Stran 6____________ANGELČEK___________Leto 30
J. E. Bogomil
Na klancu.
fri četrtine  leta  ie zapuščen,  in nihče  ne  mara zanj. Za vaški klanec namreč.
»Ko> bi vsaj klanca ne biJo do naše vasi!« loži staro in mlado.
Vsak se upeha, ko stopa po tej strmini, io marsi kdo je že robantil pod mehom moke ali kričal nad konji, ki niso zmogli speljati po klancu. A marsikdr) je ie tudi tožil, da se je na feh rebrih prcgrel in polem doma prehladii. In potem je vsega hudega. vsch bolečin in utrujenosti in zasopljcnosti, naduh in jetik kriv ta nesrečni vaški klanec. Golovo je najet in postavljen od same žive — smrti, ka-H?
A ko pade sneg, je pa vsc drugače! Pol vaškega JB življenja hodi, skače, vpije, pada, vstaja in se pre- S kucuje po lem gladkem hrbtu. Ves vaški drobiž se tu motovili in rogovili. Zjutraj prvi pogled iz mladih oči — na klanec; zvečer, pTeden oči padcjo vkup. še misel — na klanec. Da, še v sanjah so tam! Ali si je mogoče misliti večje časti? Še Miklavž se pozabi, klanec pa ne. Sneg mu prinese življenje, sneg mu prinaša radost; a ko sneg odide, pa jc vse z njcga: življenje in radost. V zimi in mrazu živi, v solncu in toploli pa medli in umira ... Šc kolne ga kdo.
A kcmec ga ne bo. Zima se zmeraj vrača, iz smrti živijenja prihaja. Rod za rodora ie veseljačil tam in še bo veseljačil, doklcr se bodo menjavali letni časi, dokler bo na svetu doma življenje ...
Leto 30___________ANGELČEK                    Stran 7 H
Na klancu.