Jezikov nauk v prvem šolskem letu. (Jakob Dimnik.) II. Male pisane in tiskane črke. p^Jvala Bogu! vzklikne raarljiv učitelj, ko je pri kraju §>¦ s pripravljalnim poukom; ta pouk je za učitelja silno utrudljivr. Otroci pridejo sedaj vendar že z Abecednikom v šolo; to je zanje vesela izprememba. Pisanje-čitanje se prične. Tudi tu velja: BPočasi pa temeljito!" 1. Taja. C 1« Igra. (Pripovedka.) Ivan, Ida in lzidor so bili pridni otroci. Radi so molili, radi so se učili in radi ubogali svoje starše in učitelje. Ker so bili pridni, so jim starši večkrat dovolili, da so se igrali. nIdite se igrat!" pravijo oče neko nedeljo popoldne vsem, ko so poprej, seveda, vsi prav lepo spisali domačo nalogo. »Igrajmo se slepe miši!" T i, I d a , bodi slepa m i š , pravi I v a n , t i, Izidor, ji pa zaveži o č i z robcem. Ko je bilo vse pripravljeno, se prične i g r a. Kako je bilo ime tem trem otrokorn? KakŠni so bili? Kaj so jim starši zato večkrat dovolili? Kako so jim rekli oče? Kaj so se igrali? Kdo se je še igral slepe miŠi? Kdo je bil slepa miš? Kdo je zavezal Idi oči? Kaj se je torej pričelo? (Igra se je pričela.) Koliko besed ima ta stavek? Naraesto vsake besede bodemo naredili črto na tablo. (— — — —) Katero besedo pomeni 1. črta? 2. črta? 3., 4. črta? Kolikokrat prenehate pri 1., 2., 3., 4. besedi? Koliko zlogov ima prva beseda? 2. beseda? itd. Povej še enkrat prav razločno 1. besedo! Koliko zlogov ima? To bodemo zaznamovali ter razdelili prvo črto (  — — —) Koliko zlogov iraa 4. beseda? V koliko delov boderao torej razdelili to črto? Storimo to! ( — —  ) Poslušajte, jaz bodera prvo besedo še enkrat izgovoril ter kazal na dele črte. Kaj sera izgovoril pri prvem delu? Kaj pri drugem? Ti! Ti! Vsi! Pomnite: ni je glas." Kaj je i? Glas i sliširao prav razločno. Kako zaznamujemo to? (— —). Glas slišimo še v mnogih drugih besedah. Kako jeibilo irae tem trem otrokom? Kakšen glas slišiš v začetku, kadar izgovorim besedo Ivan? Ida? Izidor? Kdo zna imenovati še kako besedo, ki se prične z glasora i? Imenujte besede, ki se končajo z glasom i\ Take besede, pri kojih se sliši glas i v sredi! Iz teh besed, ki jih otroci iraenujejo, naj se napravijo stavki! Stavki naj se razstavijo v besede, te zopet v zloge in iz zlogov naj pa iščejo otroci glas i! Vstanite tisti, ki imate v svojem krstnem iraenu (priimku) glas »1 Kadar tvoj oče odpotujejo, prav radi domov sporoče, kako se jim godi na potovanju. Kako pa store to ? (Pismo pišejo.) Kaj store raati s pisraom ? (Berejo ga.) Mi ne raoremo vselej z vsakim človekom govoriti, a vendar bi marsikateremu radi kaj sporočili; kaj morarao storiti? (Pisati). Vi bi gotovo tudi radi svojemu očetu pisali, kadar jih ni doma. Da vani bode to mogoče storiti, se morate navaditi poprej za vsak glas posebno znamenje zapisati. Vi rnorate znati tudi glas i s posebnim znaraenjem zapisati. (Učitelj zapiše i na šolsko tablo.) Glejte, to je znamenje za glas i. Pomnite: »Znamenja za posaraezne glase imenujemo črke." Kadar glas izgovorim, tedaj nekaj slišite; kadar pa črko zapišem, pa nekaj vidite. Na kateri glas bodeš rnislil, kadar bodeš videl to-le črko? Iz koliko črt sestoji i? Kakšne so te črte glede leže? Glede debelosti? Kako pravimo tenkim črtam? Zakaj? Kako pa debelim? Zakaj ? Kaj zapazite še poleg teh treh črt? (Piko.) Da se boste spomnili vedno na ime tega glasu, zato boderao prvi potegljaj navzgor imenovali z imenora črke. Pazite pa, da boste vsi hkrati to črko tako zapisali, kakor vam bodem narekoval posaraezne dele. Najprvo pišite i v zraku; glejte pa na i na šolski tabli! Pisalo v roko! Nastavite! i\ ena! gor! pika! — Zdaj-le boderao pa to črko s prstom po klopi pisali. Na