Številka 17 LIST SOCIALISTIČNE REPUBLIKE SLOVENIJE Ljubljana, četrtek 13. maja 1982___________________Cena 18 dinarjev Leto XXXIX 931. Na podlagi 85. člena in drugega odstavka 116. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) izdaja Republiški komite za promet in zveze PRAVILNIK o vzdrževanju in varstvu cest I SPLOŠNA DOLOČBA / 1. člen Ta pravilnik natančneje določa vrsto, obseg, način in kakovost del ter opravil, ki se v smislu 84. in 116. člena zakona o cestah štejejo za vzdrževanje in varstvo cest.' . II. VZDRŽEVANJE CEST 1. Nadzor nad prevoznostjo in uporabnostjo cest 2. člen Z nadzorom cest se izvaja kontrola nad prevoznostjo in uporabnostjo cest za promet, za katerega so namenjene. Nadzor se izvaja z rednimi, občasnimi in izrednimi pregledi cest. O rednih pregledih cest vodi temeljna organizacija združenega dela, ki opravlja dejavnost vzdrževanja in varstva cest (v nadaljnjem besedilu-: organizacija za vzdrževanje cest) tekočo evidenco, ki vsebuje podatke o stanju vozišča, bankin, jarkov in koritnic, objektov, brežin in opreme ceste ter o izvršenih ukrepih za odpravo ugotovljenih pomanjkljivosti. Pri občasnih in izrednih pregledih se sestavljajo zapisniki, po potrebi pa se dajejo strokovna mnenja v pismeni obliki. Evidenco o rednih, občasnih in izrednih pregledih vodijo organizacije za vzdrževanje cest na enotni način za vso SR Slovenijo. 3. člen Redni pregledi cest se določijo s programom vzdrževalnih del. Z rednim pregledom cest se ugotavlja njihovo splošno stanje in prevoznost. Redni pregled ceste na določenem odseku opravlja organizacija za vzdrževanje cest. Organizacija za vzdrževanje cest odpravj, pomanjkljivosti oziroma opravi potrebna vzdrževalna dela, ki -jih ugotovi pri pregledu ceste takoj, če je to potrebno zaradi varnosti cestnega prometa, sicer pa po končanem nadzoru cestnega odseka. Ce so ugotovljene pomanjkljivosti ali potrebna vzdrževalna dela take narave ali takega obsega, da jih delavec organizacije za vzdrževanje cest ne more odpraviti oziroma opraviti, mora takoj izvršiti nujne ukrepe za zavarovanje nevarnih mest oziroma varnost cestnega prometa in o tem nemudoma obvestiti oi. a-nizacijo za vzdrževanje cest. Za izvršitev nujnih ukrepov iz prejšnjega odstavka mora imeti delavec organizacije za vzdrževanje cest pri opravljanju nadzora potrebno opremo za zavarovanje. 4. člen Občasni pregledi cest se nanašajo na ceste kot prometno-gradbene objekte zaradi ugotavljanja njihovega stanja. Občasne preglede cest opravljajo za to usposobljeni strokovnjaki. ^ O premostitvenih objektih dolžine 5 m in več mora imeti organizacija za vzdrževanje cest izvedbeni projekt in mora voditi dokumentacijo o večjih popravilih teh objektov. 5. člen Izredni pregled cest ali posameznih cestnih odsekov se opravi ob izrednih dogodkih, zaradi katerih je lahko ovirana prevoznost ceste. Ob izrednih dogodkih (poplave, potresi, plazovi in podobno), zaradi katerih je možna poškodovanost ceste kot prometno-gradbenega objekta, se takoj po tem dogodku izvede komisijski pregled. Ce so nastale' poškodbe na cesti večjega obsega zaradi izrednega dogodka, se takoj izvedejo dela ža zavarovanje cestnega prometa in po možnosti cesta zasilno usposobi za promet. Dokončna dela za odpravo poškodb se izvedejo, ko je znan obseg poškodb in določen način popravila. O ugotovitvah izrednega pregleda in o ukrepih se sestavi zapisnik. 2. Vzdrževanje cestnega telesa in prometnih površin izven vozišča, objektov, cestnega zemljišča, opreme in naprav na cesti, odprava zmrzlinskrh in drugih poškodb in zagotavljanje prevoznosti cest v letnem in zimskem času ter zavarovanje pobočij usekov in nasipov V 6. člen Vzdrževanje vozišča in prometnih površin izven vozišča, ki sestavljajo cesto, obsega vsa dela pri odpravi poškodb na vozišču in prometnih površin izven vozišča, ki sestavljajo cesto, nastalih zaradi vplivov prometa, površinskih in podtalnih voda, učinkovanja mraza in drugih vzrokov. 7. člen Čiščenje vozišča obsega odstranjevanje predmetov in snovi, ki ogrožajo ali ovirajo promet 8. člen Popravila udarnih jam, poškodb in drugih izrazitih neravnosti na vozišču se opravljajo z uporabo materialov, ki ustrezajo obstoječemu vozišču. Ce popravil sodobnih vozišč zaradi vremenskih ali drugih okoliščin ni mogoče izvesti na' način, določen v prejšnjem odstavku, se vozišče začasno popravi, dokončno pa čim so za taka dela ugodne razmere. Pri začasnem popravilu se poškodbe lahko Odpravljajo tudi z drugimi primernimi materiali in mešanicami. 9. člen Zrnavost uporabljenih materialov mora ustrezati vrsti in obsegu poškodb. Kvaliteta uporabljenega materiala mora biti taka, da popravljena mesta ohranjajo predpisane značilnosti vozišča in da je omogočen varen promet na cesti oziroma promet za posamezne vrste vozil.. 16. člen Pri popravilih iz 8. člena tega pravilnika je treba - ravnost-površine popravljenih mest čimbolj prilagoditi ravnosti vozišča, zlasti na asfaltnih voziščih. Robovi popravljenih mest morajo potekati vzporedno ali pravokotno na os ceste, če je to smotrno glede na obseg poškodbe. Popravila asfaltnih vozišč, ki zahtevajo več faz dela, morajo biti dokončana v celoti in se ne smejo prekinjati v posameznih fazah, če bj ogrožala ali ovirala promet. Popravila udarnih jam na asfaltnih voziščih se izvedejo, z izsekavanjem poškodovanega asfalta; izsek mora biti pravokotne oblike na os ceste. 11. člen Razmehčano asfaltno vozišče, na katerega površino izstopa bitumen, je treba posuti s primernim kamnitim materialom (peskati). 12. člen Vzdolžne in prečne rege in stike na betonskih voziščih ter večje razpoke na vseh vrstah sodobnih vozišč je potrebno zapolniti z ustrezno zalivno maso. 13. člen Pri vsaki nadomestitvi obrabnega sloja vozišča ali popravilu poškodb vozišča morajo biti robovi saniranega dela vozišča v isti niveleti z obstoječim voziščem. Kadar se obrabni sloj vozišča nadomešča v večjem obsegu oziroma površinah, mora biti dokazilo, da je kvaliteta 'vgrajenega materiala v skladu s predpisi. 14. člen Pri nadomestitvi obrabnega sloja vozišča se istočasno izvedejo bankine in koritnice ter druge površine ceste v isti niveleti z novim robom vozišča in se tej niveleti prilagodi signalizacija in oprema. 15. člen Vzdrževanje makadamskih vozišč obsega zlasti dela pri odpravljanju deformacij in poškodb, nastalih zaradi vplivov prometa, površinskih, podtalnih in kapilarnih ,yoda, nenosilnosti tal, nestabilnosti cestnega telesa. " 16. člen Za vzdrževanje makadamskega vozišča se uporabljajo materiali ustrezne kvalitete. Vzdrževanje se izvaja tako, da je zagotovljena obstojnost popravljenih mest. 17. člen Če vzdrževalna dela na vozišču ceste z gostim prometom močno ovirajo promet, se morajo opravljati v času najmanjšega prometa, in če je potrebno tudi v nočnem času. 18. člen Bankine se morajo redno vzdrževati. Dosipavanje bankin se lahko izvaja le z materiali ustrezne kakovosti. Košnja trave na bankinah se opravlja tako, da je jasno vidna cestna oprema (ograje, smerniki), prometna signalizacija in kilometerske oznake. 19. člen Brežine nasipov, usekov in zasekov (v nadaljnjem besedilu: brežine) se vzdržujejo tako, da je zagotovljen določeni nagib in oblika ter da se stalno odstranjujejo materiali, ki bi lahko padli na. vozišče. Labilne brežine se utrjujejo z biološkimi, tehničnimi in biološko-tehničnimi deli. 20. člen Biološko in tehnično se zavarujejo brežine, ki so podvržene delovanju erozije zaradi površinskih voda, ali ki se stalno osipajo in krušijo. Zavarovanje se izvaja v skladu s tehničnimi predpisi in standardi. 21. člen Vzdrževanje oblog, obložnih, opornih in podpornih zidov obsega predvsem: — kontrolo stabilnosti in ugotavljanje poškodb nastalih zaradi zemeljskega pritiska, mraza, vode in podobno; — čiščenje drenaž, barbakan na oblogah in podpornih zidovih zaradi pravilnega odtekanja podtalnih vod; — popravila poškodovanih in deformiranih oblog, obložnih, opornih in podpornih zidov. 22. člen Nadzor nad stanjem zidov se opravlja posebno v jesenskem in spomladanskem času in po večjih vremenskih neprilikah. 23. člen Pojavljanje razpok na obložnih in podpornih zidovih se glede na značaj poškodb stalno spremlja s postavljanjem kontrolnih teles in na druge primerne načine. V primeru, da se pojavijo na obložnih in podpornih zidovih kakršnekoli, poškodbe, ki bi lahko vplivale na stabilnost ceste, se zidovi sanirajo in- stabilizirajo. 24. člen • Objekti za odvodnjavanje (odprti jarki, koritnice, drenaže in podobno) se vzdržujejo tako, da je omogočen normalen pretok površinskih in podtalnih voda. Odprti zemeljski jarki se vzdržujejo tako, da je niveleta jarka vedno izpod nivelete nosilnega sloja ali tamponskega sloja, kjer je ta vgrajen z določenim nagibom, ki omogoča normalno odtekanje vode brez zadrževanja. Betonski in kamniti odprti jarki morajo biti očiščeni, razpoke in deformacije se morajo zaradi preprečevanja prodiranja vode v cestno telo sproti odpravljati. Koritnice se morajo vzdrževati tako, da je omogočen prost pretok vode. Stiki med koritnicami in voziščem se morajo vzdrževati v isti niveleti z voziščem zaradi preprečevanja prodiranja vode v konstrukcijo vozišča.1 Drenaže in drenažni izpusti se vzdržujejo tako, da je omogočen normalen pretok podtalnih voda. Če se pogosto izliva 'voda na vozišče, je treba zagotoviti njen normalen pretok izven vozišča: 25. člen Vzdrževanje in delna popravila objektov (propu stov, mostov, podvozov, nadvozov, viaduktov, predorov, galerij, zidov, kast in podobno) se izvajajo tako, da je omogočen varen in neoviran promet, ter da se preprečuje nastanek oziroma povečanje škode. Dela, ki jih je treba zaradi tega opraviti, so predvsem: — čiščenje blata, nesnage in vegetacije (pa primer _ s hodnikov, ležišč, dilatacij, površin objektov, bar- bakan in podobno); — manjša popravila (na primer zategovanje vijakov na mostovih in prepustih, fugiranje stikov, krpanje manjših okruškov in podobno); — odstranjevanje vejevja, drevja in drugih nanosov ter ledu ob kozah lesenih mostov ter ob ledo-branih; — vzdrževanje razsvetljave in zamenjava svetlobnih teles v predorih in galerijah; — odstranjevanje visečega ledu in visečih kosov kamenja v predoru, ki bi lahko padli na vozišče; — vzdrževanje prezračevalnih in ostalih naprav v predorih in galerijah. 26. člen Na cestnem zemljišču je potrebno občasno očistiti zelenice in ostale nasade. Rastline se obrezuje in obseka v takem obsegu, da se zagotovi prosti profil, potrebno preglednost in vidnost prometnih znakov. Živa meja ne sme biti višja kot 1,20 m nad voziščem, razen če je živa meja namenjena za zaščito pred slepljenjem. Sadno drevje in ostale nasade je potrebno strokovno negovati in vzdrževati. 27. člen Vzdrževanje opreme in naprav na cesti obsega: — vzdrževanje vertikalne in horizontalne prometne signalizacije in — vzdrževanje oprepie ceste (smerniki, odbojne ograje, kilometrske oznake, siperne deske, parapetni zidovi in podobno). 28. člen Prometna signalizacija in oprema ceste se mora stalno vzdrževati. Prometna signalizacija in oprema ceste morajo biti vedno dobro vidni, razpoznavni in funkcionalni. 29. člen Vzdrževalna dela vertikalne prometne,signalizacije obsegajo predvsem postavljanje manjkajočih znakov, postavljanje odgovarjajočih posamičnih znakov v primeru kakršnihkoli sprememb na cesti, o katerih morajo biti udeleženci v prometu obveščeni oziroma opozorjeni, ter čiščenje in barvanje znakov. Poškodovani prometni znaki se morajo popraviti, oziroma nadomestiti z novimi. kakOr hitro ne ustrezajo več pogojem iz drugega odstavka 23. člena.- 30. člen Prometna signalizacija in oprema na daljšem po-tezu ceste se nadomesti, kadar je potrebno zaradi spremembe prometno-tehničnih pogojev na cesti postaviti večje število novih prometnih znakov, če se spremeni prometni režim, ali če ta ni v skladu s predpisi. 31. člen Horizontalna prometna signalizacija se vzdržuje po potrebi in obnovi, kakor hitro ne ustreza več pogojem iz drugega odstavka 28. člena. Os ceste s sodobnim voziščem je treba označiti na cestah s širino vozišča 5,5 m in več. 32. člen Vzdrževanje cestne opreme obsega: — popravilo poškodovanih in zamenjavo uničenih delov ograj, smernikov in smernih desk; — čiščenje in barvanje ograj, smernikov, odbijačev, kilometerskih oznak, smernih desk in ostale opreme; — čiščenje in obnavljanje svetlobnih odbojnikov. * 33. člen Prometni znaki in ostala oprema na cesti, ki je bila postavljena v primeru kakršnekoli spremembe pri urejanju prometa, se mora odstraniti š ceste takoj, po prenehanju razloga, zaradi katerega so bili postavljeni. 34. člen Vzdrževanje prevoznosti cest v zimskem času obšega: — zagotovitev potrebnega števila prometnih znakov in obvestil; — postavitev provizoričnih objektov za obrambo pred snežnimi zameti in plazovi; — odpravljanje poledice in odstranjevanje snega na vozišču in cestnih objektih; — posipanje poledenelih in zasneženih vozišč; — označevanje vozišča s snežnimi koli; — pravočasno in redno obveščanje udeležencev v prometu o stanju cest in o prometnih pogojih na cesti preko sredstev javnega obveščanja, s prometnimi znaki, obvestilnimi tablami in podobno, 35. člen Zimska cestna vzdrževalna služba se izvaja na podlagi načrta, ki se izdela vsako leto najkasneje do 15. oktobra. Ta načrt zajema vrsto, obseg in razpored potrebnih strojev in druge opreme, delavcev in materiala, način uporabe teh sredstev, zlasti organizacijo pluženja in posipavanja, organizacijo obveščevalne službe in določitev odstavnih površin za vozila v primeru delnih ali popolnih zapor. 36. člen Za nadzorovanje stanja in prevoznosti cest organizira organizacija za vzdrževanje cest ustrezen nadzor. Organizacija za vzdrževanje cest zagotovi obveščanje udeležencev v prometu o stanju in prevoznosti cest. 37. člen S prioritetnim redom' se razporedijo ceste v naslednje skupine: — ceste, oziroma cestne odseke, ki se vzdržujejo tako, da so stalno prevozne; — ceste, ki se plužijo in vzdržujejo redno, vendar so dopuščeni večji zastoji v prometu; — ceste, oziroma cestne odseke, ki se plužijo in vzdržujejo dokler je to možno z‘normalnimi plužnimi sredstvi, potem pa se zapro; — ceste, oziroma cestne odseke, ki so pozimi zaradi nevarnosti plazov, visokega snega in drugih vzrokov zaprti. Prioritetni red sprejmejo organizacije .za vzdrževanje cest v soglasju s samoupravno interesno skupnostjo za ceste. 38. člen Avtomobilske ceste, magistralne in prometno pomembnejše regionalne ceste morajo biti v zimskem času vzdrževane v smislu prve in druge alineje 37. člena tega pravilnika. Za ostale ceste se prioriteta vzdrževanja prevoznosti v zimskem času določa glede na pomen ceste ob upoštevanju gostote prometa. 39. člen I Pred nastopom zime je potrebno očistiti odvodne jarke, zlasti na plazovitih območjih, očistiti propuste in mostove ter odstraniti vse deponije ob cestah, ki niso namenjene zimski vzdrževalni službi. Potrebno je pregledati vsa mesta, na katerih se podzemeljske naprave stikajo s površino vozišča in zahtevati od upravljalca teh napeljav, da jih prilagodi površini vozišča. 40. člen Na odsekih cest, na katerih se pojavljajo zameti, se>morajo postaviti na ustreznih mestih ob cesti ovire proti vetru in snežnim zametom na vozišču. » 41. člen Na nevarnih cestnih odsekih je potrebno pripraviti deponije prenosnih cestno prometnih znakov, ki se ob izrednih razmerah lahko uporabljajo za označevanje nevarnih mest, nevarnih odsekov, za začasne zapore ali druge ukrepe v zvezi s stanjem cest in očiščevalnimi deli. Na cestnih odsekih, kjer se pogosto pojavlja poledica in je to glede na splošne značilnosti ceste posebno nevarno za promet, je potrebno postaviti ustrezne stalne prometne znake. 42. člen Ceste je potrebno pred zimo opremiti s snežnimi koli, eno ali dvostransko tako, da je viden potek vozišča. Z njimi se označijo tista mesta, ki bi lahko povzročila poškodbe strojev cestno-vzdrževalne službe. 43. člen Z dstranjevanjem snega z voznih površin je potrebno pričeti na način, določen v načrtu iz 35. člena tega pravilnika. Način čiščenja je treba prilagajati položaju ceste v pokrajini, vremenskim razmeram, vrsti vozišča, gostoti prometa (preventivno soljenje) in zahtevani širini pluženja (praviloma širina vozišča). 44. Sen okoliščine in razporeditve ceste ali cestnega odseka po 37. členu tega pravilnika. 45. člen Posipanje vozišča se izvaja na podlagi načrta iz 35. člena. Redno je treba posipati na ostrih krivinah, večjih strminah, večjih mostovih, visokih 'nasipih, senčnih odsekih, na cestnih prehodih preko železnice in cestnih križiščih. Na mestih iz prvega odstavka tega člena je potrebno pripraviti deponije posipnega materiala tudi za individualno uporabo koristnikov cest. 46. člen Posipanje se prične izvajati takoj, ko se na vozišču zazna pojav poledice. Na cestah oziroma cestnih odsekih, za katere je v načrtu zimskih del predvideno tudi preventivno posipanje, se posipa že ob nastopu okoliščin, v katerih se lahko pričakuje poledica. 47. člen Posebni ukrepi pri omejitvah in preusmeritvah prometa zaradi zime in zimskih vzdrževalnih del, morajo biti na cesti označeni z ustrezno prometno signalizacijo. Posebni ukrepi obsegajo zlasti začasne zapore zaradi uspešnejšega izvajanja čiščenja snega, preusmeritve prometa oziroma posameznih vrst prometa, prepoved prometa za posamezne vrste vozil in uvedbo izmeničnega enosmernega prometa. 3. Obnavljanje izrabljenih ali dotnajanih vozišč ali ojačitev vozišč in izboljšanje oziroma obnova elementov cest 48. člen Obnavljanje izrabljenih ali dotrajanih vozišč ali ojačitev vozišč obsega dograditev enega ali več nosilnih in obrabnih plasti na starem vozišču s sodobno ali makadamsko utrditvijo ter s tem izboljšanje oziroma obnovo posameznih drugih elementov7 ceste. Dela iz prejšnjega odstavka se morajo izvajati tako, da se najprej vzpostavijo prvotno projektirani podolžni in prečni nagibi, če so ti spremenjeni. Prečni nagibi in ureditev odvodnjavanja se izvedejo v skladu s predpisi o projektiranju cest. Izboljšanje oziroma obnova elementov ceste se lahko izvaja na podlagi projektne dokumentacije, ki mora vsebovati situacijo, podolžne in prečne profile ter rešitev odvodnjavanja. Pri obnovitvenih delih se morajo uporabiti materiali, ki ustrezajo tehničnim predpisom in standardom. Istočasno z obnovo se morajo urediti bankine in koritnice ter druge površine ceste tako, da so v isti niveleti z novim robom vozišča ter novi višini prilagoditi signalizacijo in opremo. 