NAÄLOV—ADDRESS 6Mb 1.8.1 Jetant •117 St Clair Ara. CLEVELAND, OHIO
»il
Največji slovenski tednik v Združenih državah ameriških
The largest Slovenian Weekly in the United States of America
Enterede aa Second Clui Matter December 13th. 1923 a« the Port Office at Cleveland. Ohio.	• » k Under the Act of Aastet 24th, 1912. Aeeepted for M	bUhif at Special Rate of Portage Provtted far In SeSction 1108, Art of October 3rd. 1917. Authorised on May 22d. 1913
Štev. 27 — No. 27	CLEVELAND, O., 4. JULIJA	(JULY), 1933 LETO (VOLUME) XIX
SLOVENSKA BANKA
Zadnji teden so se podali v Washington Dr. James Seliškar, predsednik North American Trust Co., Mr. W. B. Woods, odvetnik te banke, in sodnik Frank J. Lausche, kjer so obravnavali z uradniki zakladni-škega oddelka in z voditelji R. F. C. glede North American Trust Co. Dne 29. junija je dobil konservator banke Dr. Seliškar iz Washingtona telefonič-no sporočilo od vlade, da je slednja ugodila načrtom North American Trust Co. za ponovno odprtje naše slovenske banke.
Kot se poroča, bo ustanovljena nova banka, ki bo federalna rezervna banka. Ta banka bo začela poslovati okoli 1. augusta T 1. V tej banki bo garantiran sleherni dolar po vladi, glasom najnovejše postave za federalne rezervne banke.
Medtem so pa v teku vse potrebne priprave, da začne banka plačevati 20 odstotkov starih vlog. Banka je že dosedaj plačala 3 odstotke, torej bo vsega skupaj 23 odstotkov.
Kdaj se bo začelo plačevati 20 odstotkov, bomo v "Glasilu" naznanili. Prosi se še nekoliko potrpljenja, da se stvar uredi, ker je s tem združenega silno dela. Glede ostalega deleža vlog, kar je nad 23 odstotkov, so tudi vse priprave v teku, da nihče ne bo kaj zgubil. Ostali delež bodo vlagatelji namreč začeli dobivati, kakor hitro plača banka dolg na R. F. C.
-o— _
Napredek katolištva v Bosni Kaj lepo se opaža napredek katolištva od zasedbe te dežele po bivši Avstriji. Od leta 1879 do 1932 je število katoličanov v Bosni in Hercegovini naraslo od 208 na 570,000. Število prebivalcev se v Bosni naglo množi. V razdobju 1920-1929 se je povprečno rodilo v Bosni 51 otrok na 1,000 prebivalcev. Število župnij je naraslo od *leta 1877 od 111 na 218, prav tako število posvetnih duhovnikov, ki jih je danes 146. Razvijajo se tudi samostani; število frančiškanskih samostanov je naraslo od 10 na 16» jezuiti imajo tri samostane, trapisti enega v Banjaluki in dve podružnici, poleg tega je v Bosni in Hercegovini 2 samostanov za sestre najrazličnejših verskih družb.
-o-
Slovenski graduantje Nedavno smo priobčili imena številnih slovenskih graduantov iz Clevelanda, ki so dovršili višje šole. Tudi na znani Cathe-dral Latin višji šoli je te dni dobilo šest naših mladih študentov diplome in sicer: Ven-ceslav Frank, Joseph Perko, John Sporar, Edward Travnikar, Herbert Zalar in Anthony Zor-ko. Vsem tem graduantom, kakor tudi gotovo njih ponosnim staršem naj veljajo naše iskrene čestitke.
-o-
V oletead gre v ¡fokoj St. Paul, Minn., 29. junija.— Znani oče prohibicije Andrew Volstead je dobil danes poročilo, da naj se umakne iz javnosti in naj gre v pokoj. Volstead je bil zadnji čas svetovalec in administrator prohibicijske stranke na severozapadu.
NOVI DAVKI V OHIO
Columbus, O., 1. julija.—Ker sta obe zakonodajni zbornici o-dobrili novi zakonski načrt go-vemerja White glede novih dav kov, bo imela vsled tega država Ohio letno okrog $35,000,000 več dohodkov. Polovico te svo-te se bo rabilo v šolske namene.
Novi davki v tej državi bodo sledeči: 2c davka na vsako steklenico piva in 50c na vsak sodček piva.
lc posebnega davka na galono gazolina.
10% davka na vse kosmetič-ne (lepot ične) predmete; pri tem je izvzeto milo.
10% davka na vstopnice raznih prireditev, ki znašajo nad 40c.
2c davka na vsak zavitek cigaret, vsebujoč 20 cigaret.
5 % posebnega zapuščinskega davka.
$1.50 in $10 letnega davka na posebne avtomatične stroje, kjer se po centu in 5c prodaja raznovrstno blago.
Pričakovati je, da bo ta novi zakonski načrt governer White jutri v celoti podpisal.
-o
Jeaniije in njihorp «šolo
Jezuitov je na svetu 22,337. Ti imajo v svojih rokah 28 univerz s 24,609 slušatelji, 9 visokih misijonskih šol s 7,000 dijaki in 211 drugih zavodov s 79,-177 učenci. Sami njihovi misijonarji imajo 35 takih zavodov. — Jezuitje vodijo 26 astronomskih observatorijev, vzdržujejo 11 bolnišnic za gobavce z 8,000 gobavimi bolniki; dalje imajo 25 misijonskih semenišč, 2,337 misijonskih šol s 300,000 učenci. Razen tega vodijo še 110 misijonskih sirotišč z 11,500 reveži in 50 bolnišnic, v katerih se zdravi in oskrbuje 20,000 bolnikov.
o
Amerika bo gradila 32 bojnih ladij
Washington, D. C.—Mornariški tajnik Claude A. Swanson je te dni naznanil, da bo njegov department v kratkem pričel graditi nove bojne ladje, v smislu .programa javnih del, ki ga uključuje sprejeti zakon za ekonomsko okrevanje. Vlada bo v prihodnjih treh letih zgradila 32 križark, rušilcev, podmornic in topničark, za kar bo izdala $238,000,000. Swanson je dalje rekel, da bo vlada takoj pričela izvajati ta program in da bodo vladne ladjedelnice v kratkem obratovale s polno paro.
-o-
Sedemurno delo za poštne uslužbence na železnicah
Cincinnati, O., 28. junija.— Ker je poštni department določil znižanje delovnih ur za poštne uslužbence na železnicah, bodo od sedaj naprej ti uslužbenci delali samo po sedem ur dnevno.
-o-
—Dne 28. junija se je na žitni borzi v Chicagu kvotiralo $1.01 za bušelj pšenice. Dva meseca nazaj je bila cena buš-lju pšenice 38 centov. Dasirav-no je cena tega žita zelo ugodna, farmer j i ne bodo imeli dosti dobička, ker nimajo dosti pšenice v zalogi; novi letošnji pridelek pa tpdi bolj slabo kaže.
šE DVE DRŽAVI ZA PREKLIC 18. AMENDMENTA
San Francisco, Calif., 27. junija.—Danes so se vršile v tej državi volitve za preklic 18. a-mendmenta. Natačno število oddanih glasov vseh volilnih pre-cinktov še ni znano. V 4,188 precinktih je bilo za preklic prohibicije oddanih 498,819 glasov, proti pa 150,350.
Charleston, W. Va., 27. junija.—Naša država, ki je bila zadnjih dvajset let popolnoma suha, je svoje tozadevno stališče pri današnjih volitvah spremenila. Za preklic 18. amendmen-ta je bilo namreč oddanih 186,-742 glasov, proti pa 110,508.
Naša država je torej že 16., ki odobrava preklic 18. amend-menta. Za uveljavo tega preklica mora še 20 držav glasovati, kar se bo skoro gotovo izvršilo do konca tekočega leta.
-o-
Obsojeni politikarji
Philadephia, Pa., 28. junija. —Danes se je vršila na tukajšnji sodniji zanimiva obravnava napram številnim politikar-jem, ker so pri-zadnjih volitvah na debelo goljufali Med obsojenimi je tudi državni senator John J. McClure. Vseh prizadetih je 95;»
t.-o--
Pijan sodnik
SLOVENCI V AVDUENCI PRI PAPEŽU .