zadnje pa s pisalom na ploščici v dvorižnici. (To se vadi toliko časa, da znajo vsi otroci hkrati zapisati i.) Zdaj-le bodemo pa poprejšnji stavek, Jgra se je pričela", kakor prej, zapisali, a s tera razločkom, da zapišemo namesto črke, ki poraeni i, črko i. (i- — — —). T i s k a n i i. Otroci iščejo še enkrat i iz besede kakega drugega stavka. Učili ste se do sedaj i pisati. Nedavno sem vam pa pripovedoval, da črke tudi tiskarao. (Tisk se otrokom še enkrat na kratko razloži.) Tu-le vara bodem naredil poleg pisanega i še tiskani i (i=i) Recite: ,,To je tiskana črka". N, pridi k tabli in pokaži vse lasne in senčne črte! Kaj vidiš nad senčno crto? (Primerjata naj se pisani in tiskani i glede števila, leže in debelosti posameznih črt). Pri tiskanem i zapazite marsikaj, kar vidite tudi pri pisanem i. Recite: nTiskani i je pisanemu i podoben." Kakšno ležo imajo posamezne črte pri teh crkah? Tukaj-le (v čitalnem stroju) vidite tudi tako črko, kdo jo zna brati? Poiščite i iz teh-le črk! (Učitelj zmeša i in druge črke.) Pokaži i na stenski tabli! Vzemite Abecednike izpod klopi! Ena! dve! tri! Odprite jih in pokažite il Kakšno podobo vidite? Kaj delajo ti trije otroci? Kako jim je ime? S katerim glasom se začenjajo njihova krstna imena? S katerira glasom se začne beseda igra? Ta podoba naj vas vedno spominja na glas i. Otrok prijazen, ubogljiv. (Pesern.) Otrok prijazen ubogljiv je I d a vsaki čas, a nje pozdrav je Ijubezniv, in .to raduje nas. Ko se za rano prebudi, k očetu, mami gre, ,,Bog dobro jutro daj! želi, poljublja jim roke. Ko zjutraj sreča jo kedo. sladko se nasmehlja, ter vošči ^dober dan" ljubo veselega srca. Če k staršem pridejo ljudje, vsein vošči ,dober dan!" Da, ,,dober dan" pozdrav je nje, priljubljen spoštovan. BZdravstvuj, zdravstvuj" želi dekltž, če se poslavlja kdo, in ^lahko noč" pozdrav nje je, ko spavat gre sladko! Posl. J. Cimperman. (Napev glej: Slavček I. stran 8.) Slepe miši. (Telovadska igra.) Igrišče: Telovadnica, dvorišoe, travnik. Število otrok: 3—20 ali tudi več. Igra je znana. Enemu otroku zavežejo oči. Ta je ,,slepa miš" ter lovi z raztegnjenirni rokami druge otroke, ki skačejo okrog, ,,slepe rniši". Kogar »slepa miš" vjame, ta je potem ^slepa raiš", in igra je končana ter se prične znova. 2. vaja. tt u. Ura. (Popis.) Ura narn kaže čas; irna cifrenico (kazalnik) in dva kazavca. Na cifrenici so številke od 1—12. Mali kazavec kaže ure. V eni uri se premiče od ene številke do druge in se imenuje urni kazavec. Kadar pride veliki kazavec od ene črte do druge, preteče ena minuta. Veliki kazavee nara kaže rninute in se imenuje rainutni kazavec. Neka- tere ure imajo tudi uteže in nihalo. Imarao žepne ure, stenske ure in stolpne ure. Vsebina se natancno izpraša. Učenci naj odgovarjajo v celih stavkih na stavljena vprašanja. Ura. (Pripovedka.) O5e gredo s svojimi otroci v raesto. Prišli so do urarja. V izložbi je imel veliko lepih ur razstavljenih. Otroci so od veselja klicali: u! u! u! Oče gredo v prodajalnico in kupijo lepo stensko uro. (Se popiše po podobi v Abecedniku.) Ko pridejo domu, pravijo otroci raateri: wMati, poglejte no, nekaj lepega smo vara prinesli". Mati so veseli in reko: ,,Ta reč ni samo lepa, arapak tudi koristna, ker nas uči čas prav razdeliti in izkoriščati. Blagor mu, kdor svoj čas prav obrača; zakaj čas je drag in izgubljena minuta se nikdar več ne povrne." (Vsebina se izpraša.) • , Oj, zlati čas! Oj zlati čas, oj zlati čas! Minuta, ki minila, ne bo se povrnila; kar časa zamudiš ga vekomaj 'zgubiš. Oj zlati čas, oj zlati čas! Je v mladih letih setev, bo v starih dobra žetev; če pridni boderno, nam nikdar žal ne bo. Oj zlati čas, oj