4. Korektura posameznih krivin Posipanje se izvaja s kemičnimi sredstvi (topila, ‘ clen soli) ali s sredstvi, ki zmanjšujejo drsnost vožišča Korekture posameznih krivin se opravijo, če ho- (posipni materiali). rizontalni ali vertikalni tehnični elementi ne (ustrezajo Izbira uporabljenih materialov in način posipanja prometno tehničnim lastnostim določenega cestnega sta odvisna od strokovne presoje glede na vsakokratne odseka. Za dela iz prejšnjega odstavka je potrebno izdelati projekt za izvedbo del. Dela se morajo izvajati v skladu z veljavnimi tehničnimi predpisi in standardi. 5. Izdelava in obnova naprav za odvodnjavanje na posameznih delih cest 56. člen Izdelava in obnova naprav za odvodnjavanje obsega gradnjo in vzdrževanje naprav za odvodnjavanje meteornih voda s ceste. Naprave za odvodnjavanje, ki se gradijo, morajo biti izvedene po standardih, z obnavljanjem že obstoječih pa je treba -zagotoviti njihovo pravilno funkcioniranje. 6. Obnavljanje izrabljenih elementov mostov, propu-stov, zidov in drugih objektov ter nadomestitev provizoričnih zidov s stalnimi zidovi 51. člen Obnavljanje izrabljenih elementov mostov obsega zlasti obnovitev vozišča, obrabnih mostnic (pri lesenih mostovih), ograj, površin za pešce, naprav za odvodnjavanje in manjše sanacije. Ta dela se morajo izvajati po tehničnih predpisih in standardih. Določbe prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo tudi za obnavljanje zidov in drugih objektov ter nadomestitev provizoričnih zidov s stalnimi zidovi. Če veljajo za posamezne vrste objektov iz prejšnjih odstavkov posebni predpisi, se objekti tudi vzdržujejo po določbah teh predpisov. 7. Obnavljanje naprav in napeljkv zgrajenih za potrebe cest ter nadomestitev oziroma postavitev nove signalizacije in opreme 52. člen x Napr^e in napeljave, zgrajene za potrebe ceste (telekomunikacijske, električne, za prezračevanje, za štetje prometa in podobne), se obnavljajo in vzdržujejo po predpisih, ki veljajo za posamezne vrste takih naprav in napeljav. 8. Zamenjava makedamskega vozišča s sodobnimi vozišči v območju cestnega sveta na podlagi ustrezne tehnične dokumentacije 53. člen Zamenjava makadamskega vozišča s sodobnim vo-ziščemiv območju cestnega sveta se lahko izvede le na podlagi tehnične dokumentacije, ki obsega situacijo, podolžni profil in prečne profile. S tehnično dokumentacijo mora biti rešeno tudi odvodnjavanje ceste. Pri teh delih uporabljeni in vgrajeni materiali morajo ustrezati standardom. 9. Odprava poškodb in odstranjevanje ovir, nastalih zaradi- elementarnih dogodkov oziroma povzročenih po uporabnikih cest 54. člen Poškodbe ali ovire na cesti, ki so nastale zaradi elementarnih dogodkov oziroma so jih povzročili upo- rabniki cest, je treba odpraviti oziroma odstraniti takoj, da se zagotovi prevoznost ceste. Če so poškodbe ali ovire takega obsega, da ni mogoče takoj zagotoviti prevoznosti, ker so potrebna obsežnejša ali zahtevnejša dela, je treba mesto poškodbe ali kraj, na katerem je ovira označiti s prometnimi znaki in drugače zavarovati ter storiti vse potrebno za preprečitev nadaljnjega poškodovanja ceste. 10. Vzdrževanje objektov in zgradb, namenjenih za vzdrževanje cest 55. člen ' Stavbe in zgradbe namenjene za dejavnost vzdrževanja in varstva cest se morajo vzdrževati tako, da služijo svojemu namenu in se varujejo pred škodljivimi vplivi. III. VARSTVO CEST 56. člen Če pelje cesta ž najmanj srednje gostim prometom mimo zemljišča oziroma objekta, na katerem se zbirajo ljudje (športni prostori, prostori za druge prireditve, otroška igrišča, šole in podobno), mora biti zemljišče oziroma objekt ob cesti ustrezno ograjen. Če pelje taka cesta mimo zemljišča, ki je namenjeno za živali, ali iz katerega pogosto prihaja na cesto živina, mora biti zemljišče ob cesti ustrezno-ograjeno. Zaščitno ograjo po prejšnjih odstavkih postavlja in vzdržuje lastnik oziroma uporabnik zemljišča ali objekta. 57. člen Prepovedano je začasno ali trajno zasesti cesto, izvajati na njej kakršnakoli dela, ki niso v zvezi z vzdrževanjem ali rekonstrukcijo, stresati, puščati ali metati na cesto kakršnekoli predmete ali material ali delati karkoli podobnega, kar bi lahko poškodovalo cesto ali objekte na cesti ali pa oviralo ali ogrožalo promet na njej. Prepovedano je: — odvajati na cesto' vodo, gnojnico, odplake ter druge tekočine; — puščati na cesti sneg ali led, ki pada ali zdrsne na cesto; — ovirati odtekanje vode s ceste; — puščati na cesto živali, napajati živali v obcestnih jarkih, pasti živino na cestnem svetu, ali graditi na cestah ali v njih neposredni bližini napajališča za živali; — puščati na cesto z moderno urejenim voziščem konje ali druge živali, ki so tako podkovani, da lahko poškodujejo cesto; — uporabljati na cesti vozila, ki imajo železne obroče na kolesnih platiščih tako pritrjene, da lahko poškodujejo cesto; — z mazili ali drugimi mastnimi snovmi pomastiti cesto ali z njimi tako ravnati, da lahko pomastijo cesto; ' — voziti ali parkirati po neurejenih bankinah, hodnikih za pešce in drugih delih ceste, ki niso namenjeni za promet z vozili, razen če je parkiranje izrecno dovoljeno; — postavljati ob cesti ograje, zasejati živo mejo, drevje, trto ali druge nasade, nameščali les, opeko ter druge materiale ali predmete, če se s tem poslabša ali onemogoči preglednost ceste ali drugače ovira ali ogroža promet, ali če se s tem poškoduje cesta; — orati v razdalji 4 m od meje cestnega sveta v smeri proti cestišču ali v širini 1 m od cestne meje vzporedno s cestiščem; — obračati na cesti živali, traktorje, pluge ter drugo kmetijsko orodje in stroje; — nameščati in uporabljati na cesti ali ob cesti luči ali druge svetlobne naprave, ki bi lahko ovirate ali ogrožate promet; — opravljati brez ustreznega zavarovanja na zemljišču ali stavbah ob cesti kakršnakoli dela, ki bi utegnila poškodovati cesto ali ovirati ali ogrožati promet; — zavirati vprežna vozila s privezovanjem koles ali s coklami; — vlačiti po cesti hlode, veje, skate in podobne druge predmete, kot tudi pluge, brane in drugo kmetijsko orodje ter druge dete tovora; — spuščati po pobočjih cestnih nasipov in usekov kamenje, les, druge predmete in material; — uporabljati za dovoz ali pristop na cesto mesto, kjer ni dovoljenega dovoznega priključka oziroma pristopa. 58. člen V preglednem trikotniku in na notranjih straneh cestnih krivin mora biti zagotovljena preglednost. Velikost preglednega trikotnika in preglednost na notranjih straneh cestnih krivin se določi po predpisih o projektiranju cest. 59. člen Če uporabniki ceste in lastniki oziroma upravljale! obcestnih zemljišč in objektov ravnajo v nasprotju z določili 58. člena tega pravilnika, organizacija za vzdrževanje cest zagotovi varstvo ceste oziroma objektov na cesti na stroške te teh. IV. KONČNA DOLOČBA 60. člen Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 1983. teta. Št. 34/D-017/81 Ljubljana, dne 22. aprila 1982. Republiški komite za promet in zveze predsednik Andrej Grahor L r. C 932. Na podlagi četrtega odstavka 108. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) izdaja Republiški komite za promet in zveze PRAVILNIK o neprometnih znakih I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik ureja postavljanje, vzdrževanje in odstranjevanje znakov, ki opozarjajo na kulturni spomenik, zgodovinsko ali naravno znamenitost ali obve- ščajo o napravah in objektih, ki so v neposredni zvezi s prometoip in turizmom (v nadaljnjem besedilu: neprometni znaki). Neprometni znaki so tudi slike, grafični prikazi, gesla in podobno, kadar so v zvezi z namenom iz prejšnjega odstavka. Neprometni znaki so tudi znaki, ki so postavljeni v zvezi s pomembnimi prireditvami, razstavami, dogodki, zborovanji in pijornetno-vzgojnimi akcijami. Te neprometne znake je dovoljeno postavljati le za najnujnejši čas. 2. člen Določbe tega pravilnika se uporabljajo tudi za napise oziroma znake, s katerimi se udeležence v prometu usmerja k delovnim in drugim organizacijam, katerih dejavnost je vezana na večji obisk udeležencev v prometu. Ti napisi oziroma znaki se postavljajo pred priključki cest k tem organizacijam, če taka postavitev ne ogroža varnosti cestnega prometa. ' Če okoliščine zahtevajo, da se na vpadnicah v večje naseljene kraje opozarja na organizacije iz prejšnjega odstavka, se lahko postavijo te skupinski znaki. 3. člen Za postavitev neprometnih znakov v naseljih lahko občinska skupščina določi drugačen način postavitve teh znakov, kot je to določeno s tem pravilnikom. 4. člen f Ob avtomobilski cesti in ob cesti, rezervirani za motorna vozila, ni dovoljeno postavljati neprometnih znakov. 5. člen Neprometni znaki se ne smejo postavljati na tistih odsekih cest, kjer potek ali način ureditve ceste oziroma prometne ali druge okoliščine zahtevajo posebno usmeritev pozornosti udeležencev v prometu "a cesto oziroma na promet na" njej. 6. člen Ob cesti in v varovalnem pasu ni dovoljeno postavljati in uporabljati osvetljenih neprometnih znakov. II. VRSTE NEPROMETNIH ZNAKOV 7. člen Neprometni znaki so znaki, ki obveščajo oziroma opozarjajo na: — kulturni spomenik, — zgodovinsko ali naravno znamenitost, — spomenike in kraje narodnoosvobodilne borbe, — turistično pomembne objekte, — naprave in objekte, ki so v neposredni zvezi s, samim prometom na cesti, če zanje po predpisih niso predvideni in uporabljeni ustrezni prometni znaki. 8. člen Kulturni spomeniki so pomembne samostojne zbirke ter zgodovinska in druga nahajališča, ki so pod spomeniškim varstvom. ^ 9. člen Zgodovinske ali naravne znamenitosti so samo tiste znamenitosti, ki so splošnega turističnega pomena. 10. člen Turistično pomembni objekt, na katerega se sme opozarjati oziroma obveščati z neprometnim znakom, mora izpolnjevati naslednje pogoje: — glede na svojo lego in ureditev mora imeti splošen pomen za udeležence v prometu (zdravilišče, kopališče, žičnica, izletniška točka in podobno); — zagotovljena mora biti možnost parkiranja izven cestišča. Velikost parkirišča se glede na vrsto objekta določi v lokacijskem postopku. III. POSTAVLJANJE ZNAKOV 11. člen Neprometne znake je dovoljeno postavljati le izven cestnega sveta, in sicer tako, da ne ovirajo ali ogrožajo prometa, da ne poškodujejo ceste in da ne kvarijo naravnega okolja. Dovoljenje za postavitev neprometnega znaka izda temeljna organizacija združenega dela, ki opravlja dejavnost vzdrževanja in varstva cest (v nadaljnjem besedilu: organizacija za vzdrževanje cest). 12. člen Neprometni znak mora biti .postavljen na desni strani ceste v smeri vožnje vozil in ne sme oteževati zaznavanje ali razpoznavanje prometnih znakov. Neprometne znake je dovoljeno postavljati v oddaljenosti najmanj 150 m od najbližjega prometnega znaka na isti strani ceste, kadar sta oba znaka v vidnem polju udeleženca v prometu. IS. člen Neprometni znaki ne smejo zmanjševati preglednosti na cesti in njeni okolici. Neprometni znak mora biti postavljen tako, da vplivi okolice (svetloba, senca, vejevje) ne motijo zaznavnosti in razpoznavnosti neprometnega znaka. 14. člen • Neprometni znaki se postavljajo v tolikšni razdalji pred odcepom ali pred objektom, da lahko udeleženci v prometu še pravočasno razpoznajo znak in se odločijo glede nadaljnje vožnje, ne da bi pri tem ovirali ali ogrožali promet na cesti. 15. člen Ce je zaradi razpoznavanja vsebine neprometnega znaka potrebna počasnejša vožnja ali celo ustavitev vozila, se smejo neprometni znaki postavljati le na takih mestih, kjer je možen umik s cestišča. 16. člen ' Postavitev neprometnega znaka za vsako od obeh smeri prometa je dovoljena samo na kraju pred odcepom, ki vodi do objekta ali druge znamenitosti, na katero opozarja. Če je. pristop k objektu ali drugi znamenitosti le po povezovalni cesti, je izjemno dovoljena ponovitev takega znaka za vsako smer prometa tudi na odcepu povezovalne ceste, če prometni znaki ne nudijo zadostne orientacije. 17. člen Če stoji pred odcepom ali objektom prometni znak, mora biti neprometni znak postavljen v ustrezni večji oddaljenosti. Če je v takem primeru oddaljen znak od mesta, na katero opozarja, več kot 250 m, mora biti ta oddaljenost nakazana na neprometnem znaku. IV. OBLIKA IN VSEBINA NEPROMETNIH ZNAKOV 18. člen Neprometni, znaki morajo biti estetski, upoštevajoč pomen ceste, ob kateri stojijo in njeno okolico. Vsebina neprometnega znaka mora biti omejena na riaj-nujnejše podatke ter tako predstavljena, da jo morejo udeleženci v prometu v trenutku razpoznati in zato pravočasno ukrepati. 19. člen Neprometni znak se mora po osnovnih značilnostih vidno ločiti od prometnega znaka. Velikost neprometnega znaka mora biti primerna in ne sme zmanjševati ali preprečevati opaznosti. prometnih znakov, ki so postavljeni na istem cestnem odseku. Največja dovoljena površina neprometnega znaka ob cesti je 0,5 m> (1,00 X 0,50 m). Izjemoma je dovoljena površina 3,4 m2 za skupinske table ob cesti, slike in grafične prikaze, ki so v neposredni zvezi s prometom in turizmom (2,25 m X X 1,50 m). 20. člen Hrbtna stran neprometnega znaka mora biti pobarvana sivo. Na njej ne sme biti nikakršnih znakov in napisov. 21. člen Neprometni znaki smejo imeti samo najnujnejšo obvestilno in usmerjevalno vsebino. Obvestilni del vsebine obsega podatke, ki so nujno potrebni, da lahko udeleženec v prometu spozna, na kaj opozarja neprometni znak. Usmerjevalni del vsebine obsega podatke o tem, kje leži objekt, na kar opozarja ustrezna puščica. Če je potrebno navesti večjo oddaljenost ali druge značilnosti ocf kraja, kjer; je postavljen znak ali napis," se tak podatek navede ob puščici. Po potrebi se ob puščici navede ime kraja, v katerem je objekt ali znamenitost. 22. člen Ce je v interesu udeležencev v- prometu, je lahko obvestilni del vsebine neprometnega znaka tudi v enem ali več tujih jezikov. O postavitvi takšnega neprometnega znaka odloči organizacija ea vzdrževanje cest. Pri načrtovanju in izvedbi neprometnih znakov se uporabljajo simboli, ki so lahko razumljivi oziroma so v splošni mednarodni uporabi. V. SIMBOLI 23. člen Če se na neprometnem znaku označujejo določeni pojmi, se uporabljajo naslednji simboli: — na znaku za možnost garažiranja — na znaku za postajo gorske reševalne službe . — na znaku za nepitno vodo — na znaku za ladjo ali trajekt — na znaku za žičnico — na znaku za vlečnico — na znaku za razgledno točko — na opozorilu na stranišče ob počivališčih — na znaku za kopališče 1— na znaku za termalno kopališče — na znaku za slatino — na znaku za zdravilišče — na znaku za grobišče, veliko pokopališče ali kostnico — na znaku za prepoved ' kajenja — na kraju za prepoved kurjenja — na znaku za »pomoč- informacije« — na znaku za ohranitev redke flore — na znaku za naravne lepote ter naravne in druge znamenitosti, na primer: kulturne, arhitekturne, zgodovinske in narodnoosvobodilne znamenitosti — na znaku za zbirko ali muzej — na zrtaku za objekte, ki nudijo poštne ip telegrafske storitve — beseda »garaža« VI. IZDAJANJE DOVOLJENJ ' f — znak te službe — prekrižan kozarec — silhueta čolna s silhueto naloženega osebnega avtomobila — silhueta gondole na vrvi žičnice — silhueta smučarja na vlečni vrvi — silhueta daljnogleda — WC :— silhueta roba bazena in kopalke — topografski 'znak za slatino z napisom »toplice« — topografski znak za slatino . — beseda »zdravilišče« — trije križi drug poleg drugega, od katerih je srednji višji: dodano je ime kraja — prečrtan obris pipe — prečrtan obris ognjenega zublja — besedi »pomoč-intor-macije« in silhueta osebnega avtomobila, preko katerega je narisan francoski ključ — prečrtan obris rože — slikovni prikaz, ki kaže vrsto znamenitosti v karakteristični izvedbi 24. člen Ob cestah je dovoljeno postavljati neprometne znake v skladu s pogoji, določenimi v dovoljenju. 25. člen Organizacija za vzdrževanje cest vodi evidenco neprometnih znakov. 26. člen Dovoljenje za postavitev neprometnega znaka izda organizacija za vzdrževanje cest po presoji potrebnosti znaka in njegovi primernosti glede na njihovo število, vsebino, izvedbo, barvo, velikost, dobo ter kraj in način postavitve, kakor tudi glede izpolnitve ostalih pogojev iz tega pravilnika. 27. člen Dovoljenje se glasi za določeno dobo ali za nedoločen čas do preklica. 28. člen Dovoljenje se sme preklicati oziroma razveljaviti pred potekom določene dobe, če: — to zahtevajo cestnovarnostni ali prometnovar-e nostni razlogi; — znak ni več primeren ali potreben; —• prejemnik dovoljenja ne izpolni v dovoljenju določenih pogojev. VII. PREHODNA IN KONČNA DOJ.OCBA 29. člen Vse neprometne znake, ki so postavljeni v smislu 84. člena zakona o javnih cestah (Uradnj list SRS, št. 51/71), mora organizacija za vzdržermnje cest na stroške naročnika prilagoditi določilom tega pravilnika v roku enega leta po uveljavitvi tega pravilnika. Vse neprometne znake, ki so bili postavljeni brez dovoljenja upravljalca ceste v smislu 84. člena zakona o javnih cestah, je dolžna organizacija za vzdrževanje cest odstraniti na stroške lastnika- neprometnega znaka. 3ff. člen Ta pravilnik začne veljati 1. januaria 1P33. leta. St. 34/D-017/81 Ljubljana, dne 22. aprila 1982 Republiški komite za promet in zveze predsednik Andrej Grahor 1. r. — beseda »muzej«, »galerija«, »forma viva«, ali podobno — napis »PTT« 933. Na podlagi 99. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) in v zvezi z drugim odstavkom 177. člena zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (Uradni list SFRJ, št. 63/80) izdaja Republiški komite za promet in zveze v soglasju z Republiškim sekretariatom za notranje zadet- PRAVILNIK o izrednih prevozih po cestah v SR Sloveniji SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik ureja način, pogoje in postopek za izdajo dovoljenja za izredni prevoz po javnih cestah (v nadaljnjem besedilu: cesta) v SR Sloveniji, pravice, obveznosti in' odgovornosti prejemnika dovoljenja oziroma prevoznika. Določbe tega pravilnika se smiselno uporabljajo tudi pri izdaji mnenj na podlagi 52. člena zakona o prevozu v mednarodnem cestnem prometu (Uradni , list SFRJ, št. 41/80). 