Portsmouth, O., 28. junija.— Po štiriurnem debatiranju je danes tukajšnja porota, obstoječa iz štirih žensk in osem moških spoznala krivim tukajšnjega mestnega sodnika Horace L. Smalla, ker je bil pijan. Tozadevna kazen za sodnika bo v kratkem naznanjena.
-o- .
Bivša tovarna avtomobilov
bo
izdelovala pivo
Znana bivša Peerless motorna družba v Clevelandu, O., bo svoje prostore preuredila in začela z novo obrtjo. Izdelovati hoče namreč pivo. V ta namen je naročila najnovejše stroje ter potrebščine za svojo novo pivovarno.
-o-
Prodajni davek v IHinoisu Springfield, 111., 28. junija.— Governer Horner je danes podpisal novi zakonski načrt glede 2% prodajnega davka v tej državi, ki stopi kmalu v veljavo.
—i-o—-
—Selby izdelovalnica čevljev v Portsmouth, O., bo počenši s 15. julijem svojim delavcem povišala plačo za 10%. Vsled tega bo imelo 3,200 delavcev korist.
—United Air Lines družba bo začela s 10. julijem skrajšan zračni promet med New Yorkom in San Franciscom. Po novem načrtu bo mogoče kontinent preleteti v 23 urah.
/-o-
—Nemški kancler Adolf Hitler namerava izstopiti iz katoliške cerkve in se pridružiti novi nemški narodni protestantovski.
—Dne 1. julija se je v South Bned., Ind., ustrelil 62-letni Albert R. Erskine, predsednik znane Studebakerjeve korpora-cije za izdelovanje avtomobilov. Samomor je izvršil vsled tega, ker je označena korporacija prešla v roke receiverja.
Ljubljana, 11. «junija.—V četrtek, 1. junija ob 3. popoldne se je odpeljalo proti Rimu 42 Slovencev, da se udeleže bin-koštnih slavnosti jubilejnega leta. V petek zvečer so po kratkem odmoru v Florenci, kjer so si ogledali najlepše zanimivosti, srečno prispeli v večno mesto.
Poleg štirih glavnih cerkva: sv. Petra v Vatikanu, sv. Pavla pred mestnim obzidjem, sv. Janeza v Lateranu in Marije Mag-giore so obiskali tudi grob sv. Cirila, apostola Slovencev, sv. Cecilije in sv. Boštijana. Šli so kakor v skrivnostnem sprevodu prvih kristjanov' r svečkami v rokah po hodnikih najlepših katakomb sv. Kalista. Občudovali so umetniške slike vatikanske pinakoteke, slavna dela znamenitih mož v papeževem muzeju in neminljive tvorbe Raf-faela in Michelangela.
Nudil se jim je očarujoč pogled na papežev Corteo; to je njegovo spremstvo, ko ga pri največjih slavnostih v sprevodu prinesejo v cerkev sv. Petra.
Višek vsega pa je bila avdi-jenca pri papežu, .katero so dobili po posredovanju ekselcnce nuncija Pellegrinettija hI msgr. Dadjereca, rektorja zavoda sv. Jeronima. Za tako majhno skupino je taka avdijenca nekaj izrednega.
V	pondeljek 3. junija ob 6. zvečer je bila avdijenca napovedana. Ni bilo treba dolgo čakati ; zakaj že okoli pol sedmih se je prikaoala papeževa častna straža in takoj za njo sv. oče sam. Šel je od osebe do osebe in vsakemu "stisnil roko; takoj so čutili vsi, da imajo pred seboj res dobrega, ljubeznivega očeta.
V	svojem nagovoru, ki ga je imel takoj nato, je sv. oče izvajal nekako sledeče:
Sprejemamo vas z veseljem kot dobre sinove in hčere, kot zveste otroke, ki so prišli v jubilejnem letu obiskat svojega očeta. Sprejemamo vas z veseljem zlasti zato, ker ste zastopniki Slovencev—to ime veliko pomeni—ker ste zastopniki onega naroda, ki je bil vedno zvesto udan rimsko katoliški cerkvi in od katerega < upamo, da bodo sinovi hodili po istih stopinjah, kakor so jih hodili nji-liovi očetje, da bodo zmagali sedanje in prihodnje težave. V dokaz naše posebne naklonjenosti vam» podajamo čudodelne svtetinje in Želimo, da bi se tudi njene milosti razlile na vas, na vaše sorodnike in prijatelje, na vse, katere zastopate."
Svetinje je razdelil voditelj skupine dr. Odar, sv. oče pa je še enkrat podal vsakemu posebej roko in jim podelil svoj veliki blagoslov. •
Prežeti globokega spoštovanja do papeža, z neizbrisnimi spomini so se romarji vračali v torek zvečer proti domu. Med potjo so si ogledali še Benetke. V sredo zvečer pa so se veseli sešli s svojimi znanci v Ljubljani.
-o
Ne jutri, ampak danes se odložite zp pristop v našo Jed-
DOLOČBA MINIMALNIH PLAČ
RAZNE KRATKE VESTI
Washington, D. C., 30. junija.—Na polju tekstilne induptri-je se je danes izvršila velika sprememba v korist delavcev.
General Johnson je v sporazumu z lastniki številnih predilnic na jugu in drugih krajih dosegel sporazum za zvišanje plač. Do sedaj so dobivali delavci v teh tovarnah jako nizke, celo sramotne plače; pri tem so bili prizadeti tudi otroci.
Na podlagi tega sporazuma, se otrok v gotovih letih starosti ne bo več jemalo za to delo.
Minimalna plača za kakega delavca tekstilne industrije na jugu bo znašala $10.00 tedensko za 40 urno delo; plača v predilnicah v drugih krajih (na severu itd.) bo pa znašala do $13. tedensko.
DESET ZAPOVEDI ADOLFA HITLERJA
V znamenju plemenskega vraštva
so-
Po vseh uradih, šolah, mestnih parkih in javnih prostorih je razobešenih "10 zapovedi na-cijonalne Nemčiji."
1. Vedno in povsod misli na koristi rojakov in domovine. Nobena zadeva se ti ne sme zdeti prema lenkostna.
2; Ne kupuj inozemskega blaga, ker s tem zmanjšaš nemški narodni zaklad.
3.	Privošči svoj denar samo nemškim delavcem.
4.	Ne daj nobenega zaslužka tujcem, da ne boš osramotil tvoje tovarne ali družine.
5.	Nikoli ne jej inozemskega mesa, ki je kvarno za tvoje zdravje (!) in nemške finance.
6.	Piši samo na domačem nemškem papirju in rabi samo nemški pivnik.
7.	Nosi samo nemški klobuk in obleko.
8.	Uživaj samo na nemškem polju pridelano moko, sadje in pivo.
9.	Pij samo v nemških tovarnah pripravljeno kavo in čokolado.
10; Ne verjemi nikoli v to, kar ti bodo pripovedovali tujci.
-o-
Maščevanje farmarja Greenville, 111., 29. junija.— Ker je tu živečega 45-letnega farmarja William Bilijeja njegova žena že pred dvema tednoma zapustila, je dotičnik danes ustrelil in zastrupil 34 glav svoje goveje živine in nad 400 kokoši. Končno je zanetil še ogenj v vsa gospodarska poslopja. Oblasti so farmarja vsled tega aretirale.
-o-
Virginia bo volila o prohibiclji
Richmond, Va., 29. junija.— Ker je dvetretinska večina članov zakonodaje te države podpisala posebno peticijo na go-vernerja za sklicanje izvanred-nega zakonodajnega zasedanja, se bo isto vršilo dne 1. avgusta t. 1. Na tem zasedanju bo na dnevnem redu preklic 18. amendmenta.
-o-
—Roscoe (Fatty) Arbuckle, sloveči filmski igralec, je dne 29. junija umrl v New Yorku, zadet od srčne hibe.
—Ker zakonska dvojica Mr. in Mrs. John Mitchell v Chicagu nimata sreče, da bi se zamogla ponašati s kakim potomcem, sta te dni adoptirala nekega pet mesecev starega fantka. Krušna mati tega otroka je Lolita Armour, edina hči bivšega klav-niškega magnata Ogden Ar-mourja, ki ji je zapustil več milijonov premoženja. Po smrti Mitchellovih bo ta adoptiranec srečen dedič ogromnega premoženja.
—Dne 29. junija so zvezni agentje v Joplin, Mo., ustrelili farmeiaja Homer Weese, starega 45 let. Ta tragičen slučaj se je izvršil med časom, ko so hoteli agentje Weeseja aretirati, ker je v svojem skednju kuhal žga nje.