zlati čas! V mladosti kdor praznuje, na stare dni zdihuje ; lenuhov brat je glad in potepuhov — tat. Oj zlati čas, oj zlati čas! Le danes si pomagaj, na jutri ne odlagaj; ne veš, če doživiš, kar danes zamudiš. Oj zlati čas, oj zlati čas! Kdor čas svoj prav obrne, se s čednostjo ogrne; lepota sivih las je prav obrnjen čas. Oj zlati čas, oj zlati čas! Vse žive dni se trudi, in časa ne zamudi; po.ivati sladko potem v nebesih bo. Slomšek. (Napev glej: Slavček I. stran 10.) U g a n k a. . Kaj stvar na steni je, kdo ve? Ki vedno bije brez roke in iti, biti ne prestane, a vendar z mesta se ne gane. Brez roke in noge bije, hiti, v žepu tiči, na steni visi. Če imam breme, lahko hitim; če breme mi odvzameš, obstojirn. * Ni kost, ni riba, pa vendar v žepu miga. Kaj gre in vendar na mestu ostane? Katera ura nima koles? * Katere ure se človek boji? Pregovori. Rana ura, zlata ura. Kdor zgodaj vstaja, mu kruha ostaja. Ure. Vel'ke ure grejo: tik tak, tik tak; male ure grejo: tik tik tak tak, tik tik tak tak; ure žepne pa tako-le: tike take tike take tike take tik. (Napev glej ,,Slavček" I., stran 13.) Otroci raahajo nekoliko časa z desno, nekoliko časa z levo roko, ali tudi z obema rokama obenem, in sicer tako enakomerno, kakor nihalo pri uri. Izkanje glasu; pisani „/*".. Iz stavka: ,,Ura nam kaže čas" iščejo otroci 1. glas nuu in sicer po isti poti, kakor smo jo pokazali pri iskanju glasu ,,i". — 2. Učitelj zapiše črko „«*" na tablo in jo razloži. — 3. Razlože in povedo se posamezni deli. — 4. nw" se primerja z vi". — 5. Učenci pišejo in posnemajo nu" najprej v zraku, potem na šolski tabli in naposled na ploščicah in sicer najprvo po nareku uciteljevem, potern pa po taktu. — Naštevajo se besede, ki se začno z glasom vuu, ki se končajo z glasom uu in potem take, ki iraajo glas nuu v sredi. Umevno je ob sebi, da se iščejo te besede iz stavkov, tako torej, kakor smo to storili pri viu. Potem pišejo otroci zdaj ,,m", zdaj „1". (Te poti seje držati tudi pri vseh naslednj ih črkah.) T i s k a n i u. Ko so otroci zopet iskali glas ,,uu, zapiše ueitelj k pisanemu u tiskani u. Oglejte si dobro to črko! Koliko senčnih črt ima? Koliko lasnih črt? Kje so lasne črte zvezane? Kaj menito, kakšen glas porneni ta črka? Zakaj pa to mislite? Kaj imata obe črki enakega? V čem se razlikujeta druga od druge? V čem se razloči tiskani u od pisanega u? Poiščite u iz teh ploščic! Pokažite u na stenski tabli! Pokažite ga v Abecedniku! Kakšno podobo vidite tam? S katerira glasom se prične ,ura"? Vaja v čitanju na čitalnem stroju (i in u). Vaja v čitanju na stenski tabli. Vaja v pisanju. Vaja v oitanju iz Abecednika. Vaja v prepisovanju iz stenske table in iz Abecednika. 3. vaja. 01 n. Nož. (Popis.) Nož je orodje (pomizje). Nož ima rezilo in roč. Rezilo ima ost, hrbet in ostrino. Rezilo je iz trdega železa ali jekla; je torej železno ali jekleno. Ostrina je nabrušena. Hrbet je topast. Ost je špičasta. Roč iraa platnici (stranici.) Platnice so lesene ali rožene. Nože dela nožar. Z nožem režemo meso. Iraamo naraizne, žepne, peresne, kuhinjske in mesarske nože. Pipci, sklepci, britve in krivci so tndi noži. Peresni nožič ima dve ali tri rezila. Noži so raajhni ali veliki. Pazite, da se ne vrežete! Ne igrajte se z nožem! Vsebina se natančno izpraša; učitelj pokaže in razloži posamezne dele noža. Raznovrstni noži naj se pokažejo ali narišejo na šolsko tablo. Neubogljivi Nacek. (Pripovedka.) -Vacek je bil neubogljiv deček. Igral se je večkrat rceprevidno z ostrim nožera. Tudi z iglo, s škarjami, in z vilicarai se je rad igral. Mati ga večkrat svare in mu pravijo: ,,iVacek, «e igraj se z .nožem, se bodeš vrezal ali sunil v oko!" JVacek