2. člen Prevoz z vozili, ki sama ali skupaj, s tovorom presegajo s predpisi dovoljene osne obremenitve, skupno težo, širino, dolžino in višino, velja za izredni prevoz. Za izredni prevoz se šteje tudi prevoz, pri katerem je vozilo samo ali skupaj s tovorom v mejah s predpisom dovoljenih mer, teže ali obremenitve, vendar pa prekoračuje kateregakoli od teh elementov, ki je na cesti ali njenem odseku omejen s prometnimi znaki. 3. člen ^ Izredni prevoz se lahko opravi le, če tovora ni mogoče prepeljati po železnici ali z drugimi prometnimi sredstvi iiV če izpolnjuje pogoje za varen in čimmanj o\yran cestni promet. Ne glede na določilo prvega odstavka tega Siena, se izredni prevoz lahko opravi po cesti, če bi bil prevoz po železnici ali z drugimi prometnimi sredstvi preveč zapleten, dolgotrajen ali znatno dražji. 4. člen Dovoljenje za izredni prevoz po tem pravilniku se lahko izda le za prevoz tovorov, ki so nedeljivi ali jih ni mogoče demontirati in skupaj z vozilom ali vozila sama prekoračujejo dovoljeno skupno težo, osne obremenitve ali dimenzije. DOVOLJENJE ZA IZREDNI PREVOZ 5. člen Dovoljenje za izredni prevoz izda na podlagi pismene vloge prosilca temeljna organizacija združenega dela, ki opravlja dejavnost vzdrževanja in varstva cest, na območju katere se tak prevoz prične (v nadaljnjem besedilu: izdajatelj dovoljenja). Vloga mora vsebovati: — podatke o prosilcu in prevozniku, — podatke o tovoru, — podatke o vozilu, — podatke o načinu naložitve’ tovora na vozilo, — podatke o prevozil kot celoti, — podatke o osnih obremenitvah, — predvideni čas prevoza, — zaprošeno veljavpost dovoljenja, — predlagano prevozno bot. Vlogo vloži prosilec na tiskovini, ki jo sprejmejo temeljne organizacije združenega dela, ki opravljajo dejavnost vzdrževanja in varstva cest enotno za vso SR Slovenijo Vlogi je potrebno priložiti: — skico vozila s tovorom, ki je pripravljeno za prevoz (tloris, naris, prerez z označbo dimenzij in obremenitev), — predlog načrta opravljanja izrednega prevoza glede na prevozno pot in dnevni čas, kadar so potrebne posebne manipulacije med prevozom ali morebitna posebna dela, — ocena sposobnosti prevozne poti, kadar je to potrebno zaradi zahtevnosti prevoza, — izjavo, da je delavec prevoznika, ki opravlja in spremlja izredni prevoz strokovno usposobljen in razpolaga z ustrezno tehnično opremo. 6. člen Načrt opravljanja izrednega prevoza iz druge alineje četrtega odstavka prejšnjega člena vsebuje: — predlagano prevozno pot, — časovni razpored izvajanja prevoza ob upoštevanju vseh možnih izogibališč in postajališč, — opis posebnih ukrepov pri izvajanju prevoza (npr. vožnja po sredini vozišča, delno ali popolno zapiranje cestnih odsekov, morebitno prečkanje avtoceste in podobno), — opis posebnega ravnanja in manevriranja na določenih cestnih odsekih (npr. vleka z jeklenim kablom' čez objekt, rezerviranje vozila itd.), — način urejanja prometa v primerih iz tretje in četrte alinee tega člena, — podatke o morebitnih prejšnjih enakih ali podobnih prevozih. 7. člen Vlogo za izdajo dovoljenja za izredni prevoz vloži prosilec najmanj 7 dni pred predvidenim pričetkom prevoza pri izdajatelju dovoljenja; kadar pa je potrebno soglasje Republiškega sekretariata za notranje zadeve za sodelovanje milice pri prevozu, mora biti vloga vložena najmanj 14 dni pred predvidenim pričetkom prevoza. Za izdajo soglasja po prejšnjem odstavku predloži vlogo Republiškemu sekretariatu za notranje zadeve izdajatelj dovoljenja. Vlogi priloži fotokopijo ali prepis vloge prosilca za izredni prevoz, skico vozila s tovorom in načrt prevoza. 8. člen Izdajatelj dovoljenja preveri podatke v vlogi in prilogah ter ugotovi tehnične in druge možnosti za izdajo dovoljenja. Če so podatki v vlogi ali prilogah pomanjkljivi ali če izdajatelj dovoljenja dvomi v njihovo točnost, mora prosilec vlogo dopolniti ali dokazati točnost navedenih podatkov. 9. člen Dovoljenje za izredni prevoz vsebuje potrebne podatke, iz katerih je razviden obseg in značaj dovoljene izjeme ter pogoji, pod katerimi se sme opraviti izredni prevoz. V dovoljenju je treba nivesti čas, v katerem se sme opraviti izredni prevoz. Če je določeno, da se mora opraviti prevoz v nočnem času, se za nočni čas po tem pravilniku šteje čas od 22.30 do 5.00 ure naslednjega dne. . ' Dovoljenje se izda na tiskovini, ki jo sprejmejo organizacije za vzdrževanje cest enotno za vso SR Slovenijo. Dovoljenje ima naslednje priloge: — kopijo vloge prosilca dovoljenja, — splošne pogoje, ki so enotni za vse izredne prevoze, — morebitne posebne oziroma izredne pogoje, — načrt prevoza, če to zahteva izdajatelj dovoljenja, — soglasje Republiškega sekretariata za notranje zadeve za sodelovanje prometne milice, kadar je potrebno, — zahtevo, da v spremstvu sodeluje pristojna organizacija za vzdrževanje cest, — dovoljenje oziroma soglasje iz 16. člena tega pravilnika. 10. člen Dovoljenje za izredni prevoz se izda za vsak prevoz posebej. Izjemoma se dovoljenje lahko izda za več voženj, kadar gre za prevoz enakih tovorov z enakimi vozili, vendar mora biti število prevozov omejeno. Dovoljenje za izredni prevoz se sme izjemoma izdati za vožnjo več vozil, ki ne smejo voziti v koloni, vendar največ za tri vozila, če to dopušča velikost izogibališč na prevozni poti. 11. člen Dovoljenje velja največ 30 dni. V utemeljenih izjemnih primerih se veljavnost dovoljenja lahko podaljša, vendar največ še za 30 dni. 12. člen V dovoljenju se lahko določi druga prevozna pot, kot je zaprošena, če tako narekujejo cestno varstveni in prometno varnostni razlogi. 13. člen Če vozilo, ki je predvideno za izredni prevoz, ne ustreza prometno tehničnim in cestno varstvenim pogojem na - predvideni prevozni poti, mora prosilec na zahtevo izdajatelja dovoljenja preskrbeti ustreznejše vozilo. 14. člen Z dovoljenjem odobrena prekoračitev dovoljenih osnih obremenitev in skupne teže sme znašati toliko, kolikor dopušča tovarniško deklarirana nosilnost vozila izven cest ter stanje vozišča in objektov na predvideni prevozni poti. 15. člen V dovoljenju za izredni prevoz je treba glede na značilnosti prevoza in prevoznost določiti spremstvo, in sicer: a) spremstvo prejemnika dovoljenja, ki spremlja vsak izredni prevoz: b) spremstvo prejemnika dovoljenja ob sodelovanju prometne milice, po predhodnem soglasju Republiškega sekretariata za notranje zadeve: — kadar je širina prevoza nad 4 metre, — kadar dolžina v zyezi s širino zavzema v krivinah pretežni del vozišča, ali kadar je potrebna ustavitev prometa na posameznih odsekih predvidene prevozne poti. V primerih iz točke a) prejšnjega odstavka določi sestavo spremstva izdajatelj dovoljenja, v primerih iz točke b) prejšnjega odstavka pa Republiški sekretariat za notranje zadeve. V dovoljenju se lahko zahteva, da v spremstvu sodeluje pristojna organizacija združenega dela, ki opravlja dejavnost vzdrževanja in varstva cest, če je to potrebno zaradi varstva cest in objektov. 16. člen Kadar izredni prevoz presega višino 4,5 m oziroma kadar je izredno obtežen in se izvaja preko nivojskega križanja cest z železniško progo, mora prejemnik dovoljenja pridobiti dovoljenje oziroma soglasje ustrezne železniške organizacije; isto velja glede objektov in naprav pristojnih PTT, elektro organizacij, organizacij za javno razsvetljavo in drugih. V teh dovoljenjih oziroma soglasjih lahko organizacije iz prejšnjega odstavka določijo spremstvo svojih delavcev, če je to potrebno. 17. člen Kadar prevozna pot, karakteristike prevoza, prometne in druge razmere to zahtevajo, mora izdajatelj dovoljenja po predhodni proučitvi določiti tudi potrebne posebne in morebitne izredne pogoje. V vsakem primeru morajo biti zavarovani interesi varstva ceste in varnosti prometa. IZVEDBA IZREDNEGA PREVOZA 18. člen Prejemnik dovoljenja mora s pismenim aktom imenovati odgovornega vodjo prevoza, ki odgovarja,' da je tovor pravilno in varno naložen in da se ob izvajanju prevoza upoštevajo predpisi in vsi pogoji izdanega dovoljenja. Odgovorni vodja prevoza, kakor tudi drugi delavci prejemnika dovoljenja, ki spremljajo in opravljajo prevoz, morajo biti usposobljeni za to delo in seznanjeni z načrtom prevoza in vsemi pogoji izdanega dovoljenja. Odgovorni vodja prevoza mora poleg tega podrobno poznati prevozno pot, določeno v dovoljenju in prometne pogoje na njej ter imeti pri sebi med prevozom dovoljenje za izredni prevoz. 19. člen Prekomerna širina vozila oziroma tovora izrednega prevoza mora biti označena s sprednje in zadnje strani ter z vsake bočne strani s tablo, predpisano s tretjim odstavkom 122. člena zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (Uradni list SFRJ, št. 63/80) v nočnem času pa svetlobno označena po veljavnih predpisih. Če širina vozila ali tovora presega 3,5 m, ga je potrebno osvetliti tudi tako, da so jasno vidne najbolj izpostavljene točke vozila oziroma tovora. 20. čl eh Vsako vozilo, ki opravlja izredni prevoz, mora imeti na zadnji strani vozila ali tovora tipsko tablo »Izredni prevoz«. Pri izredni dolžini se ta tabla dopolni z dodatno tipsko tablo »Dolžina ........m«, na kateri se označi skupna dolžina vozila s tovorom. Tabla za izredni prevoz je izdelana Iz dveh poliestrskih tabel, ojačenih s steklenimi vlakni in pre- lepljenih s svetlobnoodbojno folijo oranžne barve. Napisi so črne barve. Osnovna tabla (IZREDNI PREVOZ) in dodatna' tabla (DOLŽINA .........- m) sta spo- spojeni s tečaji. S številkami, ki so na manjši tabli, se lahko izpiše dolžina tovora od 1 do 77 m. Ce pri prevozu izrednega tovora dodatna tabla ni potrebna, se le-ta prepogne na hrbtno stran osnovne table. Osnovna tabla je velikosti 400 X 600 mm, dodatna tabla pa 220 X 600 mm. Velikost okvirja, v katerega so vložene številke višine 120 mm je 170 X 170 mm. Položaj napisov-, okvirja in lukenj je razviden na tipski tabli »Izredni prevoz« in dodatni tipski tabli »Dolžina .......m«, ki sta objavljeni v prilogi tega pravilnika in sta njegov sestavni čteL 21. člen Prejemnik dovoljenja mora v sredstvih javnega obveščanja obvestiti udeležence v prometu o izrednem prevozu in predvidenih ukrepih, kadar je to zaradi karakteristik izrednega prevoza, prevozne poti m pro- -meta določeno v dovoljenju. Način obvestil se določi v dovoljenju. 22. člen Vozila spremstva so osebna vozila, opremljena z -rumeno vrtečo lučjo in osvetljeno tablo z napisom »Izredni prevoz«. Rumena vrteča luč je lahko v času izvajanja prevoza tako zasenčena, da ne slepi voznika vozila, ki opravlja izredni prevoz. 23. člen. Delavci prejemnika dovoljenja, ki spremljajo izredni prevoz, morajo imeti v vsakem spremljajočem vozilu dve zastavici (rdečo in zeleno), s katerima po potrebi opozarjajo druge udeležence v prometu na izredni prevoz. V času izvajanja izrednega prevoza morajo imeti delavci s seboj tudi garniture prenosnih odsevnih prometnih znakov po pravilniku o prometnih znakih na cestah (Uradni list SFRJ, št. 48/81, 58/81): »Nevarnost na cesti« (1-25) z dopolnilno tablo »Izredni prevoz«, »Zoženje ceste z desne strani« (1-5.1) in »Zo-ženje ceste z leve strani« (1-5.2), »Prepovedan promet ‘v obeh smereh« (II-3) in prenosne utripajoče svetilke oranžne barve. 24. člen Pri zahtevnejših prevozih mora imeti osebje, ki opravlja izredni prevoz, radijske postaje za medsebojno sporazumevanje. ; v 25. člen Spremljevalci izrednega prevoza in voznik vozila, s katerim se opravlja izredni prevoz, morajo v času izvajanja izrednega prevoz^. ...vbeti za varnost prevoza, kakor tudi za čimmanj še oviranje in za varnost drugih udeležencev v prometu. Kadar se za izrednim prevozom nabere kolona motornih vozil, mora osebje iz prvega odstavka tega člena na prvem primernem mestu umakniti celoten izredni prevoz in omogočiti drugim udeležencem v prometu vožnjo mimo. Ce pride med izvajanjem prevoza do okvare vozila, s katerim se tovor prevaža, ga je treba umakniti z vozišča, če to'ni mogoče, pa zavarovati po predpisih s prenosnimi prometnimi znaki iz 23. člena/ tega pravilnika, v nočnem času in pri zmanjšani vidljivosti pa tudi označiti s prenosnimi svetdkami oranžne barve in takoj nato obvestiti najbližjo postajo milice. Po- leg tega mora prejemnik dovoljenja nemudoma poskrbeti za čimprejšnji umik takega prevoza z vozišča. 26. člen Izredni prevoz je treba prekiniti ali umakniti z vozišča ter zavarovati tudi v primeru megle, naliva, močnega vetra, sneženja in drugih okoliščin, ki vidljivost zmanjšujejo ali onemogočajo. Enako je treba ukrepati, če postane cesta neustrezna za izvajanje izrednega prevoza zaradi drugih vremenskih okoliščin, kakor tudi, če se izredni prevoz začasno prekine iz kakršnegakoli drugega razloga. 27. člen Izdajatelj dovoljenja je upravičen že izdano dovoljenje vsak trenutek preklicati, če to narekujejo spremenjeni tehtni cestno varstvem ali prometno varnostni razlogi, ne da bi prejemnik dovoljenja imel pravico do odškodnine. Dovoljenje tudi ne velja, če na dovoljeni relaciji nastopijo kakršnekoli prometne omejitve po izstavitvi dovoljenja. Prejemnik dovoljenja ima pravico vsak čas zaprositi za spremembo dovoljenja, če je to potrebno glede na spremenjeni značaj ali potek zaprošenega izrednega prevoza ali zaradi drugih spremenjenih oko-Išičin. Prav tako lahko prejemnik dovoljenja zaprosi za podaljšanje veljavnosti dovoljenja, če dokaže, da še ni opravil prevoza. 28. člen Če je potrebno izvršiti na prevozni poti na zahtevo izdajatelja določena dela zaradi varstva cest in objektov, mora prejemnik dovoljenja naročiti izvršitev teh del pri pristojni organizaciji združenega dela, ki opravlja dejavnost vzdrževanja in varstva cest. 29. člen Če je v dovoljenju za izredni prevoz tako določeno, mora prejemnik dovoljenja pred pričetkom izrednega prevoza obvestiti izdajatelja, da je prevoz pripravljen za pregled. 30. člen Prevoz mora biti opravljen v času, ki je določen v dovoljenju. Če je dovoljen prevoz v dnevnem času, sme biti opravljen le tedaj, ko na cesti ni gostega prometa (izven prometnih konic), kar velja še posebej za vož-, nje skozi mesta, in večja naselja. 31. člen Izredni prevozi se ne smejo izvajati ob koncu tedna (vikend) in ne v času praznikov. Izjemoma se lahko opravi izredni prevoz, ne glede na prejšnji odstavek, če s tem soglaša republiški upravni organ, pristojen za promet. 32. člen Prejemnik dovoljenja je odgovoren za škodo, ki nastane ob izvajanju izrednega prevoza ali zaradi ukrepov v zvezi z izrednim prevozom na cesti, njenih objektih in opremi, imovini drugih fizičnih in pravnih oseb ali zaradi zdravja ali smrti fizičnih oseb. Prejemnik dovoljenja ni odgovoren za škodo, ki nastane zaradi kršitev cestnoprometnih predpisov drugih udeležencev v cestnem prometu. 33. člen Stroške, ki nastanejo z izrednim prevozom nosi prejemnik dovoljenja. Ti stroški so: — za postopek za izdajo dovoljenja, — povračilo za izredno uporabo cest, — za izdelavo strokovnega mnenja o možnosti izvedbe prevoza, — za izdelavo projektov za dela zavarovanja in drugih predhodnih del, — zavarovanje predhodnih del, — za popravilo poškodb na cesti in cestnih objektih, — za vzpostavitev prvotnega stanja, — za morebitni kontrolni pregled izrednega prevoza pred začetkom ali kasneje pri izvajanju izrednega prevoza, — stroški spremstva. 34. člen Prejemnik dovoljenja mora pred vročitvijo dovoljenja plačati stroške postopka za izdajo dovoljenja in povračilo za izredno uporabo cest. KONČNA DOLOČBA 35. člen Ta pravilnik začne veljati 1. januarja 1983. leta. St. 34/D-017/81 Ljubljana, dne 27. januarja 1982. Soglašam! Republiški komite Republiški sekretar promet in zveze za notranje zadeve predsednik Tomaž Ertl L r. Andrej Grahor 1. r. 600 .20 x PREVOZ O CD CD Csl 934. Na podlagi 71. člena zakona o cestah (Uradni list SRS, št. 38/81) izdaja Republiški komite za promet in zveze PRAVILNIK o minimalnih pogojih za projektiranje, graditev in uporabo avtobusnih postajališč 1. člen S tem pravilnikom se določajo tehnični normativi in minimalni pogoji, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča za vstopanje in izstopanje potnikov ria cesti zunaj naselja ter na delu magistralne ceste v naselju. Če glede avtobusnih postajališč za vstopanje in izstopanje potnikov na cesti v naselju pristojni občinski organ ne določi drugače, veljajo določbe, ki se nanašajo na tehnične normative in minimalne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati avtobusna postajališča na cesti zunaj naselja ter na delu magistralne ceste v naselju, tudi, za avtobusna postajališča na cesti v naselju. 2. Člen Tehnični normativi in minimalni pogoji, ki jih predpisuje ta pravilnik, se uporabljajo pri izdelavi investicijsko-tehnične dokumentacije za projektiranje, graditev in uporabo avtobusnih postajališč in so sestavni del tega pravilnika ter objavljeni v prilogi tega pravilnika. 3. člen Investicijsko-tehnična dokumentacija za avtobusna postajališča mora temeljiti na lokalnih potrebah, prometni varnosti in tehničnih elementih ceste. 4. člen Tehnični normativi in minimalni pogoji, ki jih predpisuje ta pravilnik, zagotavljajo takšno opremo avtobusnega postajališča in pešprometa do avtobusnih postajališč, da je varna njihova uporaba. 5. člen . Na podlagi posebej dokumentirane obrazložitve je izjemoma dovoljeno odstopati od pogojev, določenih s tem pravilnikom. O takšni izjemi se odloča v lokacijskem postopku. 6. člen Upravi)alec ceste v roku dveh let po uveljavitvi tega pravilnika pregleda obstoječa avtobusna postajališča in predvidi rekonstrukcije, če obstoječa avtobusna postajališča ne ustrezajn pogojem iz tega pravilnika. 7. člen Ta pravilnik začne veljati tri mesece po objavi v Uradnem listu SRS. St. 34/D-017/81 Ljubljana, dne 22. aprila 1982. Republiški komite za promet in zveze predsednik Andrej Grahor 1. r. ' TEHNIČNI NORMATIVI IN MINIMALNI POGOJI ZA PROJEKTIRANJE, GRADITEV IN UPORABO AVTOBUSNIH POSTAJALIŠČ 1. Lokacije avtobusnih postajališč 1.1. Elementi avtobusnih postajališč in potekanje prometa na njih morajo izpolnjevati pogoje zakona o temeljih varnosti cestnega prometa (Uradni list SFRJ, št. 63/80), pravilnika o tehničnih normativih in temeljnih pogojih, ki jih morajo Izpolnjevati javne ceste in njihovi elementi zunaj naselja s stališča varnosti prometa (Uradni list SFRJ, št. 11/80) in zakona o organizaciji cestnega prevoza z motornimi vozili (Uradni list SRS, št. 4/71). 