—Tekom meseca maja t. 1. je v Chicagu, umrla 28-letna Mrs. Margaret T. Cudshoff, ki je i oporoki določila in zapustila edi no svojo devet-letno hčerko svoji materi. Soprog pokojnice se je vsled te oporoke pritožil na sodniji, toda sodnik je končno določil, da je oporoka pravomoč-na ali veljavna.
—S 1. julijem je bilo v mestu Clevelandu odstavljenih devet prohibicijskih agentov in pomožni prohibicijski administrator Ernest Rowe. Ta odred ba je dospela iz Washingtona, ker je vlada te dni odstavila 1,200 suhaških agentov. Vlada bo na ta način prihranila $4,-000,00 na leto.
—Dne 29. junija se je vršila v New Yorku rokoborba med Jack Sharkejem in Primo Car-nerom. V šestem spopadu je zmagal Italijan Carnera ter s tem postal svetovni šampijon rokoborbe. Te rokoborbe se je udeležilo 40,000 oseb.
—Bivša znana denarna zavoda v Clevelandu, O., The Guardian Trust Co. in The Union Trust Co. bosta prenehala poslovati. Pač sta se združila z na novo ustanovljeno National City banko. Uložniki Guardian kompanije bodo za enkrat dobili 26% od svojih vlog, vložniki Union Trust kompanije pa 35%. V par dneh bo vsled tega vložnikom izplačanega 50 milijonov dolarjev.
—Dne 29. junija so roparji in tatovi obiskali dom Charles Chaneja v Los Angelesu, Cal. Chaney se je naslednji dan ponašal, da so tatovi prezrli na njegovem domu skritih $5,000 v gotovini in več zlatnine. Ko so to novico zvedeli roparji, so Chaneja zopet obiskali naslednjo noč ter mu odnesli ves skriti denar in zlatnino.
—Dne 29. junija je na poskusnem poletu s svojim zrakoplovom v Patterson, La., pilot James R. Wedell preletel 367 milj na uro.
—Na 7315 Lexington Ave. v Clevelandu živi 85-letna vdova Mrs. Mary A. Malcomson. Na svojo starost si krajša ure z igranjem na harmoniko, za kar je prava mojstrica.
—Meseca oktobra t. 1. se bo vršil v Philadelphiji, Pa», katoliški kongres. Tega kongresa se bo udeležil tudi Rt. Rev. James Dewolf Perry, škof protestantov episkopalne cerkve, ki bo imel pri tej priliki svoj govor.
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
Novi grobovi: Umrla je Alojzija Ličof na Potokih 17 pri Javorniku. Dočakala je starost 88 let. — V Vojni vasi so pokopali Tinco Mueller, sestro Črnomelj skega župana. — V Kos-trivnici je umrl trgovec Jakob Junež. — V Solčavi je 8. junija mirno v Gospodu zaspal ta-mošnji župnik zlatomašnik in duhovni svetnik g. Miloš Šmid. —V Kamniku so položili v grob Marijo Repenšek. — V Kamnici v dolski župniji je odšel v večnost 77-letni Franc Zupančič. — V Ljubljani so odšli v večnost: Marija Kuglič roj. Sko-čir, Avguština Zevnik, rojena Kodelja, soproga ključavničarja. — Dne 10. junija je na Vrhniki izdihnila svojo blago dušo 25-letna Ana Rode, po domaČe Blažova. — V Hrastniku je po kratki bolezni mirno v Gospodu zaspal Frank Kristofič, rudniški delovodja. — V Spodnjem Kašlju je umrl trgovec in posestnik Ivan Snoj. — V Rožni dolini (Ljubljana) je preminul dimnikarski mojster in posestnik Franc Verhovc. — V Štipu v Južni Srbiji je požela smrt Antona Nemaniča iz Dra-šič št. 3 pri Metliki, ki je nastopil vojno službo letos maja meseca. — Strela je ubila v sobi 14-letno Frančiško Kožar iz Zagorice pri Dobrepoljah.
Po nesreči je zadel strel v
trebuh Ferka Janeza, posestnika pri Sv. Urhu in župana občine Tinje na Pohorju; poškodbi je podlegel.
Uboj s krampačem. Janez Kocjan, posestnik v Zagradu, št. 33 pri Škocijanu je kopal 9. junija v vinogradu J. Ruparja v Starih vinah. Zvečer se je vračal v družbi Pavla Markelca in Janeza Dulca. Na križpoti so se razšli, poslovili in nadaljevali vsak svojo pot. Markelc in Dulc skupaj, Janez Kocjan pa sam. Ko napravijo kakšnih 30 korakov, že zasiišita Markelc in Dulc neko pokanje. Hitro se vrneta in najdeta Janeza Kocjana nazavestnega ležati na tleh. Na glavi je imel veliko rano kakor tudi več ran po telesu. Odnesla sta ga domov, kjer je po treh urah umrl. Zapušča ženo in pet nedoraslih otrok. Sam je še povedal, da sta ga napadla dva moška, ki ju pa ni spoznal.
Občinske volitve bodo baje v kratkem razpisane, za enkrat v dveh banovinah, je izjavil na nekem shodu v Sarajevu ministrski predsednik dr. Skrskič. Kateri banovini prideta prvi na vrsto, javnosti še ni znano. Nekateri kažejo bivšo Črno goro in Macedonijo, drugi pa na Slovenijo in Hrvatsko.
Velik požar je uničil -gospodar sko poslopje posestniku Jurge-cu v Barislovcu. Njegov sosed Jerenko je bil tako nesrečen, da mu je pogorelo gospodarsko poslopje in stanovanjska hiša do tal. Starši in otroci so v samih srajcah ^zbežali na prosto ter se oteli iz gorečega poslopja. Jurgec je zavarovan, Jerenko tudi, toda komaj za 280 kron. Jurgečevo in Jerenkovo ženo so prepeljali v ptujsko bolnišnico.
MTCffYENA NAZNANILA
Društvo sv. Frančiška Serafin-skega, 46, New York, N. T.
S tem nfznfmjnm. da 86 naša prihodnja mesečna, oziroma polletna seja vrši v soboto, dne 8. julija zvečer kakor po navadi. Zato vas vljudno vabim, da se te seje vsi za fotovo udeležite, posebno pa tisti, ki ste zaostali z asesmentom, ker društvu je povsem nemogoče, da bi za članstvo zalagalo. Člani in članice se pa še ne zmenijo, da bi na sejo prišli in vsaj nekoliko svojega dolga poravnali. Ce bo šlo še tako naprej, bo naša dru št vena blagajna kmalu izčrpana. Kje se bo pa potem jemalo in zalagalo? .
Zato vas ponovno opominjam da ne izostanete od prihodnje seje, ker od sedaj naprej se ne bo več osebno ali pismeno opominjalo vsakega posebej; vsak dobro ve, kaj ima storiti, da se izogne suspendaciji. Zatorej ce njeni mi brat, sestra, pridi na sejo, da se pogovorimo, kaj je
treba ukreniti, da bo v zadovoljstvo vseh skupaj. Z bratskim pozdravom,
Frank Potočnik, tajnik in blagajnik
Društvo sv. Alojzija, št. 47, Chicago, 111.
Prihodnja društvena seja se bo vršila v soboto, dne 8. julija v navadnih prostorih; začetek ob osmih zvečer. Članstvo je vljudno vabljeno, da se te seje udeleži polnoštevilno.
Na tej seji bodo nadzorniki društva prečitali finančno poročilo ali račun o društvenem poslovanju za pretečenih šest mesecev.
Pod spretnim vodstvom bra ta predsednika bo seja kolikor mogoče kratka, po seji bo pa prosto okrepčilo na razpolago katero bo daroval naš društveni blagajnik.
S sobratskim pozdravom, Joseph Kremesec, tajnik.
Društvo Marije Device, št. 50 Pittsburgh, Pa.
Tem potom uljudno poživljam članstvo našega društva, da se kolikor mogoče vsi udeležite prihodnje seje dne 9. julija. Na tej seji boste slišali poročilo o 6 mesečnem poslovanju društva; tako bomo imeli važne raz govore v prilog proslave 401et-nice obstanka našega društva
2e danes omenjam in vas o-pozarjam na to veliko proslavo ki se ima vršiti dne 20. avgusta t. 1. na nedeljo. Dopoldne gremo k slovesni sv. maši, katere se bo moral vsak član udeležiti tako tudi zvečer velikega programa z banketom, katerega se bo udeležilo več glavnih uradni kov KSKJ. in zastopnikov dru gih bratskih organizacij. Vstopnice za banket imamo že na razpolago; vsi člani (ce), so pro-šeni, da si jih nabavijo do 14. avgusta, ker na banketu bodo imele vstop samo osebe z vstopnicami, ki bodo že prej kupljene. Jedil in drugega se bo nam reč pripravilo samo toliko, kolikor bo vstopnic do tedaj raz prodanih.
