1994-
KRONIKA èM^
2/42
Časopis za slovensko krajevno zgodovino
Dragotine kapiteljske cerkve v Novem mestu
Razstava Dolenjskega muzeja od 23. 4. do 19.
9.1993
Lanskega aprila je minilo petsto let od usta-
novitve novomeškega kolegiatnega kapitlja. V
prazničnem letu je bilo v mestu več prireditev in
slovesnosti, Dolenjski muzej pa se je vključil v
obeležitev obletnice s pripravo razstave vmietnin,
ki jih hrani novomeški kapitelj. Avtorja razstave
sta bila kustosa Dolenjskega muzeja Jožef Mati-
jevič in Majda Pungerčar.
Vsebinsko je razstava vključevala kapiteljsko
cerkev in proštijo z opremo ter prenosljive pred-
mete, ki so bili razstavljeni v muzejskem raz-
stavišču. Tak princip je bil nujen zaradi vsebine
obravnavanega, tehnično mogoč pa zaradi bližine
muzejskega razstavišča ter kapiteljske cerkve in
proštije.
Uvodni desetminutni videofilm je opozoril na
važnejše umetnine, jih pokazal v njihovi funk-
ciji, poudarek pa je bil dan spremembam, ki jih
je v bogoslužje prinesel zadnji koncil. Risbe
84
1994-
vi^ KRONIKA ^
-2/42
časopis za slovensko krajevno zgodovino
izbranih bogoslužnih predmetov so dopolnjevale
uvodni film.
Jedro razstave in prispevkov v katalogu so
predstavljali portreti kapiteljskih proštov, arhiv-
ski dokumenti, liturgična posoda in cerkveni
tekstil. Prosti so bili na razstavi predstavljeni z
umetnostnozgodovinskega gledišča, hkrati pa so
bili s pomočjo izbranih arhivskih dokumentov
tudi zgodovinsko ovrednoteni in so vodili časov-
no nit razstave, ki ji je v grobem sledilo tudi raz-
stavljeno posodje. Paramenti so bili razstavljeni
po barvnih skupinah v vitrinah s kotnimi
ogledali.
Oltarna slika s podobo Bmske Matere božje je
bila razstavljena skupaj s škofovskimi znamenji.
ki so jih smeli novomeški prosti nositi do dru-
gega vatikanskega koncila.
Rekonstruirana veziljska delavnica Šolskih
sester de Notre Dame iz Novega mesta in nji-
hovi izdelki so razstavo v muzejskem razstavišču
zaključevali.
V kapiteljski cerkvi in proštiji so kratka be-
sedila opozarjala na spomenike, ki presegajo lo-
kalno pomembnost (oltarna slika svetega Mik-
lavža beneškega slikarja Tintoretta iz 16. sto-
letja, Metzingerjeve slike na stranskih oltarjih iz
18. stoletja, intarzirane kome klopi iz 18.
stoletja).
Štiri točkovno naravnane glasbene kulise so
na svoj način dopolnjevale razstavo. Prva je opo-
zarjala na prosta Slatkonja, ki je bil med drugim
tudi priznan glasbenik svojega časa in celo
kapnik dvornega pevskega zbora. Čas fran-
coske nadvlade je pomenil hud udarec novo-
meškemu kapitlju, saj je bil tedaj celo ukinjen, na
kar je med drugim opozarjala tudi glasba.
Ignacij Hladnik je večino svojega življenja
posvetil glasbi v Novem mestu, kar 42 let pa je
bil tudi kapiteljski organist.
Orgelska glasba je dopolnjevala manjši ambi-
ent s sliko Emske Matere božje. Izbor glasbe je
pripravil mag. Franci Križnar.
Vabilo, plakat, zloženko, katalog in razstavo
je oblikoval dipl. inž. arh. Marjan Loboda.
V katalogu so sledeče razprave. Uvodni
besedi ravnatelja Dolenjskega muzeja Bojana
Božiča sledi kratek zgodovinski oris novo-
meškega kolegiatnega kapitlja avtorja dr. Fran-
ceta M. Dolinarja. Umetnostnozgodovinska raz-
iskava o galeriji kapiteljskih proštov s katalo-
škimi opisi je izpod peresa višjega kustosa Do-
lenjskega muzeja Jožefa Matijeviča. Restavrator
specialist iz Zavoda za varstvo naravne in
85
1994-
vi^ KRONIKA
-2/42
Časopis za slovensko krajevno zgodovino
kulturne dediščine Novo mesto je podal krajši
opis projekta z vidika restavriranja. Sledi pri-
spevek dr. Leva Menašeja o sliki Bmske Matere
božje. Prispevek o liturgičnem posodju s kata-
loškimi opisi je delo muzejske svetovalke iz
Pokrajinskega muzeja Maribor Marjetice Simo-
niti. Arhivske dokumente z regesti in kratko
kronologijo je pripravil arhivar France Baraga, o
cerkvenem tekstilu, o zlatarjih, srebrarjih in
pasarjih v Novem mestu pa piše kustodinja
Majda Pimgerčar.
V času razstave je potekal v muzeju tečaj
belega vezenja in prikaz izdelovanja masnega
plašča. Oboje so vodile Šolske sestre de Notre
Dame. Razstava in prispevki v katalogu kažejo
na vzpone in padce novomeškega kolegiatnega
kapitlja, na vpetost te cerkvene ustanove v
evropska zgodovinska dogajanja in tudi vpliv
posameznika na delovanje take ustanove.
Pomen in imenitnost tovrstnih ustanov se ka-
žeta posredno z inventarjem, ta pa je na Do-
lenjskem skorajda neraziskan. Veselilo bi nas, če
sta razstava in katalog spodbudila lastnike k
primernemu hranjenju in ohranjanju sledov pre-
teklih stoletij, strokovnjake pa k raziskovanju.
Majda Pungerčar
86