1.2 Lokacijo avtobusnih postajališč pogojujejo: prometna varnost, trasni elementi ceste, dostopnost pešprometa in lokalne potrebe občanov. 1.3. Oddaljenost med avtobusnimi postajališči se določa v skladu s potrebami in možnostmi. 1.4. Avtobusna postajališča morajo biti locirana izven vozišča ob desnem robu za vsako prometno smer. Pri, večpasovnih cestah se locira postajališča ob robu zunanjega voznega pasu. 1.5. Pri projektiranju in graditvi avtobusnega postajališča je potrebno upoštevati razvrstitev ceste, vrsto avtobusnega prometa, pogostnost avtobusnih postankov in število potnikov. 1.6. Lokacijo avtobusnega postajališča določijo skupno predstavniki krajevne skupnosti, skupščine občine, upravljalca ceste, cestne inšpekcije in uprave za notranje zadeve, če ni lokacija določena s potrjenim prostorskim Izvedbenim aktom. 2. Elementi avtobusnih postajališč 2.1. Prosti profil za avtobusno postajališče je prikazan na sliki 1: — oddaljenost prečnega prereza avtobusa od vozišča do strehe pokritega prostora za potnike mora znašati najmanj 0 5 m; — oddaljenost ostalega pokritega prostora znaša najmanj 0,75 m prereza avtobusa; — rob vozišča je zunanji rob robne črte; — višina prostega profila je 4,5 m nad voziščem; — rob dvignjenega čakališča mora biti oddaljen najmanj 0,10 m od prečnega prereza avtobusa in dvignjen nad voziščem postajališča 0,15 do 0,18 m; — višina pokritega prostora za potnike mora znašati najmanj 2,5 m. 2.2. Strma vozišča avtobusnih postajališč 2.2.1. Širina vozišča avtobusnega postajališča je 3,50 m (slika 2). Na cestah, kjer je dovoljena hitrost 60 km/h ali manjša od 60 km/h, je lahko širina 3,00 m. 2.2.2. Širina dvignjenega čakališča mora biti najmanj 2,00 m. Ureditev pešprometa in kolesarskega prometa v območju postajališča je prikazana na sliki 3. 2.2.3. V primeru, da je vozišče postajališča od-d voj eno od vozišča ceste, mora znašati vmesni pas j najmanj 2,00 m (slika 4). Širina vozišča postajališča, ki je od voj eno od ceste znaša 3,5 m (slika 5). Krivine vozišča postajališča morajo zagotoviti najmanjši notranji polmer 6,5 m in najmanjši zunanji polmer 12 metrov (slika 6). 2.3. Osnovni parametri avtobusnih postajališč 2.3.1. Na dvosmernih cestah je potrebno situirati postajališča obojestransko z medsebojnim zamikom, ki praviloma ne sme biti večji od 30,00 m. 2.3.2. Postajališče pri križišču in priključku se locira za križiščem oziroma priključkom gledano v smeri vožnje. 2.3.3. Izjemoma je dovoljeno locirati avtobusno postajališče pred križiščem ali priključkom v primeru, če avtobus spremeni smer vožnje v križišču in s tem ni ogrožena prometna varnost in oviran promet (slika 7). 2.3.4. Najmanjša oddaljenost začetka uvoza v postajališče križišča oziroma priključkov, ki so prometno bolj obremenjeni, mora znašati najmanj 20,00 m, pri manj obremenjenih pa najmanj 10,00 m oziroma na taki oddaljenosti, da ne bo oviran promet v križišču (slika 8). 2.3.5. Avtobusna postajališča morajo biti locirana na odsekih cest, ki so praviloma v premi oziroma samo na preglednih delih ceste. 2.3.6. Oblikovanje avtobusnih postajališč mora biti prilagojeno voznotehničnim pogojem cest, ob katerih so locirana. Uvozne hitrosti se določijo na osnovi pogojev varnosti in čim manjšega oviranja ostalega prometa. 2.3.7. Elementi avtobusnih postajališč so odvisni od uvozne hitrosti in števila istočasno stoječih avtobusov (slika 9 in tabela 1). ? 2.4. Informativne vrednosti nosilnosti Za zgornji ustroj avtobusnih postajališč veljajo informativne vrednosti nosilnosti karakterističnih materialov spodnjega ustroja, podane v tabeli 2. 2.5. Predlog dimenzij zgornjega ustroja na avtobusnih postajališčih V tabeli 3 so prikazane nekatere variante možnih sestav zgornjega ustroja z asfaltno, v tabeli 4 pa z betonsko utrditvijo. Za vse predvidene mineralne in asfaltne zmesi je pogojeno optimalno notranje trenje in deformacijska stabilnpst, zato je potrebna izključno uporaba drobljenih kamnitih materialov in sestava zmesi, id ustreza predvidenim prometnim in klimatskim obremenitvam. Za izgradnjo zgornjega ustroja z betonsko utrditvijo je mogoče uporabiti naravne mineralne zmesi. Kvaliteta materialov, ki se vgrajujejo v zgornji in spodnji ustroj avtobusnega postajališča mora ustrezati veljavnim normativ 2.6. Ureditev površin postajališč 2.6.1. Voziščna ploskev postajališča mora imeti enako niveleto, kot jo ima vozišče ceste, vendar podložni nagib ne sme biti večji od 5 %>. 2.6.2. Najmanjši prečni nagib voziščne ploskve postajališča znaša 2,5 °/o. 2.6.3. Odvodnj a vanj e voziščne ploskve postajališča se mora urediti tako, da se voda ne odvaja preko vozišča ceste. 2.6.4. Uvozni in izvozni pasovi voziščne ploskve postajališča so lahko obrobljeni z dvignjenim robnikom, če to zahteva ureditev odvodnj avanja in prometna varnost. Če je avtobusno postajališče na delu ceste, ki nima hodnikov za pešce, morajo biti dvignjeni robniki uvoznih in izvoznih pasov voziščne ploskve postajališča oddaljeni najmanj 1,00 m od roba vozišča. 2.6.5. Ploščad čakališča mora biti ločena od voziščne ploskve postajališča z dvignjenim robnikom. Ploščad čakališča mora biti površinsko obdelana ih imeti urejeno odvodnj a vanj e. 2.7. Oprema avtobusnega postajališča 2.7.1. Vsako avtobusno postajališče je treba na začetku uvoza v avtobusno postajališče opremiti s prometnim znakom »avtobusno postajališče« (III-49) skladno s pravilnikom o prometnih znakih na cestah (Uradni list SFRJ, št. 48/81, 58/81). 2.7.2. Na ploščad čakališča je treba postaviti tablo z imenom postajališča in izvlečkom iz voznih redov (odhodi in prihodi avtobusov), ki ga oskrbijo avtobusni prevozniki. 2.7.3. Na bankine uvoznih in izvoznih pasov voziščne ploskve postajališča je treba postaviti smernike oziroma odbojne ograje, če to zahteva varnost potnikov in prometa. 2.7.4. Voziščna ploskev avtobusnega postajališča mora biti označena s talno obeležbo »BUS« z dimenzijami in označbami določenimi z jugoslovanskimi standardi. 2.7.5. Na ploščadi čakališča se lahko zgradi pokriti prostor za potnike oziroma postavi javna razsvetljava. O tem se odloča v lokacijskem postopku. 2.7.6. Neposredna okolica avtobusnega postajališča mora biti hortikulturno urejena. 2.7.7. Na ploščadi čakališča je treba postaviti koš za odpadke. 2.8. Pešdostopi do avtobusnih postajališč Ureditev avtobusnega postajališča mora zagotoviti primeren in varen dostop pešcev do čakališča. Prehod za pešce čez vozišče ceste je lociran praviloma pred uvozom na avtobusno postajališče. ! Slika 1 LEGENDA: , \ profil prosti prečni prerez avtobusa 0,5(* 3,50 ■ 2,50 ■ > 0,5C *— I r i i j 0,10 Slika 2 Slika 4 Slika 5 fgfjjl ^ Z Stika 6 SlOca 7 Izvozni pas - postajališče 777777777777777777777777777777, I - \ * y ■S-Šš!* Prometno ustje križišča h* ’ Slika 8 ^ ž 10.0 ( km vN ) 3 b a’ b* 1 Rt Rt Rt R* 30 16,00 15,00 3.80 4.00 3,00 40,00 30,00 20,00 40,00 40 17,00 15,00 5,30 4.00 3,00 60,00 40,00 20,00 40.00 50 25,00 15,00 4,80 4,00 3,00 80.00 60,00 20,00 40,00 v(Tr) 30 40 50 Dolžina (m) 1 L L L I/ L* L’ 1 avtobus 13.00 44,00 51,80 45.00 54,30 53.00 61,80 2 avtobusa 26,00 57,00 64,80 58,00 67,00 66,00 74,80 Zglobni avtobus 18,00 49.00 58,80 50,00 59,30 58,00 66,80 Tabela 2 Nosilnost CBR Det modul E, v2 Vrsta materiala °^e MPa Hidrološke razmere neugodne ugodne neugodne ugodne — kamniti: drobljeni naravni — mešani — koherentni 20 (16—24) 15 (12—20) 5 15 3 12 90 (80—100) 75 (65— 90) 20 50 15 40 Tabela 3 §•1 . a p* Em §° al o 3 la 6,7.1* do 10 Prometna obremenitev v 10-Ietnem obdobju prehodov Noo 82 kN 2,7 . M6 1,0.16« Dnevno Število postankov avtobusov 10—50 50—200 2,0.10« nad 200 8 cm 6 cm 9 cm asfaltna nosilno 7 cm obrabna plast 11 cm 9 cm 13 cm 11 cm ' TD CS TD CS TD CS TD CS 3 33 cmv' 26 cm 35 cm 28 cm 42 cm 33 cm 45 cm 36 cm 5 26 cm 21 cm 28 cm 23 cm 33 cm 27 cm 35 cm 29 cm 8 21 cm 17 cm 22 cm 18 cm 26 cm 22 cm 28 cm 24 cm 11 18 cm 15 cm 19 cm 16 cm 21 cm 18 cm 22 cm 20 cm 15 15 cm (15 cm) (16 cm) (15 cm) 17 cm (18 cm) 18 cm (18 cm) 20 (15 cm) (15 cm) (15 cm) (15 cm) (15 cm) (18 cm) (15 cm) (18 cm) 24 (12 cm) — (12 cm) — (12 cm) — (12 cm) — 30 (10 cm) — (10 cm) — (10 cm) — (10 cm) — Legenda: TD — tamponski drobljenec CS — s cementom stabilizirani kamniti material ( Tabela 4 Prometna obremenitev v 20-ietnem obdobju prehodov Noo 82 kN 1,4 . W 5,4.10« 2,0 . 10« 4,0.10« Dnevno število postankov avtobusov de 16 10—50 50—200 nad 200 " - , betonska nosilna obrobna plast 3 (16 cm) (16 cm) 18 cm 20 cm 5 (16 cm) (16 cm) 17 cm 20 cm 8 (16 cm) (16 cm) 17 cm 19 cm 11 (16 cm) (16 cm) 16 cm 19 cm 15 (16 cm) (16 cm) (16 cm) • 18 cm 20 (16 cm) (16 cm) (16 cm) 18 cm 24 (16 cm) (16 cm) (16 cm) 17 cm 30 (16 cm) (16 cm) (16 cm) 17 cm 35 (16 cm) (16 cm) (16 cm) 17 cm nevezana nosilna plast — tamponski prodec 20 cm 20 cm 20 cm 20 cm I. SPLOSNE DOLOČBE 1. člen Ta pravilnik določa ukrepe za varstvo gozdov in kmetijskih zemljišč, zasejanih s kmetijskimi kulturami (v nadaljnjem besedilu: kmetijsko zemljišče), pred požarom ob, železniških progah, na katerih se redno ali občasno uporablja parna vleka. 2. člen Zla redno ali občasno parno vleko po tem pravilniku se šteje vleka z železniškim vozilom na trda goriva, ki se po voznem redu železniške transportne 935. . Na podlagi tretjega odstavka 17. člena zakona o ureditvi določenih vprašanj s področja varnosti železniškega prometa (Uradni list SRS, št. 28/81) izdaja Republiški komite za promet in zveze v soglasju z Republiškim komitejem za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in republiškim sekretarjem za' notranje zadeve PRAVILNIK o protipožarnih ukrepih m železniških vozilih z odprtim kuriščem na trda goriva, v varovalnem progovnem pasu in v progovnem pasu železniške proge organizacije redno ali v določenih obdobjih uporablja na določenem odseku železniške proge. 3. člen Pri načrtovanju, organizaciji in izvajanju protipožarnih ukrepov, določenih s tem pravilnikom, morajo železniške transportne organizacije, gozdno gospodarske organizacije, drugi uporabniki gozdov v družbeni lastnini ter lastniki gozdov, kmetijske organizacije, lastniki ter drugi uporabniki kmetijskih zemelj išč, usklajevati svoje delo. 4. člen Za požarnovarnostni pas se po tem pravilniku šteje del varovalnega progovnega pasu ob železniški progi in sicer v širini, določeni s tem pravilnikom. 5. člen Železniška transportna organizacija mora v sredstvih javnega obveščanja oziroma na krajevno običajen način pravočasno objaviti, na katerih železniških progah se redno uporablja parna vleka in na katerih železniških progah ter koliko časa se bo občasno uporabljala parna vleka. A II. ŠIRINA POŽARNOVARNOSTNEGA PASU 6. člen V gozdovih iglavcev in v gozdovih, v katerih so pretežno iglavci, je požarnovarnostni pas širok 30 metrov, v gozdovih listavcev pa 15 metrov. Požarnovarnostni pas zemljišča, zasejanega s strniščnimi posevki ali z drugimi kmetijskimi kulturami, ki se ob času zorenja rade vnamejo, mora biti Širok 15 metrov. 7. člen Ce sta gozd ali kmetijsko zemljišče v nivoju ali pad nivojem železniške proge, se določi širina požarnovarnostnega pasu po dejanski razdalji, merjeno po zemljišču. Ce pa je gozd ali kmetijsko zemljišče pod nivojem železniške proge, se določi širina požarnovarnostnega pasu po vodoravni razdalji, ki znaša v gozdu največ 60 metrov, na kmetijskem zemljišču pa največ 50 metrov. Kjer poteka železniška proga vzporedno s cesto ali reko v oddaljenosti, ki znaša vsaj polovico požarnovarnostnega pasu iz 6. člena tega pravilnika, je rob cestišča oziroma breg reke. skrajna meja, tega pasu, če je cesta oziroma reka široka najmanj 6 metrov. 8. člen Na odseku železniške proge, kjer pihajo stalni ali pogosti vetrovi s hitrostjo nad 30 km na uro, se določi požarnovarnostni pas tako, da se prišteje širini iz 6. Člena tega pravilnika 5 metrov za vsakih 5 km na uro povečane hitrosti vetra, vendar tako, da požarnovarnostni pas ne more biti širši od 60 metrov, ne glede na obilico zemljišča. III. PROTIPOŽARNI UKREPI NA ŽELEZNIŠKIH VOZILIH Z ODPRTIM KURIŠČEM NA TRDA * GORIVA 9. člen Parne lokomotive in parni kotli za ogrevanje vlakov na trda goriva (v nadaljnjem besedilu: parna lokomotiva), ki vozijo skozi gozdove ali mimo njih ali mimo kmetijskih zemljišč, morajo imeti varovalne naprave za prestrezanje isker v dimnici. Varovalne naprave morajo med vožnjo vedno pravilno delovati; imeti morajo tudi brezhibne pepelniške lopute in mreže, ki zadržujejo izpadanje pepela pri odprti pe-pelniški loputi ter brezhibne naprave za vlaženje ugaskov v dimnici in pepela v pepelniku. Parne lokomotive morajo imeti tipiziran požarni priključek na napajalni glavi, na tlačni cevi ali na napajalnem aparatu (injektorju), da se nanj p lahko priključijo gasilne cevi za gašenje požara z vodo iz lokomotive. Te lokomotive morajo biti opremljene z gasilno cevjo, ki je dolga najmanj 25 metrov. 10. člen Strojevodja mora lovilce isker, pepelnike ter druge naprave na parni lokomotivi, ki lahko povzročijo požar, pred vožnjo in po končani vožnji pregledati, da ugotovi, ali so brezhibne. Železniška transportna organizacija mora organizirati periodične preglede parnih lokomotiv, pri katerih je potrebno ugotoviti, ali iskrolovci, dimnice, pepelniki, naprave za vlaženje in odprtine za izpraz-njevanje pepela delujejo v redu. Odgovorni delavec mora vpisati podatke o opravljenem pregledu v posebno knjigo. V sušnem obdobju mora železniška transportna organizacija poostriti nadzorstvo iz prvega in drugega odstavka tega člena. 11. člen Kurišča, pepelnike in dimnice se sme čistiti samo na za to določenih mestih na železniški postaji ali v kurilnici. z Ce je zaradi posebnih vzrokov potrebno čistiti kurišče na odprti progi, mora osebje parne lokomotive pogasiti odvržen pepel in žerjavico preden nadaljuje z vožnjo. 12. člen Peči, štedilniki in druge naprave na trda goriva v jedilnih vagonih, spalnih vagonih in drugih železniških vozilih, morajo imeti zaprta kurišča, ki jih ni mogoče neposredno prazniti na progo. IV. PROTIPOŽARNI UKREPI V PROGOVNEM IN POŽARNOVARNOSTNEM PASU 13. člen Železniška transportna organizacija mora v progovnem pasu oziroma na zemljišču v progovnem pasu, s katerim upravlja: 1. čistiti in uničevati plevel s sežiganjem, rasen v obdobju, ko velja splošna prepoved kurjenja; 2. kositi travo in pokošeno travo odstranjevati preden se posuši; 3.,odstranjevati veje, suhljad, suho travo in druge vnetljive materiale; 4. gasiti (z vodo. zemljo, peskom ali gramozom) izpraznjeni pepel ali žerjavico na železniških postajah, ki niso opremljene z napravami za gašenje ognja; 5. vzdrževati obstoječe požarne zidove. 14. člen Vlakovno osebje je dolžno opazovati območje železniške proge zaradi morebitnih požarov. Ce opazi začetne znake požara, mora vlakovno osebje pri prvem službenem mestu oziroma po telefonski ali radijski zvezi obvestiti o tem vlakovnega odpravnika ali drugega železniškega delavca. Ta pa je nato dolžan o požaru obvestiti naj bližjo gasilsko enoto ali postajo milice. ' , 15. člen V požarnovarnostnem pasu ob železniških progah iz 1. odstavka 6. Siena tega pravilnika je potrebno odstranjevati suhljad, vejevje, in druge vpeti ji ve materiale. Dela iz prejšnjega odstavka je dolžna organizirati in izvajati gozdno gospodarska organizacija, drugi uporabniki gozdov v družbeni lastnini ter lastniki gozdov. , 16. člen Če je potrebno sekati drevje v požarnovarnostnem pasu ob železniški progi mora biti vsak posek takoj očiščen vseh sečnih odpadkov. Sežiganje sečnih odpadkov mora nadzorovati strokovna oseba. 17. člen V času zorenja posevkov, najmanj pa tri tedne pred žetvijo in dokler niso pridelki spravljeni z njiv, morajo kmetijske organizacije ter lastniki in uporabniki kmetijskih zemljišč v požarnovarnostnem pasu ob železniški progi stalno nadzorovati polja, posejana s strniščnimi posevku . 18. člen Na kmetijskih zemljiščih iz prejšnjega člena tega pravilnika je prepovedano vršiti žito ter odlagati oziroma kopičiti snope strniščnih posevkov. Če je na teh kmetijskih zemljiščih potrebno po žetvi zložiti kopice strniščnih posevkov, je potrebno to storiti izven požarnovarnostnega pasu. 19. člen Če železniška transportna organizacija izjemoma zaradi nepredvidenih okoliščin pošlje parno lokomotivo na vožnjo, ali če uporabi parno lokomotivo le za eno vožnjo na železniški progi, na kateri se redno ali občasno ne uporablja parna vleka, mora po taki vožnji v časovnem presledku, ki ne sme biti krajši od 5 minut in ne daljši od 10 minut, pregledati progo z motorno drezino. Železniška transportna organizacija določi v svojem splošnem aktu število delavcev in opremo motorne drezine iz prvega odstavka tega člena. V. KAZENSKI DOLOČBI 20. člen Z denarno kaznijo do 30.000 dinarjev se kaznuje za prekršek organizacija združenega dela ali druga pravna oseba: 1. če ne odstranjuje v požarnovarnostnem "pasu ob železniški progi suhljadi, vejevja in drugih vnetljivih materialov (prvi odstavek 15. člena); 2. če takoj po končani sečnji v požarnovarnostnem pasu ob železniški progi ne odstrani vseh sečnih odpadkov in če sežiganje sečnih odpadkov ne nadzoruje strokovna oseba (16. člen); 3. če v času zorenja posevkov, najmanj pa tri tedne pred žetvijo in dokler niso pridelki "spravljeni z njiv, ne nadzoruje polj, posejanih s strniščnimi po- sevki, ki ležijo v požarnovarnostnem pasu ob železniški progi (17. člen); 4. če v požarnovarnostnem pasu ob železniški progi vrši ali odlaga oziroma kopiči snop j e strniščnih posevkov (18. člen). Za dejanja iz prvega odstavka tega člena se kaznuje tudi odgovorna oseba organizacije združenega dela oziroma druge pravne osebe z denarno kaznijo do 3.000 dinarjev. 21. člen Z denarno kaznijo do 5.000 dinarjev se kaznuje posameznik: 1. če ne odstranjuje v požarnovarnostnem pasu ob železniški progi suhljadi, vejevja in drugih vnetljivih materialov (prvi odstavek 15. člena); 2. če takoj po končani sečnji v požarnovarnostnem pasu ob železniški progi ne odstrani vseh sečnih odpadkov in če sežiganje sečnih odpadkov ne nadzoruje strokovna oseba (16. člen); 3. če v času zorenja posevkov, najmanj pa tri tedne pred žetvijo in dokler niso pridelki spravljeni z njiv, ne nadzoruje polj, posejanih s strniščnimi posevki, ki ležijo v požarnovarnostnem pasu ob železniški progi (17. člen); 4. Če v požarnovarnostnem pasu ob železniški progi vrši ali odlaga oziroma kopiči snop j e strniščnih posevkov (18. člen). VI. PREHODNA IN KONČNA DOLOČBA 22. člen Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, prenehajo veljati 8. člen, 4. točka 18. člena in 3. ter 4. točka 19. člena pravilnika o varstvu gozdov in gozdnih zemljišč pred požarom (Uradni list SRS, št. 36/66). 23. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 34/A-014/81 Ljubljana, dne 22. aprila 1982. Republiški komite za promet in zveze predsednik Andrej Grahor L r. Soglašam: Republiški komite za kmetijstvo, gozdarstvo in ' prehrano predsednik Ivo Marenk L r. Soglašam: Republiški sekretar za notranje zadeve Tomaž Ertl L r. 936. Na podlagi tretjega odstavka 18. člena zakona o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS. št. 12-668/82) izdaja Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo PRAVILNIK o preskusu znanja učnega jezika za delavce v. izobraževalnih organizacijah v jeziku narodnosti in v dvojezičnih izobraževalnih organizacijah 1. člen Ta pravilnik ureja način, obseg in vsebino preskusa znanja učnega jezika za delavce v izobraževalnih organizacijah v jeziku narodnosti in v dvojezičnih izobraževalnih organizacijah. 2. člen Preskus znanja po tem pravilniku opravljajo v skladu z zakonom učitelji, vzgojitelji, varuhi, svetovalni in drugi strokovni delavci, ki bodo delali v izobraževalnih organizacijah v jeziku narodnosti oziroma v dvojezičnih izobraževalnih organizacijah, in ne izpolnjujejo pogojev iz prvega in drugega odstavka 18. člena zakona o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov italijanske in madžarske narodnosti na področju vzgoje in izobraževanja. 3. člen * Kandidat opravlja preskus znanja učnega jezika pred sprejemom v delovno razmerje. 4. člen Preskus znanja učnega jezika se opravlja pred komisijo za preskus znanja učnega jezika (v nadaljnjem besedilu: komisija). Komisije so: — komisija za preskus znanja italijanskega jezika kot učnega jezika, — komisija za preskus znanja madžarskega jezika kot učnega jezika, — komisija za preskus znanja slovenskega jezika kot učnega jezika. 5. člen Komisije imenuje predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. Sedež in sestav posameznih komisij določi predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kplturo. 6. člen Preskus znanja učnega jezika se opravlja v času od 1. septembra do 20. junija. 7. člen Kandidat se za preskus prijavi pismeno komisiji, pri kateri želi opravljati izpit. Prijavi priloži dokazila o izobrazbi. 8. člen Kandidat mora biti poklican k preskusu znanja učnega jezika najkasneje v 30 dneh po prijavi. 9. člen Znanje učnega jezika se ugotavlja: a) za učitelje in vzgojitelje: — ob praktičnem nastopu v razredu, oddelku, delovni oziroma vzgojni skupini — s pisnim in ustnim izpitom iz učnega jezika b) za svetovalne in strokovne delavce — s pisnim in ustnim izpitom iz učnega jezika c) za varuhe — z razgovorom, v katerem se ugotavlja znanje jezika v okviru delovnih nalog varuha. 10. člen Kandidat opravlja praktični nastop praviloma v organizaciji iste vrste, kot je organizacija, v kateri bo delal. Praktični nastop traja eno učno uro oziroma eno ustrezno vzgojno časovno enoto. 11. člen Pri pisnem izpitu kandidat pokaže sposobnost pisnega izražanja,- Pisni del preskusa traja največ 1 uro in 30 minut. 12. člen Pisni in ustni izpit obsegata preskus obvladanja temeljnih zakonitosti jezika v obsegu programa pedagoške oziroma, družboslovno-jezikovne usmeritve srednjega izobraževanja in znanje strokovne terminologije. 13. člen Kandidat, ki preskusa ni opravil, se lahko ponovno javi k preskusu po 3 mesecih. 14. plen f Kandidat je opravil preskus znanja učnega jezika, če je bil uspešen pri praktičnem nastopu oziroma pisni nalogi in pri ustnem izpitu. Preskus se ocenjuje z »opravil«, »ni opravil«. Kandidat, ki je uspešno opravil preskus znanja lučnega jezika, dobi potrdilo o opravljenem preskusu. Obrazec potrdila določi predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje' ter telesno kulturo. 15. člen Kandidat, ki preskusa znanja učnega jezika ni opravil, se lahko v treh dneh po sporočilu komisije pritoži zoper oceno na Republiški komite za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo. • Predsednik Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo najkasneje v osnih dneh odloči, ali pritožbi ugodi ali jo zavrne, če pritožbi ugodi, določi drugo komisijo. . 16. Sen O preskusu znanja učnega jezika se vodita zapisnik in evidenca. Stroški za delo komisij se krijejo iz sredstev Republiškega komiteja za vzgojo In izobraževanje ter telesno kulturo. 17. člen Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu 'SRS. St 61-76/M Ljubljana, dne 21. aprila 1982. Predsednica Republiškega komiteja za vzgojo in izobraževanje ter telesno kulturo Majda Poljanšek L r. ' 937. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je v postopku za oceno ustavnosti določb 139. do 141. člena zakona o usmerjenem izobraževanju po javni obravnavi dne 30. 3. 1982 odločilo : Ugotovi se, da določba prvega odstavka 139. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list ^RS, št. 11/80) ni v skladu z ustavo SR Slovenije in sklenilo: Postopek za oceno ustavnosti določb drugega in tretjega odstavka 139. člena, določb 140. in 141. člena istega zakona se ustavi. Obrazložitev 1) Ustavno sodišče je s sklepom z dne 5. 11. 1981 na pobudo občana začelo postopek za oceno ustavnosti določb 139. do 141. člena v izreku te odločbe navedenega zakona, kjer so kot upravljale! izobraževalnih organizacij določeni delavci teh organizacij in učenci oziroma študenti, ne pa tudi starši otrok in kjer so opredeljene nekatere pravice omenjenih uprav-Ijalcev ter delegatov, ki sestavljajo svet izobraževalne organizacije, glede sprejemanja odločitev pri upravljanju teh organizacij. 2) Ustava SR Slovenije določa, da upravljajo vzgojnoizobraževalne organizacije delavci teh organizacij skupaj z učenci oziroma študenti in s starši otrok, v določenih zadevah pa sodelujejo pri upravljanju delegati ustanoviteljev, zainteresiranih organizacij združenega dela, organov družbenopolitičnih Skupnosti, krajevnih skupnosti' in družbenopolitičnih organizacij, v skladu s samoupravnim sporazumom, s statutom vzgojnoizobraževalne organizacije in z zakonom (5. odstavek 55. člena). Starši imajo po določbi drugega odstavka 235. člena ustave SR Slovenije pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo, s svojim delom in z družbeno dejavnostjo, zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok. Zakon o usmerjenem izobraževanju v IV. poglavju, kjer ureja samoupravno organiziranje izobraževalnih organizacij, določa v prvem odstavku 139. člena, da izobraževalno organizacijo upravljajo de_-lavci te organizacije skupaj z učenci oziroma študenti. V tretjem odstavku istega člena pa določa, da v zadevah posebnega družbenega pomena, določenih s tem zakonom enakopravno soodločajo tudi delegati ustanovitelja družbenopolitične skupnosti iz družbenopolitičnih organizacij in uporabnikov (delegati družbene skupnosti) v skladu z zakonom, samoupravnim sporazumom in statutom izobraževalne organizacije. Po določbi prvega odstavka 14L člena zakona je organ upravljanja izobraževalne organizacije svet, ki ga sestavljajo delegati delavcev, delegati učencev oziroma delegati študentov in delegati družbene skupnosti. 3) Iz podatkov zbranih v pripravljalnem postopku in na javni obravnavi izhaja, da je zakon o usmerjenem izobraževanju povezal doslej ločene in različne sisteme izobraževanja v srednjem in visokem šolstvu in zagotovil enakopraven položaj udeležencev izobraževanja, ne glede na to, ali se vključujejo v izobra- ževanje pred vstopom na delo, ali ob delu, ali iz dela. V šolah, za katere velja omenjeni zakon, se tako šolajo učenci, ki še niso v delovnem razmerju (učenci po končani osnovni šoli), poleg teh pa tudi takšni, ki so že v delovnem razmerju in ki so si ne glede na svojo starost pridobili pravico voliti in biti voljen v delegacijo za skupščine družbenopolitičnih skupnosti in pravico voliti delegate v skupščine teh skupnosti, kakor tudi pravico voliti in biti voljen za člana oziroma za delegata v organu upravljanja organizacije (2. in 3. odstavek 198. člena ustave). Poleg že omenjenih učencev pa se šolajo tudi učenci stari nad 18 let z vsemi pravicami polnoletnih občanov. Določitev sistema vzgoje in izobraževanja in ureditev razmerij, ki so skupnega pomena za delo ljudi' in občanov na področji: vzgojnoizobraževalne dejavnosti je stvar zakonske ureditve (5. in 22. točka 314. člena in 13. točka 321. člena ustave). Ustava v 55. členu ne omejuje sodelovanja staršev pri upravljanju vzgojnoizobraževalnih organizacij le na primer osnovnih šol.. Zato ni v skladu z ustavo, če zakon o usmerjenem izobraževanju nasploh ne zagotavlja staršem sodelovanja v upravljanju izobraževalnih organizacij v srednjem šolstvu. Na ta način je zakon celo staršem učencev, ki so še mladoletni oziroma še niso v delovnem razmerju onemogočil izvrševanje pravic in dolžnosti, ki jih imajo kot starši po 235. členu ustave pri skrbi za uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok. Iz navedenih razlogov je ustavno sodišče po 412. členu ustave SR Slovenije glede določbe prvega odstavka 139. člena obravnavanega zakona odločilo, kot je razvidno iz izreka. Po 412. členu ustave SR Slovenije mora Skupščina SR Slovenije v šestih mesecih od dneva prejema odločbe ustavnega sodišča uskladiti zakon z ustavo. Ce tega ne bi storila, navedena določba preneha veljati, kar ugotovi ustavno sodišče s posebno odlqčbo. Ustavno sodišče lahko na predlog Skupščine SR Slovenije podaljša rok za uskladitev zakona z ustavo še največ za šest mesecev. Postopek za oceno določb drugega in tretjega odstavka 139. člena in določb 140. in 141. člena zakona o usmerjenem izobraževanju pa je ustavno sodišče po 25. členu zakona o postopku pred Ustavnim sodiščem SR Slovenije (Uradni list SRS, št. 39/74 in 28/76) ustavilo, ker je ugotovilo, da z njimi urejeno uresničevanje samoupravnih pravic delavcev izobraževalne organizacije in_ učencev oziroma študentov ter delegatov družbenopolitične skupnosti ni v neskladju z ustavo in hi razlogov za nadaljevanje postopka. Ob uskladitvi določb prvega odstavka 139. člena zakona o usmerjenem izobraževanju pa bo potrebno glede na novo ureditev ustrezno dopolniti tudi druge določbe v poglavju, ki ureja samoupravno organiziranje izobraževalnih organizacij. Ustavno sodišče Socialistične republike Slovenije je sprejelo to odločbo in sklep v sestavi: predsednik Jože Pavličič in sodniki Marjan Jenko, Riko Kolenc, Tine Remškar, Ivan Repinc, Franc Simonič, dr. Majda Strobl in Olga Vrabič. St. U I 59/81-20 Ljubljana, dne 30. marca 1982. Predsednik Ustavnega sodišča SR Slovenije Jože Pavličič 1. r. 938. Na podlagi 18. člena samoupravnega sporazuma o uresničevamu pravic do porodniškega dopusta (Uradni list SRS, *. 4/81) je skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije dne 4. maja 1982 sprejela SKLEP o uskladitvi nadomestil osebnega dohodka za pori>_ niški dopust 1 Upravičenec, ki že več kot šest mesecev prejema nadomestilo osebnega dohodka za zadržanost z dela zavoljo porodniškega dopusta, ima pravico do uskladitve nadomestila. Uskladi se nadomestilo osebnega dohodka za porodniški dopust, ki se obračuna in izplačat za sedmi in vsak nadaljnji mesec zadržanosti z dela. 2 Po uradnih statističnih podatkih' se je povprečni čisti osdbni dohodek na zaposlenega delavca v letu 1981 v primerjavi z letom 1980 povečal za 30,1 °/o. Skladno z določili resolucije o politiki uresničevanja družbenega plana SR Slovenije v 1982. letu se bodo v letu j982 v primerjavi z letom 1981 predvidoma povečali osebni dohodki za 20 %>. 3 Na podlagi ugotovitev o rasti čistih osebnih dohodkov na zaposlenega delavca v SR Sloveniji se uskladijo nadomestila osebnega dohodka: — s 1. 1. 1982. leta za 30,1 % upravičencem, ki jim je bilo nadomestilo osebnega dohodka določeno po osnovi iz leta 1930 in jim nadomestilo še ni bilo akontativno povečano za 12 odstotkov; — sl. 1.1982. leta za 18,1 °/o upravičencem, ki jim je bilo nadomestilo osebnega dohodka določeno po osnovi iz leta 1980 in jim je bilo nadomestilo že akontativno povečano za 12 odstotkov; — s 1. 7. 1982. leta za 8,8'Vo upravičencem iz prve in druge alinee te točke in upravičencem, ki jim je bilo nadomestilo osebnega dohodka določeno po osnovi iz leta 1981. 4 Nadomestilo osebnega dohodka po tem sklepu ne more biti večje od osebnega dohodka, ki bi ga upravičenec dosegel, če bi delal. Skladno z določili zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo (Urad-'ni list SRS, št. 7/82), nadomestilo osebnega dohodka upravičenca, ki je pred zadržanostjo z dela izpolnjeval delovne obveznosti za poln delovni čas, ne more biti nižje, kot so minimalni življenjski stroški na delavca, ki jih dvakrat na leto, in to v maju in septembru, objavi v Uradnem listu SRS Zavod SR Slovenije za statistiko. Do veljavnosti zakona o zajamčenem osebnem dohodku in izplačevanju osebnih dohodkov v organizacijah združenega dela, ki poslujejo z izgubo, nadomestilo osebnega dohodka za porodniški dopust ne more biti nižje, kot je najmanjši osebni dohodek, ki ga je z odlokom določil Izvršni svet Skupščine SR Slovenije. 5 Upoštevaje pogoj, določen v 1. točki tega sklepa, gredo povečana nadomestila upravičencem po prvi in drugi alinei 3. točke od 1. januarja 1982. leta dalje, po tretji alinei 3. točke od 1. julija 1982. leta dalje, po drugem odstavku 4. točke pa od 27. februarja 1982 dalje. 6 Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Urad-nem listu SRS. St. 19-16/70-82/4 Predsednica skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije Nada Mikič-Bulc L r. 939. Na podlagi prvega odstavka 8. člena zakona o združenem delu (Uradni list SFRJ, št. 53/76) in 21. člena samoupravnega sporazurpa o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji za obdobje 1981—1985 (Uradni list SRS, št. 5/81) skleneta Skupnost otroškega varstva Slovenije in Zadružna zveza Slovenije SAMOUPRAVNI SPORAZUM o spremembah samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih združenih kmetov v zvezi z uresničevanjem pravice do porodniškega dopusta 1. člen V samoupravnem sporazumu o pravicah in obveznostih združenih kmetov v zvezi z uresničevanjem pravice do porodniškega dopusta (Uradni list SRS, št. 7/82) se v 5. členu črta .besedilo »najmanjši osebni dohodek; ki ga z odlokom določi Izvršni svet Skupščine SR Slovenije«, in nadomesti z besedilom »minimalni življenjski strošek na delavca, ki ga dvakrat na leto, v maju in septembru, objavi z odredbo Zavod SR Slovehije za statistiko«. , 2. člen V 9. členu se črta besedilo »najmanjši osebni dohodek, ki ga z odlokom določi 'Izvršni svet Skupščine SR Slovenije«, in nadomesti z besedilom »minimalni življenjski strošek na delavca, ki ga dvakrat na leto, v maju in septembru, objavi z odredbo Zavod SR Slovenije za statistiko«. 3. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 19-19/17-82/4 Predsednica skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije Nada Mikič-Bulc 1. r. Predsednik Upravnega odbora Zadružne zveze Slovenije Nande Vode I, r. M«. Na podlagi 35. člena zakona o družbenem varstvu otrok (Uradni list SRS, št. 35/79) in 21. člena samoupravnega sporazuma o temeljih planov družbenega varstva otrok v SR Sloveniji za obdobje 1961 do 1985 (Uradni list SRS, SL 5/81) je skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije na 1. seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 4. maja 1982 sprejela SKLEP o spremembah sklepa o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za program skupnih nalog družbenega varstva otrok 1 V sklepe o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za program skupnih nalog družbenega varstva otrok (Uradni list SRS, št. 7/82) se v 5. točki črta besedilo »najmanjšega osebnega dohodka po zakonu o najmanjšem osebnem dohodku« in nadomesti z besedilom »minimalnih življenjskih stroškov na delavca, ki jih dvakrat na leto, v maju in septembru, ugotovi in z odredbo objavi v Uradnem listu SRS Zavod SR Slovenije za statistiko«. 2 Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS. St. 28-3/56-82/4 Predsednica skupščine Skupnosti otroškega varstva Slovenije Nada Mikič-Bulc 1. r. 941. Skupščina Skupnosti otroškega varstva Slovenije je na 1. ločeni seji zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 4. maja 1982 sprejela naslednji SKLEP Delavci in drugi delovni ljudje bodo od 1. 6. 1982. leta dalje združevali v Skupnosti otroškega varstva Slovenije za program skupnih nalog sredstva od prispevkov iz osebnih dohodkov po stopnji 1,05 °/o. St. 28-3/59-82/4 Ljubljana, dne 5. maja 1982. Predsednik zbora uporabnikov Štefan šoš 1. r. Predsednica zbora izvajalcev Ivica Kevač L r. 942. Na podlagi prvega odstavka 85. člena zakona o socialnem skrbstvu (Uradni list -SRS, št. 35/79) ter prvega odstavka 76. člena statuta Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije (Uradni list SRS, št. 13/82) je skupščina Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije na ločenih sejah zbora uporabnikov in zbora izvajalcev dne 4. maja 1982. leta sprejela PRAVILNIK o spremembah in dopolnitvah pravilnika o postopku za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči v socialnya skrbstvu 1. člen V pravilniku o postopku za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči v socialnem skrbstvu (Uradni list SRS, št. 19/80) se črta 13. člen. 2. člen V 14. členu se v prvi vršti črta beseda »dokončno«, v tretji vrsti pa se med besedama »varstvo« in »pred« vstavita beeedi »svoje pravice*. 3. člen V 15. členu se črtajo besede »za varstvo pravice pri pristojnem organu občinske skupnosti ali zahteve«. 4. člen Naslov IV. poglavje se dopolni, tako da se glasi: »IV. SODNO VARSTVO PRAVIC OBČANOV«. Črtajo se členi 44. do 52. 5. člen V prvem odstavku 53. člena se v prvi vrsti črta beseda »dokončno«, v drugi in tretji vrsti pa se črtajo besede »izdano nš zahtevo za varstvo pravic«. Drugi odstavek 53. člena se spremeni, tako da se glasi: »Sodno varstvo svoje pravice lahko uveljavlja občan tudi tedaj, če pristojni organ občinske skupnosti ne izda odločbe ali če odločba ni vročena občanu v roku iz 40. člena tega pravilnika. 