Posebno prosim vse naše člane ustanovnike in člane, ki so pristopili k društvu leta 1893, da pridete na prihodnjo sejo dne 9. julija, ker od vas se želi dobiti še nekatere podatke od ustanovitve društva; tako se vas bo tudi povabilo, da boste navzoči na tej proslavi 401etni-ce.
Nadalje prosim vse one čla ne, kateri ste začeli zopet delati, da bi tudi že enkrat pričeli s plačevanjem vsaj rednih mesečnih prispevkov; zaostali dolg pa naj skuša vsak poravnati kakor mu okoliščine in priložnosti dopuščajo. Ako se. veliko članstva poslužuje rezerve, pomislite, koliko s tem nalagamo izrednega dela v glavnem uradu, tako tudi pri društvu. Nikakor ne moremo misliti, da bi se vse to delo zamoglo narediti zastonj. Zaeno naznanjam žalostno
vest, da smo zadnji mesec izgubili tri nale člane. Dne 12 junija je naš ¿lan na potnem listu v stari domovini br. Matija Peršič umri, postal je žrtev vremenskih razmer. Isti dan je umrl v tukajšnjem mestnem zavodu br. Ed. Human, in 27. junija se je smrtno ponesrečil na farmi br. John Cado-nič. Vsi ti pokojniki so bili v najboljših letih. Vsem prizadetim družinam in njih sorodnikom izrekam v imenu našega društva iskreno sožalje. Pokojne sobrate priporočam v molitev in blag spomin. Naj počivajo v miru božjem! Iz tega razvidimo dragi mi bratje in sestre, kako nujno nam je treba, da smo zavarovani pri društvu in Jednoti, ker ne vemo ne ure, ne časa, kje in kakšna usoda nas lahko čaka.
Z bratskim pozdravom Math Pavlakovich, tajnik.
Ï
63,
Društvo sv. Lovrenca, š Cleveland, O.
S tem naznanjam članstvu našega društva sklep seje z dne 13. maja t. 1., da se bolniška podpora zniža od $7 na $6 tedensko. Ta podpora se je znižala iz sledečih razlogov:
Prvič, ker je mesečni ases-ment 65 centov za bolnišk; sklad prenizek in se torej z istim nikakor ne more plačevati $7 podpore na teden. • To je bil glavni vzrok, da je prišlo društvo do tega sklepa, da je treba bolniško podporo znižati, ali pa asesment zvišati.
Drugič, ker v teh slabih časih ni primerno zvišati asesmenta; saj članstvo že tako težko zmaguje sedanji asesment, zato je društvo rajši bolniško podporo nekoliko znižalo. To znižanje ostane v veljavi samo za nedoločen čas. Kakor hitro začno banke zopet redno poslovati, kjer ima naše društvo naložen svoj denar, se bo ta ukrep društva razveljavil, če bi banke redno poslovale kakor so poprej, bi nam ne bilo treba bolniške podpore znižati, ker ima društvo dovolj denarja naloženega v bankah, da bi lahko plačevalo bolniško podporo tako, kakor jo je dosedaj.
Toliko članstvu v pojasnilo da se bo znalo kako ravnati bodoče. Če pa članstvo želi ka ko drugo izpremembo pri društvu, naj se udeleži prihodje seje polnoštevilno in tam izrazi svoje mišljenje. Z bratskim pozdravom,
Louis Simončič, predsednik, 5197 Miller Ave., Maple Heights
Društvo Mariji čistega Spočetja, it. 85, Leraln, O.
Tem potom se članicam nafte-,ga društva naznanja, da redna seja, ki bi se imela vriiti dne 9. julija, bo preložena in sicer na
8. julija; torej v soboto zvečer ob 7. namesto v nedeljo popoldne. Izvolite to premembo vpo-števati in se seje udeležiti polnoštevilno.
Kakor znano, se vrši koncert skupnih pevskih zborov v Eu-clid, O. na dan 9. julija. Ker so skoro vse uradnice našega društva tudi članice našega lokalnega zbora "Naš dom" tukaj v Lorainu, so članice društva dovolile na zadnji seji, da se julijsko sejo preloži za en dan prej, kakor gori označeno. Prihodnja seja se vrši torej v soboto, dne 8. julija zvečer.
Ob enem opominjam vse tiste, ki so zaostale s plačevanjem asesmenta, da poravnajo dolg ako jim je to mogoče, kajti naša društvena blagajna je že do cela izčrpana, vsled česar je popolnoma nemogoče še za kako članico zakladati. To tudi dobro veste, da denarja, kar ga imamo še na banki, ne moremo dvigniti, ker je še vedno "zamrznjen."
Upam, da boste vse cenjene Članice to moje naznanilo blagohotno vpoštevale in se po istem tudi ravnale.
S sosestrskim pozdravom Mary Pavlovcic, tajnica.
Društvo sv. Janeza Evangelista št. 65, Milwaukee, Wis. 1
Članstvu našega društva se uradno naznanja sklep zadnje seje z dne 11. junija, da preložimo prihodnjo društveno sejo, katera bi se imela vršiti v nede-jo, dne 9. julija, na sredo, dne 12. julija. Ta prememba je narejena zaradi piknika, katerega bomo imeli v nedeljo, dne 9. julija v Seidenkrantz parku, to je ne 38. in Burnham St.
Člani ste vabljeni, da se gotovo vsi udeležite piknika, da se nekoliko bolj spoznamo in razveselimo pri dobri kapljici v prosti naravi. Odbor je marljivo na delu, da boste vši dobro postreženi.
Nadaljni sklep te seje je bil tudi, da se ne bo zalagalo za nobenega člana več iz društvene >lagajne; kdor ne bo plačal svojega asesmenta do 25. v mesecu, bo enostavno suspendiran. Torej ne odlašajte! Pridite na sejo, da se opravičite, ker meni kot tajniku ni mogoče za nobenega založiti. Dolžnost vseh članov je torej, da se udeležite prihodnje seje dne 12. julija ob osmih zvečer v navadnem prostoru, ker bodo prečitani šestmesečni računi, da se boste potem sami prepričali, kako sedaj naša društvena blagajna obstoji. — Sobratski pozdrav,
Luka Urankar, tajnik.
Društvo sv. Petra in Pavla, št.
91, Rankin, Pa.
Tem potom se naznanja članstvu našega društva, kot določeno na minuli seji dne 11. junija, da od sedaj naprej ne bo moglo društvo za nobenega čla na ali Članico več zalagati za asesment, ker naša društvena blagajna je skoraj že do kraja izčrpana; denarja, kar ga je na Braddock Trust banki, pa ne moremo dvigniti, ker ta banka še sedaj ne posluje. Vsled te ga mora vsaki član ih članica redno vsak mesec Švij asesment plačati. Ako je pa komu to nemogoče izvršiti, naj pride na prihodnjo sejo dne 9. julija in se ga bo vpisalo v rezervo Važna opomba! Kdor saj ne koliko dela, takega člana ali čla nico se ne more vpisati v re zervo. Prosim vas torej, da bi ta opomin blagohotno vpošteva li. Kdor pa istega noče vpošte-vati, ne na en ali drugi način ta bo suspendiran brez vsakega nadaljnega opomina.
Zaeno vljudno vabim naše članstvo na prihodnjo sejo dne 9. julija, kjer bo prečitan račun naše zadnje veselice, tako boste tudi slišali finančno poročilo zadnjih šest mesecev našega društva. Torej pridite vsi, ker bo še več drugih važnih točk na dnevnem redu. Nadalje bomo morali izbrati ali izvoliti novega zapisnikarja (drugega tajnika), ker naš sedanji drugi tajnik brat Martin Rudman je odšel v Forest kempo.
Torej vidite, dragi mi sobrat-je in sestre, kaj vse bomo imeli na prihodnji seji za rešiti. Pridite vsi in plačajte tudi svoj asesment, pa bo vse O. K. Sobratski vam pozdrav,
F. J. Babich, tajnik.
se bo vse vršilo v splošno zado-voljnost.
