1?A
zornik 1946-1951 - zrcalo časa. Omen".:' oa :e tre ba tudi seenarij za film Soseska, kjer je upodobil sliko živ'jenja na vasi v redni Beli krajini.
Ivan Nemanie si prizadeva, da bi Arhiv Republike Slovenije poleg filmskega gradiva imetnikov, ki so aolžni izročiti to gradivo po zakonu, pridobil tud: večkrat zelo dragoeenc zbirke privatnih ustvarjalcev (npr. B. Jakae, Červinka). Dal je tudi pobudo za arh.vska filmska snemanja.
Da bi obogatil filmski fond, pomemben za našo zgodoi no, jc tudi v tujih filmskih arhivih evidentiral filmsko arhivsko gradivo, posneto pri nas, tako Tedenske filmske preglede v Filmskem arhivu v ZRN, Institutu Luce v Rimu, v filmskem arhivu Avstrije na Dunaju, načrtuje tudi evidentiranje v Franciji.
Ivan Neman tč je zaoral let .io tudi pri postavljanju strokovnega sodelovanja z RTV, za katere filmsko gradivo je Arhiv Republike Slovenije pristojen. Ker gre za najbogatejši sodobni arhiv, predvsem dokumentarnih posnetkov, je bil potreben poseben pristop že pri c identiranju tega gradiva. Na podlag' uspešnih začetkov pri katerih gre nedvomno tudi za njegovo zaslugo, je delo steklo.
Za delo, ki gaje opravil pri postavitvi filmskega oddelka pri Arnivu Republike Slovenije, za obdelavo filma kot dela naše kulturne dediščine in njihovo popularizacijo, je leta 1989 prejel državno odlikovan... Red zaslug za narod s srebrnimi žarki.
Svoj jubilej praznike naš drag '<olcga sredi dela, poln načrtov in snovanj za razvoj in uveljavitev slovenskega filmskeg arhiva. Ob Čestitkah mu želimo prevsem zdravja, da bi naerte lahko uresničil.
Marija Oblak urni
Dr. Vasilij Mclik - sedemdesetletnik
Dr. Vasilj Mclik, redni profesor zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljan jc 17. januarja 1991 praznoval svojo sedemdesetletnico. Profesor Melik |e bil učitelj generacijam naših arhi vistov, poleg tega pa je dosti svojega časa in dela posvetil tudi arhivistiki in arh.vom. Ti;mu njegovemu delu je namenjen ta zapis.
Svojo pot zgodov;narja in raziskovalca jc profesor Melik začel v arhivu, kot arhivist v Mestnem arhi /u v Ljubljani (1945-1947). Arhiv je sicer kmalu zapustil, a je nato ves čas živo spretrPjal delo arhi vistov in iazvo: arhivov. Sam je zapisal, da Še danes šteje arhivsko stroke za svojo. Zlasti aktiven je bi I pri delu Arnivskega društva Slovenije. Sodeloval je že v Arhivski sekciji Zgodovinskega društva (ustanovljeni leta 1948). Bil je med ustanovnimi član, Društva arhivskih delavcev Slci/enije leta 1954. Postal je društveni odbornik in leta 1959 podpredsedi..k društva. To funkcijo jc opravljal skoraj tri desetletja, do leta 1988. Ob svojih Številnih in odgovornih obveznostih jc vedno našel čas za odborove seje. Z znaniem in razgledanostjo je
prispeval k reševanju arhivskih problemov. Snovai jc z nami naš arhivski Časopis Arhivi in edicijo Viri, pri kateri jc bil tudi glavni urednik (1974 -1985). S prispevki seje udeleževal arhivskih zborovanj, posvetovanj in drugih prireditev (- Razvoj slovenskih mest zadnjih sto let. Nova Gorica 1972, - O izdajanju statističnih virov, Ljubljana 1974, lludva 1973, - Znanost in arhivi, Ljubljana 1984). Prispeval jc k strokovni in znanstveni rasti in razvoju arhivov. Vodil je raziskovalne programe (Nacionalni n soeialn programi pri Slovencih), sodeloval je nri razstavah (Nacionalni in socialni programi pri Slovencih, Ljubljana 1975), katalogih (Trne so dve domovini, ljubljana 1988) ter drugih arhivskih publikacijah (Pomen društev v slovenski zgodovini, Varstvo arhivskega gradiva društev, Ljubliana 1986). Od leta 1987 uspešno vodi strokovni svet Arhivsko muzejske službe Univerze v Ljubliani.
Arhivsko društvo je profesorju Mcliku za njegove zasluge za razvoj arhivov in društva leta I9K4 podelilo pt,znanje, leta 1991 pa ga jc sprejelo med svoje Častne člane.
V spominu nam jc ostal marsikateri dogodek z. ' clovnih sestankov in sproščenih debat s profesorjem Me kom, zlasti med društvenimi odborniki. Spominjamo sc dolg;Li razprav o imenu arhivskega easjpisa, ko nas jc presenetil s predlogom, naj časopis imenujemo Korenine! To jc bilo nato delovno ime revije. Hvaležni smo profesorju Mcliku za njegov prispevek k delu za rast in razvoj arhivov. Tudi njegova zasluga je, da seje pri nas arhivistika razvijala tako povezano z zgodovinsko vedo. V razmišljanju o znanosti in arhivih jc zapisal: »Zdi se mi, da sc vcukrat prav po nepotrebnem trudimo iskati razlike med arhivisti in zgodovinarji. Arhivsko in zgodovinsko delo sc neprestano in povsod prepletata med seboj.«
Ob jubileiu mu prisrčno čestitamo m želimo Še mnogo ustvarjalnih leti
Mar: i Oblak-Čarni
Uredništvo pórtala Slstory nima soglasja avtorja za objavo članka