Sr. Bistrica 67 50, Lujza Martinec, M. Petrovci 82-50, Hozjan Kata, V. Polana 77 75, Magdič Terezija, Renkovci 23, Franc Kolmanko, župan, Korovce 102, Žižek Kata, Žižki 40 25, Cigan Matija, Žižki 51, Prša Magda, Žižki 45, Žerdin Marija, V. Polana 10, Titan Franc, Krog 85, Horvat Frančiška, D. Bistrica 178 20, Kreslin Marija, D. Bistrica 100, Verona Žižek, Črensovci 31-25, Lukač Alojz, Gradišče 31, Ščap Ana, Beltinci 70, Kolman Treza, Martinje Trdkova 272-25, Alojz Erjavec, Borejci 100, Ana Balažek, V. Polana 16-50, Činč Jožef, Petanci 27, Jožef Ferenčak, Gumilica 109-25, Frančiška Horvat, D. Bistrica 13.
Na Samostojna sv. Drfižine so darUvali 1. 1920. i 1921. v ko-
ronaj: Zver Orša, Ižekovci 20, Smolkovič Marija, D. Bistrica 10, Žerdin Jožef, Žižki 40, Matjašec A. V. Polana 20, Gabor Št. M. Polana 10, Beltinci 30, ŠOmen M. in žena, M. Polana 5, Vinčec J. Romarje 50, Ritos Peter, Črensovci 10, Žerdin J. Žižki 40, Djura J. G. Bistrice 100, Beltinci 5, Balažic M. Sr. Bistrica 10, Šeruga J. Sv. Sebeštjan 20, Tkalec K. D. Bistrica 80, Turnišče, Antolin Bara 6, Črens6vci 20, Črensovci, Tčrnar Marko 6, Turnišče, Cigan Jula 20, Maroša Ana 10.
Leta 1922. darilvali v dinaraj: Ros Jožef, Ivanci 10, (na oltar) Nerad Ana, Črensovci 15, (na cerkev), Kuhar Marija, Bakovci 1, Horvat Geta z Tornišča 5, Ošlaj Ana z Filovec 4 25, Horvat Orša, Bratonci 3, N. z Črensovec (1. 1920.) na oltar veliki 500 Dinarov. — Vsi dari so v Celji pri misijonaraj, ki so dobili dovoljenje od mil. pušpeka, ka se smejo med nami naseliti. — Vsem naj plača vse Srce Jezušovo.