Nadalje tudi uljudno vabim člane našega društva, da bi se polnoštevilno udeležili prihodnje seje dne 10. julija, da bč-ste slišali polletno poročilo o dohodkih in izdatkih.
Ob zaključku še apeliram na naše sobrate in sestre, tako tudi na druge rojake, ki morda še nimajo svoje mladine pri našem društvu in Jedhoti, da iste vpišejo v naše društvo. Vsak dober katoličan bi moral imeti tudi svoje otroke v katoliškem
društvu. Ne vem, čemu neka-"ja v St. Mary's Schoool of
teri naši rojaki podpirajo v tem oziru tuje organizacije? Tam morajo gotovo več plačevati, pa tudi manj dobijo.
S sobratskim pozdravom Seb. Znidaršich, tajnik.
Društvo sv. Roka, št. 113, Denver, Colo.
Članom in članicam našega društva se naznanja sklep zadnje seje, da priredimo društveni piknik dne 9. julija na Smoletovi farmi. Torej uljudno vabim vse člane in članice našega društva, da bi se vsi brez izjeme udeležili te prireditve. Dalje uljudno vabimo tudi vsa druga slovenska in hrvatska društva na naš piknik. Upam, da bo isti prvovrsten, kajti tozadevni odbor se trudi, da bo z vsem preskrbljeno. Imeli bomo za cenjene posetnike pečeno jagnje; žejo si bomo pa lahko gasili s 5% hladnim pivom, nalašč za ta dan naročenim. Za plesaželjne bosta svirala dva iz-)orna muzikanta. Jaz torej lahko z mirno vestjo jamčim, da
Društvo sv. Cirila in Metoda, št. 144, Sheboygan, Wis.
Članom društva sv. Cirila in Metoda, št. 144, Sheboygan, Wis., se naznanja, da praznujemo god patrona našega društva v nedeljo, dne 9. julija. Ob 8. uri se bo brala sv. maša za vse žive in mrtve člane našega "društva, društvo se pa udeleži kor-porativno sv. maše ob 10. uri ker bo praznoval naš župnik 25-letnico odkar je bil posvečen za duhovnika. Kakor veste, je bilo na zadnji seji sklenjeno, da se udeležimo te slovesnosti kor-porativno, torej ste prošeni člani, da se kolikor mogoče udeležite ; ker bo več drugih društev, bi ne bilo častno za naše društvo, ko bi bilo nas samo par članov, torej ne pozabite v nedeljo, dne 9. julija ob 10. uri se udeležiti skupno sv. maše; bodite o pravem času v dvorani.
S sobratskim pozdravom John Udovich, tajnik.
Društvo sv. Valentina, odsjek 145, Beaver Falls, Pa.
Sa ovim pozivljem naše članove i članice, da nefaljeno pri-sustvuju na dojdučoj redovitoj sjednici na 9. julaja u našoj crkvenoj dvorani v New Brighton, Pa., točno u dva sata ¡)osle podne.
Na ovoj sjednici biti če cita-no nzvješče društva za prošle pol godine; a imodemo isto drugih važnih stvari za riješiti.
Ovime se isto pozivlju dugu-juči članovi, koji duguju više mjeseci, da neka svoju dugu-vinu podmire, jerbo znam, da rade svaki dan. A ona brača, koja ne rade, neka se prijave i po mogučnosti postaviti se na rezervu, jerbo društvena blagajna jest vec sva iscrpljena i nemože više da plača za svoje članstvo kao do sada. Ako je i koje drugo društvo u ovoj okolici učinilo dobra i u korist svojem Članstvu, koliko naše, ide mu kredit; ali jih ima malo. koji bi tako veliku svotu novca, izdali za uzdržavanje članstva, koliko pe u tome pogledu naše društvo učinilo.
Zato bračo i sestre, smislite se na ono dobro, što je vam društvo dobra učinilo u ovoj svjetskoj depresiji; pa učinite sada i vi svoju dužnost napram svojem društvu, i skratiti hočete mnogo pisanja na glavni ured, a i mnogo mršnje i prav-danja na društvenim sjednica-ma.
Sa bratskim pozdravom, Thomas Pavlinich, tajnik.
vse to povečalo slavnost našega srebrnomašnika.
Torej vse ste vabljene in tudi pridite.
Poročati tudi želim, da je dovršila svoje višje študije člani-ca našega društva Miss Hermina Prisland, hčerka dobro poznane in ugledne družine Mr. in Mrs John Prisland. Miss Prisland je bila več let članica mladinskega oddelka in sedaj spada v odrasli oddelqk. Gradu-antinja je prejela diplomo bolničarke (nurse) skupno z 47 njenimi sošolkami dne 23. juni-
Nursing v Milwaukee, Wis.
Miss Prisland je tudi prva učenka, ki je dovršila tako šolo iz slovenske farne šole sv. Cirila in Metoda. Graduantinja, kakor tudi njeni starši, sprejmite iskrene čestitke v imenu društva Kraljica Majnika.
Johanna Mohar, tajnica.
Društvo sv. Mihalj, br. 163, Pittsburgh, Pa.
Poziva se sve-ukupno članstvo odsjeka 163 na redovitu sjed-nicu 9. julija. Brati i sestre! Ovo je sjednica polu-godišnja. Svaki Član i članica je dužan, da je prisutan na ovoj sjednici. Nadzorni odbor če dat izvešč^ za 6 mjeseci rada ove godine. Dalje čete čuti izdatak i primi-tak zajedničkog piknika kojega smo imali 25. juna.
Imamo vrlo važnih stvari za riješit na dojdučoj sjednici. Zato vas prosim, da dodete svih — isprika je samo bolest.
Vas pozdravljam svih skupa, Thomas Belanich, tajnik.
DOPISI
Proslava srebrne maše Rev. J. E. Schiffrer ja
Društvo Kraljica Majnika, št. 157, Sheboygan, Wis.
Na redni mesečni seji našega društva je bilo meseca junija sklenjeno, da se korporativno udeležimo slavnosti srebrne maše našega častitega gospoda župnika Father Cherneta. Slavnost se bo vršila v nedeljo 9. ju-ja. Ob 9:30 se zberemo v šolski sobi, od tam se bomo z drugimi društvi uvrstili, da sprejmemo srebrnomašnika v cerkev. Drage članice, proeene ste, da se v velikem številu odzovete in prinesite regalije seboj. Nadejamo se ta dan veliko število občinstva in ako bo lepo vreme, bo
Chisholm, Minn.—V tem listu je bilo že nekaj poročano o 25-letnici mašniškega posvečenja ali srebrne, maše tukajšnjega župnika RevTJöluf E. Schiffrer-ja, katero je obhajal dne 11. junija t. 1. in so mu za ta dan farani sv. Jožefa priredili sijajno večerjo (banket), katere se je udeležilo nad 500 oseb. Bil je to res lep večer, ki nam bo vsem ostal v prijetnem ter trajnem spominu.
Program je bil sledeči: Istega je otvoril Mr. Harry L. Cowley, ki je bil tudi stoloravnatelj. Naj še omenim, da se je ves program vršil v angleškem jeziku, ker so sodelovale vse narod nosti.
Molitev za blagoslov pred banketom je opravil pomožni župnik naše cerkve sv. Jožefa, Rev. John Strunck. Med večerjo je igral višješolski orkester, broječ 60 članov ; ta orlckster je eden izmed najboljših v državi Minnesota. Potem je sledilo skupno petje vseh navzočih v angleškem jeziku; Slovenci so pa zapeli znano himno "Hej Slovani!" *
Nato je govoril in čestital jubilantu Rev. John Jerše, župnik na Tower, Minn., kateri je bil pred leti za pomočnika pri fari sv. Jožefa. Potem Rev. Andrew P. Gallik, tudi štiri leta bivši pomočnik pri naši fari in jako priljubljen pri faranih.
Nato je govoril Hon. Patrick L. Farnand, državni senator iz Hibbinga in veliki vitez reda Kolumbovih vitezov (K. of C.). V imenu Slovencev je čestital jubilantu mestni odbornik John Lamuth, v imenu Italijanov pa C. M. Tramontin.
Potem je zapel kvartet deklet pesmi "La Golondrina," "San-drel" in "The Glow Worm" (Linke).