6. člen V 54. členu se v drugi vrsti črta beseda »dokončno«. 7. člen V 57. členu se črta drugi in tretji odstavek. 8. člen V 63. členu se v drugi vrstici črta beseda »dokončnih«. 9. člen Pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 47-10-4/82-5 Predsednica skupščine Skupnosti socialnega skrbstva Slovenije Jelka Flrbas 1. r. 943. Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-582/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel SKLEP o potrditvi učbenika »Moja domovina SFRJ 3« Učbenik »Moja domovina SFRJ 3«, ki ga je sestavila Marija Jelen v sodelovanju z Ano Kastelic in Jožico Selakovič, se potrdi. Učbenik iz prejšnjega odstavka se uporablja za dopolnilni pouk otrok naših delavcev na začasnem delu v tujini- St. SS-87/112-82 Ljubljana, dne 14. aprila 1982. Predsednik Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje Stane Kranjc L r. 944. Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-852/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel SKLEP o potrditvi učbenika za slovenski jezik za 8. razred osnovne šole s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom Učbenik »Z delom gradimo« za slovenski jezik za 8. razred osnovne šole s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom, ki sta ga sestavili Stana Krebs in Marija Sadnik, se potrdi. St. SS-87/113-82 Ljubljana, dne 14. aprila 1982. Predsednik Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje Stane Kranjc L r. 945. Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-582/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel SKLEP o potrditvi delovnega zvezka »Naš jezik 3« za 3. razred osnovne šole Delovni zvezek »Naš jezik 3« za 3. razred osnovne šole, ki sta ga napisali Zora Čuden in Darja Kramberger, se potrdi. St. 87/97-82 Ljubljana, dne 14. januarja 1982. Predsednik Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje Stane Kranjc 1. r. » 946. Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-582/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel SKLEP o potrditvi priročnika »Svet glasbe« za pouk glasbene vzgoje za osnovno izobraževanje odraslih Priročnik »Svet glasbe« za osnovno izobraževanje odraslih, ki ga je napisal Ivan Vrbančič, se potrdi. St. 87/89-81 Ljubljana, dne 9. decembra 1981. ' Predsednik Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje Stane Kranjc 1. r. »47. Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št, 5-582/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel SKLEP o potrditvi priročnika za učitelje za pouk predmeta Spoznavanje narave in družbe v 3. razredu osnovne šole Priročnik za učitelje za pouk predmeta Spoznavanje narave in družbe v 3. razredu osnovne šole, ki ga je napisala Mira Cenčič, se potrdi. St. SS-87/111-82 Ljubljana, dne 14. aprila 1982. Predsednik Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje Stane Kranjc 1. r. 948. Na podlagi 32. člena zakona o osnovni šoli (Uradni list SRS, št. 5-582/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje sprejel SKLEP o potrditvi učbenika in delovnega zvezka za angleški jezik za 8. razred osnovne šole Učbenik »English 4« in delovni zvezek za pouk angleškega jezika v 3. razredu osnovne šole, ki sta ju napisali Milena Kos in Lučka Pilgram, se potrdita. Št. SS-87/114-82 Ljubljana, dne 14. aprila 1982. Predsednik Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje Stane Kranjc I. r. 949. V zvezi s prvo alineo prvega odstavka 45. člena in 50. členom zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11-716/80) ter na podlagi smernic za oblikovanje vzgojnoizobraževalnih progra«-mov v usmerjenem izobraževanju z dne 16. 7. 1980 (točka 3.3.4) je Strokovni svet ŠRS za vzgojo in izobraževanje sprejel SKLEP o določitvi poskusnih učbenikov za srednje izobraževanje I V drugem letniku srednjega izobraževanja se uporabljata naslednja poskusna učbenika — pri pouku predmeta zgodovina učbenik »Zgodovina 2«, ki sta ga napisala Branko Božič in Tomaž Weber; — pri pouku predmeta zdravstvena vzgoja učbenik »Zdravstvena vzgoja 2«, ki so ga napisali dr. Anton GradiSček, dr. Hubert Požarnik in dr. Dušen Re-povš. II Učbenika, navedena v prejšnji točki tega sklepa, se določita za dobo dveh let. Zavod SRS za šolstvo mora organizirati spremljanje uporabe učbenikov v srednjih šolah ter najpozneje v dveh letih predložiti Strokovnemu svetu SRS za vzgojo in izobraževanje predlog glede uporabe učbenikov po preteku njunega dvoletnega poskusnega uvajanja. St. SS-87/106-82 Ljubljana, dne 14. aprila 1982. Predsednik „ Strokovnega sveta SRS za vzgojo in izobraževanje Stane Kranjc 1. r. 950. Na podlagi 50. člena zakona o usmerjenem izobraževanju (Uradni list SRS, št. 11/80) je Strokovni svet SR Slovenije za vzgojo in izobraževanje na 20. seji dne 25. novembra 1981 d»lo«U učni načrt za pouk francoskega in ruskega jezika za 1. in 2. letnik v programih srednjega izobraževanja. St. SS-87/96-82 ^ Ljubljana, dne 14. januarja 1982. Predsednik Strokovnega sveta SRS ta vzgojo in izobraževanje Stane Kranjc 1. r. - ' \ ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI * LJUBLJANA 951. Na podlagi 19. člena družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 15/81) je izvršilni odbor Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana na 46. seji dne 31. marca 1982 sprejel SKLEP o določitvi enotne poprečne prodajne cene m2 stanovanja, ki se upošteva za izračun predračunske vrednosti pri dodeljevanju posojil v 1982 letu I V skladu z družbenim dogovorom o oblikovanju cen v stanovanjski graditvi v SR Sloveniji določa izvršilni odbor SSS Ljubljana enotno poprečno prodajno ceno m2 stanovanja, ki se upošteva za izračun predračunske vrednosti pri dodeljevanju stanovanjskih posojil v letu 1982, in sicer: — polna cena — 26.381 din/m2 — očiščena cena — 24.596 din/m2. n Ta sklep začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. St 2/60/82 Ljubljana, dne 5. maja 1982. Predsednik izvršilnega odbora Samoupravne stanovanjske skupnosti Ljubljana Janko Vrhunc 1. r. GROSUPLJE 952. Na podlagi 11. in 13. člena zakona o urbanističnem planiranju (Uradni list SRS, št. 16/67, 27/72 in 8/78) in 6. člena odloka o Izvršnem svetu Skupščine občine Grosuplje (Uradni list SRS, št. 32/79) je Izvršni svet Skupščine občine Grosuplje na seji dne 29. aprila 1982 sprejel SKLEP o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Višnja gora G-3 I Na javni vpogled se za trideset dni od dneva objave tega sklepa v Uradnem listu .SRS razgrne osnutek zazidalnega načrta Višnja gora G-3, ki ga je izdelal Urbanistični inštitut SR Slovenije pod št. UI-1039 v marcu 1982. II V času razgrnitve lahko k osnutku podajo svoje pripombe in predloge delovni ljudje in občani, organizacije združenega dela in druge organizacije in organi. III Osnutek zazidalnega načrta Višnja gora G-3 bo na vpogled na oddelku za urbanizem in gradbene ladeve občine Grosuplje in v prostorih Krajevne skupnosti Višnja gora. IV Ta sklep se objavi v Uradnem listu SRS. St. 350-5/79 Grosuplje, dne 29. aprila 1982. Predsednik Izvršnega sveta Skupščine občine Grosuplje Franc Gruden 1. r. 953. Skupščina občine Grosuplje izdaja na podlagi 191. , člena statuta občine, 80. in 82. člena zakona o kmetijskih zemljiščih (Uradni list SRS, št. 1/79 in 11/81), navodila za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč (Uradni list SRS, št. 22/81) in 202. ter 206. člena zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 32/78) na predlog Kmetijske zemljiške skupnosti občine Grosuplje in kmetov o uvedbi komasacijskega postopka, naslednjo ODLOČBO 1. Uvede se komasacijski postopek v k. o. Podgo-ra in k. o. Videm-Dobrepolje v komasacijskem območju, določenim z mejo, ki poteka: V k. p. Podgora južno od vasi Videm, ob cesti Videm—Kompolje (pare. št. 1914/4) in sicer od meje med parcelama št. 1589/23 in 1589/24, po zahodni strani ceste proti jugovzhodu do katastrske meje med k. o. Podgora in k. o. V i dem-D pbrepol j e' in dalje po tej meji in ob cesti (pare. št. 1050) do parcele št. 1914/1 v k. o. Podgora (cesta Videm—Kompolje). Meja komasacije poteka še dalje ob cesti v k. o. Podgora do parcele št. 633/3, kjer prečka cesto (pare. št. 191*/1) in poteka proti severovzhodu po meji med parcelama št. 632 in 633/1, po severozahodni meji parcele št. 633/2 do poti (pare. št. 1917), se obrne proti jugovzhodu in poteka po jugozahodni strani te poti do parcele št. 659, gre po njeni severni in vzhodni meji do parcele št. 666, po severovzhodni meji te parcele in prečka v isti smeri parcele št. 663, 668 in 669, poteka jdalje po severovzhodni meji parcele št. 698, po jugovzhodnih mejah parcel št. 698, 731, 732, po severnih mejah parcel št. 754, 755, 776, 775, 773, 772, 770, po vzhodnih mejah parcel št. 770 in 797/2, po severovzhodnih mejah parcel št. 794 in 803, se obrne proti severovzhodu in poteka po severozahodni in severni meji parcel št. 802 in 806 po severni meji parcele št. 842/23 do poti (pare. št. 842/161), po zahodni strani te poti do pare. št. 842/25, po zahodni meji parcele št. 842/25, po vzhodnih mejah parcel št. 838 in 839, po severovzhodnih mejah parcel št. 366 in -365 do poti (pare. št. 1929), se obrne proti jugozahodu in poteka po severni meji te poti do križišča s cesto (pare. št. 1914/1), prečka to cesto, poteka dalje po severovzhodni in jugovzhodni strani parcele št. 272, prečka pot (pare. št. 1910), poteka dalje po jugovzhodnih mejah parcel št. 127, 129 in 130, prečka pot (pare. št. 1909), se obrne proti jugovzhodu in poteka po južni strani te poti do parcele št. 56, po njeni severovzhodni in jugovzhodni meji. po jugovzhodnih mejah parcel št. 1909 (pot) in 57 do ceste (pare. št. 1908). Tu se meja komasacijskega območja obrne proti severozahodu in poteka po severovzhodni shrani ceste (pare. št. 1908) do meje med parcelama št. 22 in '21, gre po tej meji proti severovzhodu do ceste (pare. št. 1909), nato ob jugozahodni strani te ceste do pare. št. 25, tu prečka cesto in poteka dalje po severozahodni meji parcele št. 151 do "ceste (pare. št. 1910), prečka cesto, poteka po južnih mejah parcel št. 247', 244 in 239, po zahodni meji parcele 239 do parcele št. 238, po njeni južni in severozahodni strani do parcele št. 233, po jugozahodnih mejah parcel št. 233, 232 in 206, po severozahodnih mejah parcel št. 206 in 205, po jugozahodnih straneh parcel št. 204 in 202 do poti (pare. št. 1912), prečka to pot, se obrne proti zahodu in poteka po jugozahodni meji parcele št. 488/1, prečka ppt (pare. št.' 1913), poteka dalje po jugozahodni strani parcele št. 1854 do parcele št. 1839, nato po jugovzhodnih straneh parcel št. 1839, 1838, 1836, 1835, 1834, 1833 in 1828 proti jugozahodu, nato proti severozahodu po jugozahodni strani pare. št. 1828, po severozahodnih straneh pare. št. 1831/2 in 1831/1, nato po jugozahodnih mejah parcel št. 1783 do parcele št. 1741, se obrne proti severovzhodu do katastrske meje med k. o. Podgora in k. o. Videm-Dobrepolje, poteka po tej meji do poti (pare. št. 1049), v k. o. Videm-Dobrepolje nato poteka po. severovzhodni strani te poti proti severozahodu v k. o. Videm-Dobrepolje do parcele št. 928, kjer preseka pot in poteka dalje po ji\žni strani te parcele, po severovzhodni in severozahodni strani parcele št. 1003 do poti (pare. št. 1048/217), po južni in jugozahodni strani parcel št. 911 in 910/2, po severovzhodni in severni strani parcele št. 1017, po južni, jugozahodni in severni strani parcele št. 636, po severni meji parcele št. 637, po jugozahodni in severozahodni strani parcele št. 638, po jugovzhodni meji parcele št. 634 do poti (pare. št. 1049), prečka to pot in poteka dalje po njeni severovzhodni strani proti severozahodu do ceste Podpeč— Videm (pare. št. 1051), preseka to cesto in poteka dalje po južni in jugozahodni meji parcele št. 575, po jugozahodnih mejah parcel št. 566 in 565, po jugovzhodni in zahodni strani parcele št. 562/1, nato po jugovzhodni strani parcele št. 561 do poti (pare. št. 1052/1) tu se meja komasacijskega območja obrne proti severu in poteka po vzhodni strani poti (pare. št. 1052/1) do parcele št. 548," kjer preseka pot in poteka po zahodnih" straneh parcel št. 549, 548, 547, 546, 545, 544, 543, 542 in 541, se obrne proti severovzhodu, prečka pot (pare. št. 1052/1) in poteka dalje po severozahodni strani parcel št. 541 in 525 do poti (pare. št. 1052/3), nato po jugovzhodni in jugozahodni strani te poti do ceste Podgora—Videm (pare. št. 1051), prečka cesto in poteka dalje po jugovzhodni strani ceste v smeri proti Vidmu do parcele št. 1589/14, se obrne proti jugovzhodu in seka parcele št. 1589/14, 1922, 1589/15, 1589/54, 1589/52, 1589/55, 1589/19, 1589/20, 1589/21, 1589/50 in 1589/23 do meje med parcelama 1589/23 in 1589/24 ter po tej meji do ceste (pare. št. 1914/4), kjer smo z opisom meje pričeli. 2. Z uvedbo komasacijskega postopka je na komasacijskem območju prepovedan promet z zemljišči in njihovo parceliranje, prepovedana pa je s tem tudi graditev in spreminjanje kultur in to do ponovne razdelitve zemljišč na tem območju (82. člen zakona o kmetijskih zemljiščih). 3. Podatki o parcelah zajetih v komasaciji so na vpogled na Geodetski upravi in v »Zemljiški knjigi« v Grosupljem. 4. Idejna zasnova ureditve komasacijskega območja bo razgrnjena mesec dni na sedežu krajevne skupnosti v roku, ki ga bo določila komisija za izvedbo komasacijskega postopka. 5. Pozivamo komasacijske udeležence in druge, ki imajo na tem območju kakšen na zakon oprt pravni interes, da dajo pripombe na idejno zasnovo v času razgrnitve. - 6. Skrb za izvajanje melioracijskih del na komasacijskem območju prevzema Kmetijska zadruga Videm-Dobrepolje. Stroški za melioracijska dela — izgradnja novih poti, odvoz gramoza in nasutje s humusom opuščenih poti in morebitna hidromelioracijska dela, poleg »Ra-tike«, se delijo takole: — Kmetijska zemljiška skupnost občine Grosuplje nosi 70 "/e stroškov, — komasacijski udeleženci pa 30°/» stroškov. 7. Vrednotenje komasacijskega sklada bo izvršeno po določilih navodil za izvajanje komasacij kmetijskih zemljišč. 8. Pri razdelitvi zemljišč bodo poleg določil 88. člena zakona o kmetijskih zemljiščih upoštevana v primerih, če je za neko zemljišče več interesentov, oziroma za katerega ni interesentov, naslednja načela: — prednost ima lastnik — uporabnik, ki je imel na spornem območju pred komasacijo v posesti večji del zemljišča, — prednost imajo lastniki — uporabniki, ki so vključeni v družbeno organizirano proizvodnjo, — lastniki — uporabniki, ki živijo v sosednjih naseljih izven komasacijskega območja, imajo prednost na robu komasacijskega območja bližje svojemu domu, — prednost imajo lastniki uporabniki, ki so člani kmetijske zadruge pred tistimi, ki niso člani. 9. KZ Dobrepolje se zadolži, da bo po izvršeni komasaciji organizirala družbeno usmerjeno proizvodnjo na podlagi dolgoročnih kooperacijskih pogodb med KZ in lastniki zemljišč. 10. Krajevna skupnost Videm-Dobrepolje poskrbi za ureditev odtoka fekalnih voda na zazidalnem območju ob robu komasacijskega in' hidromelioracijskega območja pri naselju Videm. Odtoki morajo biti urejeni pred zaključkom komasacij do leta 1983. 11. Komisija za izvedbo komasacijskega postopka: 1. Koblar Gorazd 2. inž. Petrič Vinko 3. inž. Sirca Božena 4. Zgonc Rajko 5. Jakopič Anton 12. Ker je veliko udeležencev, se posameznemu komasacijskemu udeležencu vroči odločba o uvedbi komasacijskega postopka, v taki obliki, da izrek odločbe vsebuje le tisti del, ki se nanaša na posameznega komasacijskega udeleženca. II Ta odločba se objavi v Uradnem listu SRS. St. 462-1/82 Grosuplje, dne 1. aprila 1982. Predsednik Skupščine občine Grosuplje Janez Lesjak 1. r. 954. Na podlagi 34. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja (Uradni list SRS, št. 1/80) in 19. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Grosuplje za obdobje 1981—1985 je skupščina Občinske izobraževalne skupnosti Grosuplje na 1. skupni seji zbora uporabnikov in izvajalcev dne 28. aprila 1982 sprejela SKLEP o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za program vzgoje in izobraževanja v občini Grosuplje 1 Ta sklep v skladu z določbami zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) določa osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov delovnih ljudi, ki se jim ne ugotavlja dohodek in delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. Prispevki so namenjeni za uresničevanje programa vzgoje in izobraževanja, ki so jih delavci, drugi delovni ljudje in občani določili s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Občinske izobraževalne skupnosti Grosuplje za obdobje 1981—1985. 2 Za uresničevanje programa vzgoje in izobraževanja v Občinski izobraževalni skupnosti Grosuplje združujejo sredstva tudi: — delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot stalni poklic, ki se jim ne ugotavlja dohpdek, kot denimo pisatelji, gledališki umetniki, filmski umetniki, likovni umetniki, glasbeni umetniki, prevajalci, oblikovalci, plesalci, arhitekti, skladatelji, rejnice, športniki, duhovniki, fotografi, izumitelji, artisti, manekeni in motiki delavci, gradbeni inženirji in tehniki ter drugi (v nadaljevanju: delovni ljudje); — delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih. 3 Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz dohodka za delovne ljudi je enaka osnovi, od katere se obračunava in plačuje prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, določena v pogodbi s skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 4 Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz osebnega dohodka za delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih je osebni dohodek vključno z vsemi 'prispevki, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. 5 Znesek osnov iz 3. in 4. točke tega sklepa ne more biti nižji od zneska najmanjšega osebnega dohodka po zakonu o najmanjšem osebnem dohodku. 6 Prispevek za vzgojo in izobraževanje plačujejo delovni ljudje in zasebni delodajalci v rokih določenih v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti. 7 Prispevke v skladu z zakonom o upravah za družbene prihodke in v skladu s tem sklepom obračunava in pobira uprava za družbene prihodke občine Grosuplje (od 1. 