ne posluša materinih opominov. Ko nekega dwe ri\ bilo matere v sobi, spleza na stol ter vzame z mize veliki «amiz«i nož. Stol se zvrne, iVacek pade wa tla iw se je z ostrim nožem wevarno ranil. iVjegova neprevidwost \n nepokorščma je bila kaznovana. Kdor ne uboga, tepe ga nadloga. (Umor s peresom.) Dva učenca obrtne šole v Budimpešti sta se po navadi vseh šolarjev nekaj časa pehala in lasala, naposled pa se resnično spopadla. Starejši od njiju je mlajšemu zabodel pero v trebuh. Zdravniki so pero sicer hitro odstranili, a kri je bila že zastrupljena in deček je umrl še tisto uro. Povpraševanje in ponavljanje. Iskanje glasu. Iz primernega stavka se vzame ena beseda, v kateri iščejo otroci Bw". Taki stavki bi bili n. pr. »Nacek n\ ubogal raetere". — »Njegova neprevidnost in nepokorščina je bila kaznovana" itd. Kaj pripravna besedica za to vajo je ,i)i", ker otroci ,,w" na koncu besede poprej zapazijo, kakor pa v začetku. Pri iskanju glasu vn" postopaj učitelj tako, kakor srno že povedali pri iskanju glasu „?> ali „«¦", ali, kakor smo pokazali pri »vajah posluha in jezika". P i s a n i ,,u". Kadar hoče pokazati učitelj pisani nw", mora nekako tako postopati, kakor pri „11". Kakor pri nuu mora tudi pri „«" opozoriti učence na upognjene (okrogle) črte ter pokazati jim tudi razliko upognjenih (okroglih črt.) Vaja v pisanju. Kaj so nož in škarje? »Nož in škarje so orodje". Kako se glasi druga beseda? lz katerih glasov je sestavljena besedica nm"? Vi znate za oba glasova že erke pisati; poskusirjio zapisati celo besedo. Zapišite znamenje za prvi, za drugi glas ! Cujte, rai ne izgovarjamo vsakega glasu zase i—n, ampak jih prav tesno zvežemo; mi pravimo, nin", ne pa i—n. Tudi pri pisanju ne zapišemo vsake črke posebe, ampak vse črke ene besede zapišemo skupaj. V besedici „.»" izpustirao od črke »n" prvo lasno črto ter potegnjemo takoj prvo senčno črto na zadnjo lasno črto navzgor črke niu; torej in. Poskusite! Piko na ,,iu naredite šele potem, ko ste zapisali celo besedo, da vam ne bode treba prenehati. Pišite vsi tako, kakor vam bodem narekoval. Pisalo v roke! Nastavite! i, ena, n, ena, gor, dve, gor, pika! Oddaljenost med 1. in 2. senčno črto mora biti nekoliko večja, kakor pa raed 2. in 3., da otroci posamezne črke bolj vidijo. Na tak način so jeraljo tudi še druge vaje. N. pr. Nož je oster. (Nož — — .) Ta nož ni oster. (- nož ni —.) Nož ni nabrušen. (Nož ni nabrušen.) ,,Nacek ni ubogal matere." (— ni ); potern Nacek ni — —. i. t. d. (Stavki s črko, n na koncu in v sredi.) Nadaljnje vaje na podstavi Abecednika ali stenske table. Dvozložnih besed se ni treba bati, učencu, ki zna dobro glaskovati, ne delajo nič težav. Pika na koncu stavka: Kadar učitelj zapiše cel stavek, naj reče: S pisanjem smo pri kraju. Tudi to lahko zaznamujemo. Na koncu zadnje besede postavimo namreč piko. Tako-le! Pika se naredi na spodnjo dvorižno črto. Naredite jo! T i s k a n i n. Pri vaji tiskanega n nastavi učitelj na čitalnem stroju do sedaj znane črke posamezno in potern zvezano v zlogih, v kojih se 11 v začetku ali na koncu nahaja; n. pr. m, ni, un, nu, i. t. d. Učenci bero posamezno in skupno. Vsak zlog se poišče iz besede in vsaka beseda iz stavka. Glasi naj se sestavijo potem zopet v zloge, zlogi v besede in besede pa v stavke. To naj se vrši pri citanju in pri pisanju. — Vaje so zdaj sintetične, zdaj analitične. Sicer pa postopaj učitelj pri tiskanem n tako, kakor pri tiskanem i ali u. Na kateri glas se bodeš vedno spomnil, kadar vidiš wož? Kako postopaj učitelj pri zvezah (n. pr. in, ni, un, nu, u—ni), je pokazano bolj natančno v 4. vaji pri iskanju in čitanju črke m v zvezi z i in u. (Dalje prih.)