Zatem je govoril Rev. Spane, tudi pred leti pomočnik pri fari. V imenu mesta je govoril župan Ed. Wheeler. Rekel je, da pozdravlja jubilanta v imenu vseh meščanov brez razlike narodnosti in vere, in želi, da bi Rev. J. E. Schiffrer obhajal še 50-letnico mašništva med nami.
Potem je govoril Hon. Mc-Ginnis, sodnik iz Gilberta in
Alex Sinko, sdednji v imenu unijatske cerkvene občine. Državni poslanec Hon. Charles Wagenstein je izražal svoje čestitke z željo, da ko bo Rev. Schiffrer obhajal zlato mašo, da bi bil tedaj vsaj že škof. (Buren aplavz). Potem je izrazil čestitke in govoril Dr. E. H. Nelson. Rev. Frank Mihelčič iz Ely, Minn., je čestital v imenu svoje župnije na Ely. Poleg Rev. Schiffrer ju je čestital tudi še dvema drugima navzočima duhovnikoma, ki tudi danes obhajata 25-letnico mašniškega posvečenja, in to sta Rev. Alojzij Piraat, župnik iz Eveletha, Rev. William J. Powers. Želimo vsem trem še v bodoče veliko božjega blagoslova.
Hon. Martin Hughes, okrožni sodnik iz Hibbinga povzdiguje dela duhovnika in občuduje delo Rev. J. E. Schiffrérja, katerega že skoro 22 let vrši v veliki mešani fari. Spominja se tudi bla-gopokojnegs Msgr. J. F. Buha. Hon. Hughes je jako poznan sodnik, dober in preudaren, ob enem pa tudi veren katoličan, pred katerim imajo vsi spoštovanje.
Potem je moški zbor (osem članov), zapel Ferjančičevo pesem "Pozdrav." Nato je pa go-
voril J. P. Vaughn, ravnatelj šol na Chisholmu. Mr. Vaughn je tudi katoličan in izboren govornik. Glavni govor pa je imel Rev. William J. Powers, sošolec Rev. Schiffrérja, s katerim sta bila oba na en dan posvečena v mašnika. Rev. Powers je govoril o dolžnostih duhovnika in o poklicu duhovni-štva. Njegovemu pomembnemu govoru so vsi z zanimanjem sledili. Potem je govoril Msgr. J. A. Limmer iz Hibbinga. Čestital je jubilantu in želel, da bi še nadalje župnik in farani delovali skupno v čast božjo. Nato je pa Mr. Rudolph Maturi izročil jubilantu v imenu faranov darilo v spomin na njegovo srebrno sv. mašo.
Rev. J. E. Schiffrer se zahvali vsem navzočim za darilo, za izkazano mu čast in vdanost, tako tudi za trupi, katerega so imeli s to prireditvijo, in prosi Boga, da naj poplača vsem, kar so dobrega storili zanj.
V nedeïjo, dne 18. junija je pa pel Rev. Schiffrer srebrno sv. mašo ob 10. dopoldne ob asistenci Rev. Dr. Grudna, Rev Frank Mihelčiča, Rev. Anton Schiffrérja in Rev. John Strun cka. Slovenski zbor je zapel lepo pesem "Srebrnomašnik, bod pozdravljen!" Potem je bila pa peta sv. maša, pri kateri je zbor krasno prepeval. Med sv. opra vilom je bil Dr. Gruden dijakon in Rev. Mihelčič subdijakon Slavnostno pridigo ali govor v slovenščini je imel brat srebr nomašnika Rev. Anton Schiffrer iz Milwaukee; govoril je jako dobro, Dr. Gruden je pa govoril v angleškem jeziku. On si je vzel za temo napis, kateri je bil na slavoloku pred cerkvijo in sicer: Tu es Sacerdos In Ae-ternum (Ti si duhovnik za vedno).
Doba 25 let v življenju je že lepa doba; to je ena tretina človeškega življenja. A doba 25 let v službi duhovnika, je še veliko večja. Ko je naš jubilar sedaj obhajal 25-letnico mašništva, se je gotovo ozrl nazaj v svojo mladost, ko je še kot mlad dijak zapustil svojo domovino in^se podal v Ameriko v šolo. Delal je na farmah za svoj kruh in obstanek. Vse to je bilo v prvih 25-letnih. Sedaj v drugih 25 letih je pa sledilo mašniško posvečenje, nova ma ša, prva služba božja in druge službe po misijonskih postajah prihod na Chisholm. Naravno, da je bila Rev. Schiffrer-ju s trnjem nasuta pot, a med trnjem čedalje več prijateljev itd.
V resnici se mora pripoznati, da je Rev. J. E. Schiffrer vseskozi vesten duhovnik, kateremu je skrb za duše vseh. Vedno gleda, da je cerkev čista, altarji okinčani s cvetlicami, skrbi za
cerkveno petje; saj imamo kar tri cerkvene zbore, to je Slovenski zbor, ki poje pri slovenski maši, potem zbor deklet, poje pri maši za mladino in zbor za latinsko petje pri glavni sv. maši. V cerkvi so izborne orgle, za katere je poleg faranov on sam prispeval veliko svoto. Koliko je pa dela s poučevanjem krščanskega nauka, ko kakih 600 do 700 ukaželjne mladine čaka na poduk. Res ima naš gospod župnik nekoliko let sem že pomočnika, in pri pouku tudi pomagajo učiteljice, vendar pa ostane zanj še veliko dela. Za poživitev v duhovnem oziru je že večkrat poskrbel, da smo imeli sv. misijone, ter dobil za to dobre misijonarje. Za časa sv. misijonov so bili vedno en teden v slovenskem, en teden pa v angleškem jeziku. Ravno tako skrbi za Francoze, Italijane, Poljake in druge, da se lahko spovedujejo v svojem materinem jeziku. V času kake potrebe je vedno na razpolago, da pomaga z nasvetom in tudi gmotno. Zato pa vživa spoštovanje pri vseh narodnostih. Skrbi tudi za farna društva: Altarno društvo, Dekliško društvo Matere Božje (Sodality) in Mladeniško ter moško društvo Najsvetejšega Imena. Tako je tudi član in duhovni vodja društva Friderik Baraga, št. 93 KSKJ.
Želimo Vam še mnogo let uspešnega dela v vinogradu Gospodovem.	Faran.
Trije letošnji Lemontski dnevi
Vsaka nedelja popoldne privabi k nam v Lemont več ali
# \
manj romarjev in obiskovalcev. Tudi ob drugih prilikah pridejo, včasih prav od daleč. Vselej smo jih veseli in vselej imajo priliko, da opravijo pri nas svojo pobožnost in se potem pozabavajo v prosti naravi na naših gričih.
Toda trije dnevi so letos posebej določeni za večje prireditve pri nas. Saj so bili že naznanjeni in javnost nanje je povabljena od prirediteljev. Vendar je prav, če tudi od naše strani pride povabilo pred javnost in klic: Dobrodošli vsi!
Prvi tak dan je 4. julija, dan-neodvisnosti. Takrat sklicuje k nam v Lemont velik sestanek Slovensko ameriški klub, ki ima v oskrbi obisk naših ljudi na svetovni razstavi v Chicagu. Lepa je bila misel, da bi se takrat zbrali naši ljudje tudi v Lemontu in se po domače imeli med seboj. Pričakovati je lepe udeležbe.
Drugi lemontski dan je 30. julija, ko prireja Baragova Zveza svoj in Baragov dan na naših gričih. Tudi ta dan je bil že objavljen in seveda bo še posebej od vodstva Baragove Zveze. Mi se veselimo tega dne, ker bo gotovo zopet po svoje pripomogel do novega zanimanja za Baragovo stvar. Pričakujemo, da se bodo takrat vsaj bližnje naselbine v obilnem številu odzvale in napolnile z Baragovimi častilci prireditvene prostore.
Tretji tak dan bo pa 27. avgusta, ko bo slovesno blagoslovljena naša grota lurške Matere Božje. Letos obhaja Lurd svoj 75-letni jubilej. Ker je zraven tega še sveto leto za 19. stoletnico Gospodove smrti, je vsekakor primerno, da se taka slovesnost pri nas priredi. O tej slavnosti bo še čas pozneje kaj napisati.
Za vse te in take prilike želimo javnost opozoriti na nekatere stvari.