1. 1982 dalje). 8 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Urgdnem listu SRS. St. 76/72 Grosuplje, dne 28. aprila 1982. Predsednik skupščine Občinske izobraževalne skupnosti Grosuplje Edo Gale L r. 965. Na podlagi 10. člena zakona o svobodni menjavi dela na področju telesnokulturne dejavnosti (Uradni list SRS, št. 35/79) in 12. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana Telesnokulturne skupnosti Grosuplje za obdobje 1981—1985 je skupščina Telesnokulturne skupnosti Grosuplje na 1. skupni seji zbora uporabnikov in izvajalcev dne 29. aprila 1982 sprejela SKLEP o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za program telesnokulturne dejavnosti v občini Grosuplje 1 Ta sklep v skladu z določbami zakona o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti (Uradni list SRS, št. 33/80) določa osnove za obračunavanje in plačevanje prispevkov delovnih ljudi, ki se jim ne ugotavlja dohodek in delavcev zaposlenih pri zasebnih delodajalcih. Prispevki so namenjeni za • uresničevanje programa telesnokulturne dejavnosti, .ki so jih delavci, drugi delovni ljudje in občani določili s samoupravnim sporazumom o temeljih plana Telesnokulturne skupnosti Grosuplje za obdobje 1981 do 1982. 2 Za uresničevanje programa telesnokulturne dejavnosti v Telesnokulturni skupnosti Grosuplje združujejo sredstva tudi: — delovni ljudje, ki z osebnim delom samostojno opravljajo gospodarsko ali poklicno dejavnost kot stalni poklic, ki se jim ne ugotavlja dohodek, kot denimo pisatelji, gledališki umetniki, filmski umetniki, likovni umetniki, glasbeni umetniki, prevajalci, oblikovalci, plesalci, arhitekti, skladatelji, rejnice, športniki, duhovniki, fotografi, izumitelji, artisti, man.ekeni in modni delavci, gradbeni inženirji in tehniki ter drugi (v nadaljevanju: delovni ljudje); — delavci, zaposleni pri zasebnih delodajalcih. 3 Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz dohodka za delovne ljudi je enaha osnovi, od katere se obračunava in plačuje prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, določena v pogodbi s skupnostjo pokojninskega in invalidskega zavarovanja. 4 Osnova za obračunavanje in plačevanje prispevka iz osebnega dohodka za delavce, zaposlene pri zasebnih delodajalcih je osebni dohodek vključno z vsemi prispevki, ki se plačujejo iz osebnega dohodka. 5 Znesek osnov iz 3. in 4. točke tega sklepa ne more biti nižji od zneska najmanjšega osebnega dohodka po zakonu o najmanjšem osebnem dohodku. \ 6 Prispevek za telesnokulturno dejavnost plačujejo deloVni ljudje in zasebni delodajalci v rokih določenih v zakonu o obračunavanju in plačevanju prispevkov za zadovoljevanje skupnih potreb na področju družbenih dejavnosti. 7 Prispevke v skladu z zakonom o upravah za družbene prihodke in v skladu s tem sklepom obračunava in pobira uprava za družbene prihodke občine Grosuplje (od 1. 1, 1982 dalje). 8 Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS. St. 37/82 Grosuplje, dri^ 29. aprila 1982. Predsednik skupščine Telesnokulturne skupnosti Grosuplje Edo Zgonc L r. IDRIJA 956. Na podlagi 82. in 84. člena zakona o temeljih sistema državne uprave in o Zveznem izvršnem svetu ter zveznih upravnih organih (Uradni list SFRJ, šti 23-405/78), 50., 51. in 65. člena zakona o sistemu državne uprave in o Izvršnem svetu Skupščine SR Slovenije ter o republiških upravnih organih (Uradni list SRS, št. 24-1149/79) ter 206. člena statuta občine Idrija, 132. člena statuta občine Logatec in 201, člena statuta občine Vrhnika, so Skupščina občine Idrija na seji družbenopolitičnega zbora dne 22. marca 1982, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 24. marca 1982 in seji zbora združenega dbla dne 24. marca 1982, Skupščina občine Logatec na seji družbenopolitičnega zbora dne 31. marca 1982, na seji zbora krajevnih skupnosti dne 31. marca 1982 in seji zbora združenega dela dne 31. marca 1982 in Skupščina občine Vrhnika na seji družbenopolitičnega zbora dne 24. februarja 1982 na seji zbora krajevnih skupnosti dne 25. februarja 1982 in seji zbora združenega dela dne 25. februarja 1982 sprejele ODLOK o ustanovitvi Medobčinskega inšpektorata občin Idrija, Logatec, Vrhnika 1. člen Občine Idrija, Logatec, Vrhnika (v nadaljnjem besedilu: občine ustanoviteljice) ustanovijo Medobčinski inšpektorat občin Idrija, Logatec, Vrhnika, kot medobčinski upravni organ za inšpekcijske službe (v nadaljnjem besedilu: medobčinski inšpektorat). Sedež medobčinskega inšpektorata je v Idriji. Medobčinski inšpektorat posluje na sedežih občin Idrija, Logatec in Vrhnika. 2. člen Medobčinski inšpektorat ima položaj samostojnega upravnega organa. Medobčinski inšpektorat ima pečat okrogle oblike z besedilom: Socialistična republika Slovenija — Medobčinski inšpektorat občin Idrija, Logatec, Vrhnika. 3. člen Medobčinski inšpektorat opravlja inšpekcijsko nadzorstvo iz občinske pristojnosti na območju občin ustanoviteljic na področjih: — inšpekcija dela — sanitarna inšpekcija — tržna inšpekcija — kmetijska inšpekcija — gozdarska inšpekcija — ribiška inšpekcija — lovska inšpekcija — urbanistična inšpekcija — inšpekcija za javne ceste — inšpekcija cestnega prometa — veterinarska inšpekcija — vodnogospodarska inšpekcija — požarna inšpekcija — elektroenergetska inšpekcija — gradbena inšpekcija — komunalna inšpekcija Medobčinski inšpektorat opravlja inšpekcijsko nadzorstvo tudi na drugih področjih, ki jih urejajo predpisi skupščin občin ustanoviteljic. 4. člen \ Medobčinski inšpektorat vodi načelnik, ki ga imenujejo skupščine občin ustanoviteljic po postopku, ki je določen s statuti in družbenimi dogovori o oblikovanju in izvajanju kadrovske politike v občinah. Načelnik mora na podlagi in v skladu z ustavo, zakonom, statuti, drugimi predpisi in splošnimi akti, smernicami družbenopolitičnih skupnosti in njihovih izvršnih organov vestno opravljati funkcijo, ki mu je poverjena in je osebno odgovoren za njeno opravljanje in za delo medobčinskega inšpektorata ter za stanje na področju inšpekcijskega nadzorstva v občinah ustanoviteljicah. V ta namen vsklajuje delo posameznih inšpektorjev, skrbi za izdelavo in realizacijo letnega programa dela, za tehnično opremo in njeno racionalno uporabo, daje predloge za strokovno izobraževanje inšpektorjev, vodi akcije, v katetih sodeluje več inšpekcij, zastopa inšpektorat pred skupščinami občin ustanoviteljic ter njihovimi organi ter opravlja vse druge organizacijske naloge, ki so potrebne za redno, popolno, pravočasno, strokovno in učinkovito delo inšpekcij na območju občin ustanoviteljic. 5. člen Zadeve inšpekcijskega nadzorstva opravljajo inšpektorji — delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi v skladu s predpisi o izvajanju inšpekcijskega nadzorstva, materialnimi predpisi in programom dela. Inšpektorje imenuje in razrešuje načelnik medobčinskega inšpektorata v soglasju z izvršnimi sveti skupščin občin ustanoviteljic. Razpis za imenovanje inšpektorjev poda svet delovne skupnosti. Postopek za imenovanje mora začeti tri mesece pred iztekom mandata. Inšpektorji se imenujejo za štiri leta na podlagi razpisa in so lahko po poteku te dobe ponovno imenovani. Izvršni sveti skupščin občin ustanoviteljic morajo dati oziroma odkloniti soglasje o imenovanju ali razrešitvi inšpektorja v 30 dneh od prejema predloga, ki ga da načelnik. 6. člen Za kršitev dolžnosti inšpekcijskega nadzorstva so inšpektorji in drugi delavci medobčinskega inšpektorata odgovorni disciplinsko in materialno. Kršitve delovnih dolžnosti inšpektorjev inšpektorata obravnava disciplinska komisija delovne skupnosti inšpektorata. 7. člen Inšpektorji opravljajo nadzorstvo v skladu s predpisi o izvajanju inšpekcijskega nadzorstva, materialnimi predpisi za posamezno področje dela in program dela inšpektorata. Upravne akte izdajajo inšpektorji v imenu krajevno pristojne občine. 8. člen Medobčinski inšpektorat opravlja svoje naloge po ^elovnem programu, ki vsebuje opis in obseg nalog za inšpekcijska področja, za katera inšpektorat opravlja inšpekcijsko nadzorstvo za vsako občino ustanoviteljico. Program dela medobčinskega inšpektorata določi načelnik vsako leto januarja po predhodnem mnenju delovne skupnosti in v soglasju z izvršnimi sveti skupščin občin ustanoviteljic. Vsaka občina ustanoviteljica sprejme program dela, spremlja njegovo izvajanje in lahko zahteva, da medobčinski inšpektorat opravi določeno nalogo. 9. člen Medobčinski inšpektorat je v okviru odgovornosti za stanje na posameznem inšpekcijskem področju dolžan: ' — dosledno, pravočasno in strokovno uresničevati program dela in obveščati občinske skupščine in njene izvršne svete o izvajanju programa medobčinskega inšpektorata, — poročati o stanju oziroma dajati podatke, ki jih skupščine občin ali njihovi organi zahtevajo, — obveščati družbenopolitične .organizacije o stanju in pojavih ter obravnavati njihove pobude, mnenja, pripombe in predloge, • — zagotoviti javnost dela, — opraviti vse druge naloge, od katerih je odvisno učinkovito, pravočasno in strokovno izvrševanje inšpekcijskega nadzorstva na območju občin ustanoviteljic. 10. člen Notranja organizacija in sistemizacija nalog in del medobčinskega inšpektorata sta odvisni od obsega del in nalog, ki jih mora medobčinski inšpektorat opraviti na podlagi programa dela na posameznem inšpekcijskem področju. Splošni akt o organizaciji in delu ter splošni akt o sistemizaciji nalog in del v medobčinskem inšpektoratu izda načelnik v soglasju z izvršnimi sveti skupščin občin ustanoviteljic po prejšnjem mnenju delovne skupnosti. 11. člen Delavci medobčinskega inšpektorata so organizirani v samostojno delovno skupnost s svojimi samoupravnimi organi, pravicami in dolžnostmi, s statutom, samoupravnimi splošnimi in drugimi samoupravnimi splošnimi akti. Član delovne skupnosti je tudi načelnik. Delovna skupnost sprejme svoj statut in druge samoupravne splošne akte, s katerimi ureja samo-upravne pravice, obveznosti in odgovornosti delavcev v delovni skupnosti ter način njihovega uresničevanja. O sredstvih in delitvi sredstev za osebno in skupno porabo se delavci inšpektorata dogovorijo v skladu z osnovami in merili, ki so določene v samoupravnem sporazumu, ki velja za delavce delovnih skupnosti upravnih organov in strokovnih služb skupščin družbenopolitičnih skupnosti in samoupravnih interesnih skupnosti. 12. člen Sredstva za delo medobčinskega inšpektorata se zagotavljajo v proračunih občin ustanoviteljic. Obseg sredstev se določi glede na naravo oziroma pomen, vrsto in zahtevnost del in nalog, določenih s programom dela glede na ocenjeni obseg ter delovne in druge pogoje, ki vplivajo na njihovo izvrševanje, kakor tudi na dosežene rezultate dela. Ce se med letom znatno spremeni obseg dela ali narava nalog ter pogoji za njihovo izvrševanje, se sorazmerno poveča ali zmanjša tudi obseg sredstev za delo medobčinskega inšpektorata. Sredstva za delo medobčinskega inšpektorata so: — sredstva, ki jih delavci v skladu s tem odlokom. pridobivajo kot dohodek delovne skupnosti; — sredstva, ki se po družbeno dogovorjenih osnovah in merilih, zagotavljajo inšpektoratu za osebni dohodek funkcionarja, ki vodi upravni organ; — sredstva za materialne stroške; — sredstva opreme; — sredstva za posebne namene. Razporeditev sredstev za materialne stroške, sredstev opreme in sredstev za posebne namene se opravi v skladu z zakoni. Dohodek delovne skupnosti medobčinskega inšpektorata 'pridobivajo delavci iz sredstev za delo medobčinskega inšpektorata primerno načelom svobodne menjave dela v skladu z zakonom. V okviru dohodki, delovne skupnosti pridobivajo delavci sredstva za osebne dohodke in za skupno porabo v skladu z načelom delitve po delu ter z osnovami in merili iz samoupravnega sporazuma in družbenega dogovora. Zahtevek za zagotovitev sredstev za delo skupaj z letnim programom dela predloži medobčinski inšpektorat izvršnim svetom skupščin občin ustanoviteljic. 13. člen Izvršni sveti skupščin občin ustanoviteljic se dogovorijo, v kakšnem razmerju bodo občine ustanoviteljice zagotavljale sredstva za delo medobčinskega inšpektorata. Sredstva za opravljanje nalog, ki niso zajeta v programu dela, zagotovi občina, ki zahteva opravljanje takšnih nalog. 14. člen Upoštevajoč določila tega odloka izvršni sveti občinskih skupščin ustanoviteljic sklenejo poseben dogovor, v katerem podrobneje opredelijo medsebojne obveznosti, svoje obveznosti in pravice do medobčinskega inšpektorata ter njene obveznosti in pravice do občin ustanoviteljic. 15. člen Odločitev katerekoli od ustanoviteljic, da izstopi iž medobčinskega inšpektorata, mora biti podana eno leto pred nameravanim izstopom. Do tega roka mora ustanoviteljica, ki izstopa iz medobčinskega inšpektorata in medobčinski inšpektorat, izpolniti vse svoje -obveznosti in imata vse pravice in dolžnosti iz dogovora po 14. členu tega odloka. 16. člen Inšpektorje se imenuje z dnem, ko jim poteče štiriletna mandatna doba. ■ 17. člen Ž dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati dogovor o ustanovitvi Medobčinskega inšpektorata za območje občin Idrija, Logatec, Vrhnika, objavljen v Uradnem listu1 SRS, št. 16/76. 18. člen ! Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Uradnem listu SRS. Št. 021-2/81 Idrija, dne 31. marca 1982. Predsednik Skupščine občine Idrija Cveto Šulgaj 1. r. Predsednik Skupščine občine Logatec Franc Godina 1. r. Predsednik - Skupščine občine Vrhnika Vladimir Mejač 1. r. KOČEVJE 957. Na podlagi 73., 76. in 79. člena samoupravnega sporazuma o pravicah in obveznostih iz zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 29/79, 5/80 in 12/80) sta zbor uporabnikov in zbor izvajalcev skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje na seji dne 20. aprila 1982 sprejela SKLEP o valorizaciji prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (participacija) 1. člen Prispevki uporabnikov k stroškom' zdravstvenega varstva, določeni v sklepu o spremembi sklepa o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (Uradni list SRS, št. 5/80) se uskladijo z gibanjem stroškov zdravstvenega varstva tako, da se zneski prispevkov (participacija) povečajo in znašajo: din 1. Za prvi kurativni pregled v splošnih in obratnih ambulantah ter dispanzerjih v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 45 2. Za prvi obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo uporabnika ali njegovega svojca 130 3. Za zobozdravstvene storitve ter pripomočke: — za prvi pregled pri stomatologu specialistu 40 — za vsako zalivko 45 — za polno kovinsko prevleko 320 — za ostale prevleke 330 — za inlay nazidek 210 — za vsako krono 460 — za vsak člen v mostovni konstrukciji 210 — za vsako nadomestilo fasete, cementira- nje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitev vmesnega člena ali gredi 70 din — za vsako prevleko ali člen v začasnem mostičku 90 — za gred, opornico ali jahač 250 — za vsako totalno protezo 670 — za vsak obturator ' 90 — za vsako parcialno protezo 840 — za vsako začasno protezo 630 — za vsako bazo kovinske proteze 800 — za snemni ortodonski aparat pri uporabnikih starejših od 19 let 735 — za vsak fiksni ortodonski aparat pri uporabnikih starejših od 19 let 1.050 — za vsako reparaturno prilagoditev stare proteze, podložitev ali reokluzijo 110 4. Za vsak prvi pregled pri zdravniku specialistu z napotnico zdravnika ali brez nje, če ta ni predpisana 110 5. Za vsak rentgenski posnetek, tudi zob v ambulantah in dispanzerjih za največ 6 posnetkov pri snemanju 15 6. Za nemedicinski del oskrbe v bolnišnicah, specialnih zavodih in institutih ter naravnih zdraviliščih pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni, pri večkratni oskrbi pa za največ 30 dni v koledarskem letu — dnevno 65 7. Za prvi prevoz z reševalnim vozilom ali posebnimi prevoznimi sredstvi, ki ga potrdi zdravnik v zvezi s posameznim primerom zdravljenja 130 8. Za zdravilo, pomožni in sanitetni material ob prevzemu v lekarni na recept 35 9. Za proteze, ortotične pripomočke, apa- rate za ekstenzije in prosto stoječi posteljni trapez 320 10. Za nepodložene usnjene rokavice, es- tetske rokavice za protezo in navleke za krn po amputaciji 320 11. Za ortopedske čevlje 650 12. Za kilni pas 315 13. Za berglje 65 14. Za očala 90 15. Za kontaktna stekla, kadar so nujno potrebna za opravljanje poklica 200 16. Za očesno protezo 210 17. Za lasulje zaradi trajno izražene plešavosti travmatskega' izvora 200 18. Za ojačevalni slušni aparat 350 19. Za aparat za omogočanje glasnega govora 420 2. člen Če znaša vrednost pregleda, zdravila oziroma pripomočka manj kot znaša participacija po tem sklepu, plača uporabnik dejansko ceno. 3. člen S tem sklepom se za Občinsko zdravstveno skupnost Kočevje nadomesti sklep o spremembi sklepa o uskladitvi prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva, objavljen v Uradnem listu SRS, at 5/80). 4. 8en Ta sklep začne veljati, ko ga sprejme skupščina skupnosti in se objavi v Uradnem listu SRS, uporab- lja pa se od osmega dne po objavi v Uradnem listu SRS dalje. Št. 112/1-1/82. Kočevje, dne 20. aprila 1982. Predsednik skupščine Občinske zdravstvene skupnosti Kočevje Bruno Ciglič 1. r. LAŠKO 958. Na podlagi določb samoupravnega sporazuma o temeljih plana Občinske zdravstvene skupnosti Laško za obdobje 1981—1985. sta zbor uporabnikov na svoji seji dne 21. aprila 1982 in zbor izvajalcev na svoji seji dne 28. aprila 1982 Občinske zdravstvene skupnosti Laško sprejela SKLEP o spremembi in dopolnitvi sklepa o prispevkih za -avstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Laško od 1. januarja 1982 dalje 1. člen V sklepu o prispevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Laško od 1. januarja 1982 dalje (Uradni list SRS, št. 10/82) se za 2. odstavkom 3. člena tega sklepa vstavi nov 4. člen, ki se glasi: »Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve, plačujejo prispevek od osebnega dohodka, ki ga po družbenem dogovoru za tekoče leto ugotovi uprava za družbene prihodke, vendar pa osnova za izračun prispevka ne more biti nižja od 60 °/o poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta- Osebe iz prvega odstavka tega člena, katerim se osebni dohodek ne ugotavlja po družbenem dogovoru (pavšalisti), ter osebe, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz prvega odstavka tega člena, plačujejo prispevek v višini 60 “/o poprečnega osebnega dohodka na zaposlenega v gospodarstvu v SR Sloveniji iz preteklega leta. Dokler ni znana osnova iz osebnega dohodka iz prvega odstavka tega člena, plačujejo zavezanci akontacijo na prispevek v višini prispevka iz preteklega leta. Po ugotovitvi osebnega dohodka se opravi dokončen obračun prispevka. Osebe, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci), plačujejo prispevek od osnov določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji, preračunanih v bruto.