Vsak lemontski obiskovalec je že lahko opazil, da je sedaj prvi naš grič, kjer stoji tik ob poglobljenem jezercu lepa lur-ška grota, odločen za romarski grič. To je nekako svetišče pod milim nebom. Zato zahteva primerno spoštljivo vedenje na svojih, prostorih. Seveda še davno ni dosegel svoje končne (Dalje na 3. strani)
(Nadaljevanje s t strani)
urejenosti, dela se neprestano nadaljujejo. Gotovo boste vsi opazili, da je urejevanje od vašega zadnjega obiska precej napredovalo. Se lepše lice bi že sedaj kazala okolica grote, da nas ne tlači že ves mesec silna suša, ki je popalila tam okoli toliko zelenja in cvetja. Ako Bog da, se bo dalo polagoma to še popraviti.
Za razne igre, za piknike in take zabave je pa odločen sedaj samo drugi grič, kamor vodi avtomobilska cesta preko novega mostu na drugi grič. Prosimo torej vse naše romarje in obiskovalce, da to uredbo vpo-števajo. Ni po tej uredbi prav, ako ljudje postajajo z avtomobili na romarskem griču jn si dajo ob njih opraviti s polega njem po travi in z raznimi igrami. Naj bi za take namene vedno šli preko mostu in se naredili po domače na drugem griču. Prosimo. Kdor si pa hoče ogledati naprave ob groti, naj napravi svojo pot peš in opravi pred groto primerno pobožnost Ako hoče po svojem obisku pri gori še ostati pri nas, naj si poišče zabave na oni strani mostu.
Vse one tri dni, ki so bili poprej omenjeni, bo dopoldne pri groti sv. maša. Vsaj za tisti čas velja, da je prostor pri groti in ob njej zares svetišče. Kdor se bo torej udeležil službe božje, naj to stori spodobno in pobožno, kakor ukazuje katekizem za sveto mašo. Naj ostane blizu grote, saj je tam pred groto dosti prostora tudi za izredno velike množice. Naj ne pohaja med službo božjo okoli jezera in drugod po griču. Še veliko manj naj dela kak drugačen nered. Ako bi se kaj takega pojavljalo, bomo morali nastaviti posebne reditelje in nihče jim ne bo smel zameriti, če bodo morebiti tudi strogo nastopili.
Ako je kdo bil že poprej pri sveti maši in se je ne misli udeležiti pri nas, naj si poišče svoj prostor takoj na drugem griču, ki je odločen za take, ki pridejo iskat k nam zraka in zabave. Nikoli ne sme biti, da bi med službo božjo ljudje prihajali in zopet odhajali od grote in tako motili pobožnost.
Mislimo, da ni nič več ko prav, da te stvari pravočasno objavimo. Ko bo namreč romarski grič enkrat popolnoma urejen po naših načrtih in prav tako drugi grič za razne igre in zabave, je gotovo, da bo naš Lemont postal še vse bolj privlačna točka za romarje in izletnike. Vedno več ljudstva bo prihajalo k nam in takrat bo treba, da bo vsak dobro vedel, kako se ima pri nas obrniti.
Tak red se pa ne more uveljaviti kar čez noč, zato ga moramo pričeti že sedaj resno izvajati. Prosimo torej vse naše prijatelje in obiskovalce, da začno ta navodila takoj izpolnjevati in opozarjajo nanje tudi svoje prijatelje, s katerimi bi utegnili priti k nam.
H koncu pa še enkrat kličemo vsem: prav iskreno dobrodošli k nam v Lemont!
Očetje frančiškani -o-
stane samo $1.00 na oba kraja. Vstopnine na pevskem koncertu ni nobene. Zato naj nihče ne zamudi in naj si pravočasno preskrbi vozni listek, kajti po 5. juliju, to je sreda, se ne bo nobenih voznih listkov več prodajalo. Dobite jih pri tajnici Miss Mary Polutnik.
Pevci in pevke bodo imeli dva busa. Za ostale se bo rezerviralo pa dva. Za en dolar se vse-dete na bus pred S. N. Domom, slišite ta krasni pevski festival, nakar zopet izstopite pred S. N. Domom. Torej vsi na plan na ta krasni dan!
Louis Balant.
SRBRNOMAŠNIKU REV. JAMES CHERNETU
vdelan relif zadnje večerje. Vse ob eni uri. Prevoz za nečlane figure reliefa so lepo delane v naravni barvi, kar zelo povzdiguje in uveljavlja lepoto celega dela.. Altarne stopnice so tudi izdelane v lepem umetnem marmorju iz linoliuma, ki se na pogled .prav nič ne razlikuje od pravega marmorja.
Blagoslovitev orgel, ki so bile pred kratkim postavljene, je bila tudi posebnost slovesnosti, ki se je izvršilo omenjeno nedeljo zjutraj. Orgle je blagoslovil Rt. Rev. Justus Wirth, O. S. B. iz St. Bede kolegija. Botri so bili Mr. in Mrs. Frank Bruder Sr., Mr. in Mrs. Anton Horzen, Mr. in Mrs. Charles Shimkus, Miss Anne Pelko, Miss Frances Mrzar in Miss Josephine Gergo-vich.
Slovesna sv. maša, ki se je darovala takoj po blagoslovu orgel, ob 10. uri, je bila z leviti. Maševal je častiti gospod župnik Rev. Father Paschal, kateremu sta asistirala Rev. Father Wenzel iz St. Bede kolegija kot dijakon in Rev. Father George kot subdiakon tudi iz St. Bede kolegija.	•
Po sv. maši se je razvila krasna procesija okoli cerkve, katero je vodil Rev. Father Venzel, ki je nosil Najsvetejše. Procesije so se udeležili vsi duhovniki, verniki in drugi obiskovalci, ki so prišli na to slav-nost od drugod in domača društva. Blagoslovi z Najsvetejšim so bili pri dveh oltarjih zunaj cerkve, katerih eden je bil postavljen poleg župnišča, drugi pa poleg šole.
Po končanih dopoldanskih cerkvenih opravilih se je vršil slovesen banket, katerega se je udeležilo veliko število ljudstva in tudi govornikov in gostov. Md govorniki so bili med drugimi tudi mestni župan H. M. Orr, Father Venzel, Mr. Josip Zalar, glavni tajnik KSKJ iz Jolieta, 111.; Mr. Anton Strukel, podpredsednik cerkvenega odbora in Rev. Father Paschal. ki je bil ob enem tudi stoloravna-telj in nam je predstavljal govornike.
Vsak govornik se je našemu gospodu župniku lepo poklonil z izjavo, da je komaj par let tukaj v La Salle, pa se že tako dobro pozna njegovo delo, tako v cerkvi, šoli, v društvih in sploh v celi fari. Gospod župnik, Rev. Fr. Paschal se je govornikom za tako lep poklon tudi lepo zahvalil in zahvalil se je vsem udeležencem, ki so se potrudili vsak pK) svoji moči, da so to slavnost tako lepo povzdi^*-
Povodom njegove srebrne maie dne 9. julija, 1933 v Sheboyranu, Wis.
Na neslišnih, tajnostnih krilih v prošlost davno duh hiti nazaj; cerkev, okrašena kot nevesta, in predi njo kipi ob mlaju mlaj.
Pred oltarjem zremo svečenika, tihe sreče mu žari oko, prvi kelih je v njegovi roki prvo hostijo posvetil bo.	•
Novo pot nastopa s križem v roki, da je trnjeva, to dobro zna, a z apostolom zamoli vroče: Vse premorem v nJem, ki me krepča.'
Kristus mu je vzor, veliki Kristus, v sebi upodablja ga vsak dan, , s Kristom krepi ovčice svoje, s Kristom utrujen je močan.
S Kristom gre tiho svoja pota, kvišku gleda, kjer Je cUj njegov, srečo trosi in ob vseh stopinjah kllje njemu sreča, blagoslov.
Slika ta, preblagl srebrnomašnik, ni H slika Tvoja, Tvojih del? Vendar ni popolna. Je preskromna, saj bi angel komaj jo zadel.
Le poglej nazaj na svoje delo. Na odplulih petindvajset let! Bil si svečenik po božjem Srcu, vedno le za božjo slavo vnet.
Vestno vršil si poziv Gospodov, dasi Te oblival znoj je vroč. "Ne živim več jaz." zamoreš reči. "On je v meni, Kristus moja moč."
Blagor Tebi, jubilar častiti, čuj Čestitke svojih dan's ovčič, saj posvečaš trud nam svoje delo. "Kvišku srca!" vedno Tvoj je klic.