« 2. člen ' Tretji in četrti odstavek 3. člena tega sklepa se črtata. 3. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje. St. 63 Laško, dne 5. maja 1982. Predsednik skupščine OZS Laško Peter Košar 1. r. MURSKA SOBOTA 959. Na podlagi 18. člena zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni list SRS, št. 1/80) in 15. člena statuta Občinskih zdravstvenih skupnosti Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota (Uradne objave, 7/77) dOločb samoupravnih sporazumov o temeljih plana Občinskih zdravstvenih skupnosti Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer in Murska Sobota za obdobje 1981—1985 so Občinska zdravstvena skupnost Gornja Radgona na seji skupščine dne 25. februarja 1982, Občinska zdravstvena skupnost Lendava na seji skupščine 23. marca 1982, Občinska zdravstvena skupnost Ljutomer na seji skupščine 9. februarja 1982 in Občinska zdravstvena skupnost Murska Sobota na seji skupščine 1. marca 1982 sprejela SKLEP o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij zavarovanih oseb ter pavšalnih prispevkov za leto 1982 1. člen S tem sklepom se za leto 1982 ugotovijo stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo v §kladu s samoupravnim sporazumom o temeljih plana občinske zdravstvene skupnosti za obdobje 1981—1985 ter se opredplijo osnove za obračunavanje prispevkov in določi stopnja ter višina prispevka z a zdravstveno varstvo kmetov, drugih delovnih ljudi in občanov. 2. člen Za dogovorjeno višino sredstev za potrebe zdravstvenega in socialnega varstva ter investicijske naložbe, iz dohodka in osebnega dohodka, skupščine občinskih zdravstvenih skupnosti na podlagi pristojnih izjav TOZD in delovnih skupnosti ugotavljajo in sprejemajo naslednje prispevne stopnje: Iz dohodka Občinska zdravstvena skupnost Iz oseb. dohodka za zdrav, varstvo' .H l $ 5 Skupaj .l| ' Gornja Radgona . »/» 1,05 «/• 9,07 V. 1,00 11.12 Lendava 1,16 10,00 0,60 11,76 Ljutomer 0,88 9,38 0.67 10,93 Murska Sobota 1,17 9,19 0,60 10.96 Osnova za obračun prispevka iz' dohodka in osebnega dohodka je bruto osebni dohodek. 3. člen Stopnje prispevkov za zdravstveno varstvo, ki jih plačujejo kmetje znašajo: a) od katastrskega dohodka od negozdnih površin, in dohodka od gozda — 35,70 °/o b) od drugih dohodkov kmetijskih zavarovancev — 18,00% c) pavšalni prispevek na kmet. gospodarstvo — ^1.762 din. 4. člen Zavezanci prispevkov za zdravstveno varstvo delavcev so dolžni plačevati za svoje delavce, katerim odobrijo neplačani dopust ali ko ti opravičeno ali neopravičeno izostanejo z dela brez pravice do (nadomestila osebnega dohodka, prispevek za zdravstveno varstvo za ves čas odsotnosti z dela. Osnova za obračun prispevka za zdravstveno' varstvo je povprečni osebni dohodek (bruto), ki ga je delavec dosegel v zadnjem mesecu pred mesecem, ko je nastopil neplačani dopust ali ko je nastopila kakšna druga okolnost iz prvega odstavka tega člena. 5. člen Osebe, ki opravljajo gospodarsko ali negospodarsko dejavnost z osebnim delom z lastnimi sredstvi ali intelektualne storitve plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osebnega dohodka, ki ga ugotovi občinski davčni organ za preteklo leto. Osebe iz prvega odstavka tega člena katerim se osebni dohodek ne ugotavlja (pavšalisti) ter osebe katerim občinski davčni organ ugotovi nižji osebni dohodek od povprečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji in osebe, ki prvič začnejo opravljati dejavnost iz prvega odstavka tega člena plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnove, ki ne more biti nižja od 60 "/o povprečnega mesečnega osebnega dohodka v SR Sloveniji za preteklo leto. 6. člen Osebe, ki opravljajo intelektualne in druge storitve (pogodbeni zavarovanci) in osebe, ki so sklenile s kmetijsko ali drugo delovno organizacijo pogodbo o kooperaciji, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov, določenih s pogodbami o izvajanju pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR 'Sloveniji. 7. Člen - V Osebe, ki so sklenile v tujini delovno razmerje ali jim je prenehala lastnost delavca v združenem delu v SR Sloveniji, pa se v tujini strokovno izpopolnjujejo in dobivajo štipendijo, če niso zavarovani pri tujem nosilcu zdravstvenega varstva, plačujejo prispevek za zdravstveno varstvo od osnov določenih v II. točki sklepa o osnovah za obračimavanje in plačevanje prispevka za v tujini zaposrene delavce za leto 1982 Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v SR Sloveniji (Uradni list SRS, št. 38/81). Za osebe, ki so v delovnem razmerju z domačo organizacijo in delajo v tujini (detaširani delavci), sb v tujini na strdkovnem izpopolnjevanju ali se učijo oz. so na praksi plačuje delovna organizacija prispevek za zdravstveno varstvo od mesečnih osnov po prvem odstavku tega .člena. \ I 8. člen Prispevki za zdravstveno varstvo za osebe iz 4., 5., 6. in 7. člena se obračunavajo po stopnjah iz 2. člena tega sklepa. 9. člen Občani, ki uživajo pravice izključno od tujega nosilca pokojninskega zavarovanja pa njim zdravstveno varstvo ni zagotovljeno z mednarodnimi sporazumi na stroške tujega nosilca zdravstvenega zavarovanja ter drugi delovni ljudje in občani plačujejo pavšalni prispevek za zdravstveno varstvo, ki znaša 420 din mesečno na posameznega upravičenca. 10. člen Skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja iz drugih republik, ki imajo prijavljene svoje upokojence pri posamezni OZS plačujejo za uživalce prejerhkov iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja prispevek za zdravstveno varstvo od vseh prejemkov po stopnji 14 °/o. 11. člen Za delavce, ki delajo manj kot polovico delovnega časa in za delavce upokojence, druge osebe, ki delajo po pogodbah o delu ter za delavce — kmete kadar opravljajo storitve pri organizacijah združenega dela in drugih organizacijah plačujejo zavezanci za prispevek (izplačevalci dohodka) prispevek za primer nesreče pri delu in poklicne bolezni, ki znaša 6%> od kosmatega izplačanega dohodka. 12. člen Z dnem, ko začne veljati ta sklep preneha veljati sklep o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij zavarovanih oseb ter pavšalnih prispevkov za leto 1981 (Uradni list SRS, št. 2/81 in 10/81). 13. člen Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu SRS, uporablja pa se od 1. januarja 1982 dalje. Št. 06/1-50/82 Predsednik skupščine OZS Murska Sobota dr. Franc Štivan 1. r. Predsednik skupščine OZS Lendava Tine Ošlaj 1. r. Predsednik skupščine OZS Ljutomer Vera Bogdan 1. r. Predsednik skupščine OZS Gornja Radgona Šrofan Zalodec 1. r. ZAGORJE OB SAVI 960. Na podlagi prvega odstavka 20. člena zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1-7/79), drugega odstavka 3. člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3-183/82) in 200., 202. člena statuta občine Zagorje ob Savi, sta zbor združenega dela in' zbor krajevnih skupnosti Skupščine občine Zagorje na seji dne 14. aprila 1982 sprejela ODLOK o ustanovitvi samoupravnega sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Zagorje in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 1. člen S tem odlokom se ustanovi samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Zagorje (v nadaljnjem besedilu: sklad), ki upravlja s sredstvi za intervencije, ki jih uvede občina Zagorje. Sklad je pravna oseba s pravicami in obveznostmi; določenimi z zakonom, tem odlokom in statutom sklada. 2. člen S sredstvi sklada upravljajo kmetijske organizacije združenega dela, organizacije združenih kmetov, druge organizacije združenega dela in delovne skupnosti, ki so združile sredstva v skladu, in samoupravno organizirani porabniki hrane, v skladu s programom sklada in predpisi o uvedbi posameznih intervencij. 3. člen Organ upravljanja sklada je skupščina sklada, v katero delegirajo polovico delegatov kmetijske organizacije združenega dela in organizacije združenih kmetov z območja občine Zagorje; polovico delegatov pa delegirajo druge organizacije združenega dela, porabniki hrane in konferenca svetov potrošnikov v občini. Podrobnejša ureditev organizacije in delovanja sklada se določi s statutom sklada, ki ga sprejme skupščina sklada. Administrativno-tehnična in druga opravila za sklad opravljajo službe upravnih organov občine Zagorje. 4. člen Sklad predloži program dela in finančni načrt za naslednje leto, po sprejemu na skupščini sklada Izvršnemu svetu Skupščine občine Zagorje do 15. oktobra v tekočem letu. Ko Izvršni svet Skupščine občine Zagorje ugotovi, da je program dela sklada usklajen z družbenim planom občine Zagorje, predlaga občinski skupščini, da s svojim aktom zagotovi potrebni del sredstev občine, ki so v skladu s finančnim načrtom sklada, potrebna za zagotovitev izvedbe programa dela sklada. 5. člen Program dela sklada mora biti usklajen z dogovorom o enotni politiki pospeševanja proizvodnje hrane v SR Slovenije, ki ga vsako leto sklenejo samoupravni skladi za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v SR Sloveniji. Program dela mora temeljiti tudi na dogovorjeni politiki oskrbe revirskih občin, ki se oblikuje na osnovi skupnega programa. 6. člen Sredstva za intervencije, ki jih izplačuje sklad, se zagotavljajo iz sredstev, ki jih samoupravno združujejo delavci, namensko iz skladov skupne porabe, iz sredstev rezerv in iz osebnih dohodkov v temeljni organizaciji združenega dela in v delovnih skupnostih in iz sredstev proračuna občine ter iz drugih virov. 7. člen Sredstva za intervencije se lahko upravičencem dodelijo le ob pogoju, če se s sporazumom oziroma pogodbo zavežejo zagotavljati dogovorjene količine hrane organizacijam združenega dela s področja preskrbe s hrano. 8. člen Sredstva sklada se uporabljajo na podlagi predpisov Izvršnega sveta Skupščine občine Zagorje ob Savi oziroma občinske skupščine v skladu s 3. členom zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79) v skladu z letnim programom dela sklada in v skladu z letno resolucijo o izvajanju družbenega plana občine Zagorje ob Savi! 9. člen Za zagotovitev minimalnih pogojev, ki omogočajo trajnost razvoja in dohodkovno stabilnost v kmetijski proizvodnji, ki je pogoj za realizacijo razvojnih ciljev, določenih z družbenim planom občine Zagorje ob Savi za obdobje 1981—1985, se s tem odlokom za obdobje 1982—1985 uvaja posebni občinski davek iz osebnega dohodka delavcev in sicer po stopnji 0,25 “Z« od BOD. Sredstva iz prejšnjega odstavka, ki se zbirajo v okviru proračunskih prihodkov, SDK podružnica Trbovlje, neposredno usmerja v sklad. 10. člen Sredstva, zbrana po določbi prejšnjega člena, se lahko uporabijo*za namene iz 6. Člena zakona o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982—1985 (Uradni list SRS, št. 3/82) in za namene vsakoletnega usklajenega programa dela sklada, zlasti pa za zadovoljivo preskrbo občine z mesom in mlekom. Pospeševanje živinoreje na domači krmni osnovi bomo zagotovili z: — regresiranjem gnojil in krme — regresiranjem nakupa in vzreje telic — regresiranjem gradnje kmetijskih gospodarskih objektov, — in druge z zakonom prednostno opredeljene ukrepe. Način uporabe teh sredstev bo na podlagi skupnega programa razvoja kmetijstva v revirjih in v skladu s skupno politiko preskrbe revirskih občin določil Izvršni svet Skupščine občine Zagorje ob Savi. 11. člen Obračunavanje in vplačevanje posebnega občinskega davka po 9. členu tega odloka se izvaja v skladu z določbami odloka o davkih občanov (Uradni list SRS, št. 21/74, 39/74, 5/76, 10/76, 31/76, 8/78). 12. člen Posebni občinski davek po tem odloku se obračunava od osebnih dohodkov delavcev, izplačanih po 1. 5. 1982. 13. člen V skladu s 4. členom zakona o intervencijah v kmetijstvu in porabi hrane (Uradni list SRS, št. 1/79), lahko delavci tudi samoupravno združujejo sredstva v skladu za intervencije za hitrejše zagotavljanje pogojev za preskrbo z osnovnimi živili, v skladu s programom in določili samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev v sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane za obdobje 1982—1985, zlasti -pa za: — hitrejše zagotavljanje materialnih in kadrovskih pogojev za razširitev kmetijske proizvodnje (npr. kreditiranje obresti hranilno kreditnih služb, uvajanja novih programov, ovčereja, konjereja, ribištvo, izobraževalni programi itd.), — ustanavljanje strojnih skupnosti, — blažitev tržnih nihanj in proizvodnih rizikov, — intervencije na področju oskrbe z osnovnimi živilskimi proizvodi, — druge naloge po zakonu in sporazumu. 14. člen Priprave za sklic ustanovne skupščine sklada opravi Komite za družbeno planiranje in gospodarstvo Skupščine občine Zagorje ob Savi. Konstituiranje sklada se opravi najpozneje v treh mesecih po uveljavitvi tega odloka. 15. člen Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Zasavja., St. 320-4/81-1 Zagorje ob Savi, dne 14. aprila 1982. Predsednik Skupščine občine Zagorje ob Savi Metod Malovrh, dipl. inž. rud. 1. r. POPRAVEK V glavi odloka o določitvi širšega območja naselja Ivančna gorica, objavljenega v Uradnem listu SRS, št. 11-613/82 z dne 1. IV. 1982, je v tretji vrsti namesto besede »pravilnika« pravilno beseda »navodila«. Sekretar Skupščine občine Grosuplje Vinko Kobilca L r. VSEBINA Stran REPUBLIŠKI UPRAVNI ORGANI IN ZAVODI Stran 931. Pravilnik o vzdrževanju in varstvu cest 1177 932. Pravilnik o neprometnih znakih f 933. Pravilnik o izrednih prevozih po cestah v SR Slo-V“—'veniji 1184 934. Pravilnik o minimalnih pogojih za projektiranje, graditev in uporabo avtobusnih postajališč 1189 935. Pravilnik o protipožarnih ukrepih na železniških vozilih ž odprtim kuriščem na trda goriva, v varovalnem progovnem pasu in progovnem pasu železniške proge 1194 936. Pravilnik o preskusu znanja učnega jezika za delavce v izobraževalnih organizacijah v jeziku narodnosti in v dvojezičnih ižobraževalnih organizacijah 1196 USTAVNO SODISCE SR SLOVENIJE 937. Odločba o ugotovitvi, da določba prvega odstavka 139. člena zakona o usmerjenem izobraževanju ni v skladu z ustavo SR Slovenije 1198 DRUGI REPUBLIŠKI ORGANI IN ORGANIZACIJE 938. Sklep o uskladitvi nadomestil osebnega dohodka za porodniški dopust 1199 939. Samoupravni sporazum o spremembah samouprav- nega sporazuma o pravicah in obveznostih združenih kmetov v zvezi z uresničevanjem pravice do porodniškega dopusta 1199 940. Sklep o spremembah sklepa o osnovah za obračuna- vanje in plačevanje prispevkov za program skupnih nalog družbenega varstva otrok 1200 941. Sklep o združevanju sredstev v Skupnosti otroškega varstva Slovenije 1200 942. Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o postopku za uveljavljanje pravice do materialnih pomoči in za valorizacijo materialnih pomoči v socialnem skrbstvu 1200 943. Sklep o potrditvi učbenika »Moja domovina SFRJ 3« 1200 944. Sklep o potrditvi učbenika za slovenski jezik za 8. razred osnovne šole s prilagojenim predmetnikom in učnim načrtom 1201 945. Sklep o potrditvi delovnega zvezka »Naš jezik 3« za 3. razred osnovne šole 1201 946. Sklep o potrditvi priročnika »Svet glasbe« za pouk glasbene vzgoje za osnovno izobraževanje odraslih 1201 947. Sklep o potrditvi priročnika za učitelje za pouk predmeta Spoznavanje narave in družbe v 3. raz- redu osnovne šole j 1201 948. Sklep o potrditvi učbenika in delovnega zvezka za angleški jezik za 8. razred osnovne šole 1201 949. Sklep o določitvi poskusnih učbenikov za srednje izobraževanje 1201 950. Sklep o določitvi učnega načrta za pouk franco- skega in ruskega jezika za 1. in 2. letnik v programih srednjega izobraževanja 1202 ORGANI IN ORGANIZACIJE V OBČINI 951. Sklep o določitvi enotne poprečne prodajne cene m2 stanovanja, ki se upošteva za izračun predračunske vrednosti pri dodeljevanju posojil v 1982. letu (Ljubljana) 1202 952 Sklep o javni razgrnitvi osnutka zazidalnega načrta Višnja gora G-3 (Grosuplje) 1202 953. Odločba o uvedbi komasacijskega postopka v k. o. Podgora in k. o. Videm-Dobrepolje (Grosuplje) 1203 954. Sklep o osnovah za obračunavanje in plačevanje pri- spevkov za program vzgoje in izobraževanja v občini Grosuplje 1204 955. Sklep o osnovah za obračunavanje in plačevanje prispevkov za program telesnokulturne dejavnosti v občini Grosuplje 1205 956. Odlok o ustanovitvi Medobčinskega inšpektorata občin Idrija, Logatec, Vrhnika (Idrija) 1205 957. Sklep o valorizaciji prispevkov uporabnikov k stroškom zdravstvenega varstva (participacija) (Kočevje) 1207 958. Sklep o spremembi in dopolnitvi sklepa o pri- spevkih za zdravstveno varstvo v Občinski zdravstveni skupnosti Laško od 1. januarja 1982 dalje 1208 959. Sklep o prispevnih stopnjah za zdravstveno varstvo in osnovah za obračun prispevkov določenih kategorij zavarovanih oseb ter pavšalnih prispevkov za leto 1982 (Murska Sobota) * 1209 960. Odlok o ustanovitvi samoupravnega sklada za in- tervencije v kmetijstvu in porabi hrane občine Zagorje in o zagotavljanju in usmerjanju sredstev za intervencije v proizvodnji hrane v obdobju 1982 do 1985 1210 — Popravek odloka o določitvi širšega območja naselja Ivančna gorica (Grosuplje) 1211 i V Izdaja časopisni zavod Uradni list SRS — Direktor in odgovorni urednik Peter Juren Tiska tiskarna Tone Tomšič, vsi v Ljubljani *- Naročnine za leto 1982 650 din. Inozemstvo 1300 din — Reklamacije se upoštevajo le mesec dni po izidu vsake številke — Uredništvo In uprava Ljubljana, Gradišče 14 — Poštni predal 379/VII — Telefon direktor, uredništvo, sekretar, šef računovodstva 224 323, prodaja 224 337, računovodstvo, naročnine 211 814 — Žiro račun 50100-603-40323 — Oproščeno prometnega davka po mnenju Republiškega komiteja za' informiranje št. 421-1/72