Že leta 1806 je vlada Združenih držav posvečala svojo pozornost tem prodom. Od leta 1828 do 1889 je dala vlada narediti okrog padcev te reke več prekopov, ali kanalov, kar se pa inženirjem ni posrečilo, da bi lahko vporabili vodno silo, ker ni bila voda še dosti zajezena.
Leta 1918, za časa minule svetovne vojne so ondi začeli graditi znani Wilsonov jez, ki je bil dovršen L 19925. Gradba tega ogromnega jeza in elektrarne je stala okrog $150,000,-000. Ta elektrarna proizvaja elektrike za 800,000 konjskih sil, ali eno desetino vseh električnih sil v Združenih državah.
-o-
SIROVO MLEKO KOT 4 ZDRAVILO
Znanstvena medicina raziskuje zadnja leta čedalje bolj stare ljudske zdravilne načine in ljudska zdravila ter je v tem oziru dosegla že marsikakšen presenetljiv uspeh. Takšen uspeh je dosegel v najnovejšem času tudi docent dr. Grgurina v Opatiji s sirovim mlekom, ki velja med pastirji že od pamtiveka za izvrstno zdravilo.
Do tega je prišel prav za slučajno. Zdravil je pacienta z zelo trdovratnim revmatizmom v sklepih, a z vsemi mogočimi metodami ni dosegel niti tega, da bi revežu olajšal silne bolečine. Bolj zato, da bi pacienta pomiril, mu je odredil nedolžne obkladke s sirovim mlekom. Učinek je bil nepričakovan. V 48 urah so bolečine popolnoma prenehale, ia znaki bolezni, kakor oteklina, so izginili, čez nekoliko dni je zdravnik z obkladki prestal — takoj se je bolnikovo stanje zopet poslabšalo. A bolezen je spet nazadovala, čim jih je znova uvedel. Bilo je očitno: obkladki s sirovim mlekom so se obnesli
inja izpolni ! Vedno bolj hrepe-jneče želim, ker sem zopet dobil nova poročila, kako željno bi ¡divjaki severnih krajev sprejeli I duhovnika, Če bi hotel kateri k ! njim priti. O, -kako mi to trga (srce, ko vidim tako blizu lepo priliko, oteti toliko duš pred večnim pogubljenjem, a ne smem pohiteti tja, ker še nisem dobil dovoljenja! Ako mi ga Žalosten se je Baraga vrnil v, daljnih straneh pa nabožne pe- škofiJstv0 odreče, bo to moja
MISIJONSKI SKOP
ffiENEJ FRIDERIK BARAGA
Spital DR. FRANC JAKLIČ
Arbre Croche. Tam je našel zopet nekaj novih priseljencev; poučil jih je in jih za binkošti 22 krstil. Potem je kmalu imel svojo prvo procesijo sv. Rešnje-ga Telesa med Indijanci. Za tisti dan so se najlepše oblekli, mladež je trosila cvetja evhari-stičnemu Jezusu in travniki in gozdi so odmevali od njih petja in od strelov, katere so možje prožili pri vsakem blagoslovu.
♦ ♦ *
Indijanci z ozemlja Treh velikih jezer so s strahom gledali, kako rinejo Združene države v njih južno ozemlje, dočim so meje Kanade ostale iste. Zato so iskali prijateljskih stikov s Kanado in v vojni med južnimi in severnimi sosedi so odločno stali na kanadski strani. Angležem je bilo prijateljstvo Indijancev zelo dobrodošlo, da si ga ohranijo, so vsako poletje razdelili veliko darov mednje.
smi, ker Indijanec zelo rad poje; na zadnjih 58 straneh pa jim razlaga krščanski nauk. V knjižici je tudi latinsko besedilo za bogoslužje, zlasti za ve-černice. Skof je bil dal Baragi 212 dolarjev in ta vsota je zadoščala za 1,000 izvodov. Kolera je po Detroitu in oko-
najtežja preskušnja, kar sem jih doslej moral prestati. Ti ubogi divjaki še nikoli niso videli nobenega duhovnika, slišali so pa že o njih, in mnogi že kar na ta nejasna sporočila izražajo željo, sprejeti dobre nauke teh 'služabnikov Velikega duha.' Ob takih poročilih mi
lici neusmiljeno morila. Pri lju-|hoče srce P0*1" bridkosti." deh se je pojavila velika spo-! 0menJa i* brezuspešne trude kornost in duhovniki so imeli ¡anglikanskih protestantov, da veliko dela. V Detroitu sta ta-|bi one divjake dobili	In"
krat delovala tudi redemptori-i diJance Je že P° naravi v,ekl° h
katoliški veri.
V tem pismu se Baraga tudi zahvaljuje sestri, ker mu je
sta o. Hatcher in o. Sanderl, ki sta bila v avgustu prišla na Re-sejevo povabilo z Dunaja. Oba sta bila še iz Evrope znana z j sporočila, da mu je odposlala 18
Baragovimi. Baraga je v De-
oljnih Langusovih slik, katere
troitu takoj poprijel pri duhov- bi naj podpirale njegov verski skem delu. Bog ga je pa varo- Pouk, pa tudi večjo denarno val, da ni tudi sam obolel. Pač vsoto *n več cerkvenih potreb-pa je njegov gostitelj Richard ščin- Dobil bo vse to seveda še-13. septembra podlegel koleri. le spomladi, ko se bo zopet od-Baraga je bil ob smrti edini pri Pr* promet po jezerih. Prosi jo, njem in ga je tudi pokopal. naJ mu preskrbi dobrega strež-
V Detroitu je Baraga zvedel nika' ki bj mu s sv°jim delom
V avgustu so vsako leto Indi- Prežalostno vest, da je v kraju
lajšal stroške za hišna in druga
janci sedli v svoje čolne, včasi kar po cele družine, ter odbrze-li proti severu, največkrat na Drummondov otok v severnem kotu Huronskega jezera.
Tudi v letu 1832 so se Arbre Crocheani pripravljali za odhod. Kot otroci, tako so prišli poprej k Baragi, ali jih pusti. On jim je pa naročil, naj za nekaj tednov počakajo, ker bo prišel škof Fenwick novokr-
Kako je izpadla cerkvena slovesnost v La Salle
La Salle. 111.—Na stotine fa-ranov in prijateljev cerkve sv. Roka v La Salle, se je udeležilo lepe cerkvene slavnosti, blagoslovitve novega velikega altar-ja v cerkvi sv. Roka in blagoslovitve orgelj, ki se je vršilo v nedeljo 18. junija. Program te velike slovesnosti je trajal celi dan in se je zaključil pozno zvečer z veselim plesom v spodnji dvorani.
Posebnost te slavnosti je bil blagoslov novega velikega oltarja, katerega je daroval cerkvi Mr. Vincent Urbanowski iz La Salle. Altar je lepo delo v gotskem slogu. Spodnji del oltarja, miza, je izdelano v lepem marmorju in v sredini je krasen
nili.
Zvečer se je slavnost nadaljevala s plesom, katerega se je zlasti mladina veselila, pa tudi mi starejši, nismo spali, ko se je oglasila poskočna godba, ampak smo se razveselili iz srca.
Med udeleženci na banketu so bili poleg mestnega župana Mr. in Mrs. Orr, Mr. in Mrs. Urbanowski, Mr. in "Mrs. Thom-as Fenwick in Mr. J. Zalar iz Jolieta, še več posetnikov iz Jolieta, Chicaga in South Chicaga ter iz drugih bližnjih mest, katerim vsem lepa hvala, da so se odzvali našemu vabilu in tako prišli med nas ter se z nami veselili te redke slavnosti. P. -o-
Dan slovenske pesmi
Lorain, O.—Dne 9. julija bo v Clevelandu nastop devetih pevskih društev, to je čez 500 pevcev in pevk. Dolgo smo pričakovali tega, za nas Slovence zelo pomembnega nastopa in ideja se je uresničila sedaj. Komaj čakamo dneva, ko zaslišimo ta mogočni glas pesmi.
Veseli smo, da je odbor za to akcijo tako agilen in ponosni smo nanj.
Odbor pevskega društva "Naš dom" bo skrbel za buse, tako da se bo lahko vsak udeležil tega krasnega praznika. Pevci in pevke se odpeljejo 9. julija ob 9:30 izpred S. N. Doma. Drugi, ako ne bodo hoteli iti dopoldne, se bodo lahko odpeljali z busom
Kdo zamore Tebi venec zviti, ki si ga zaslužil tekom let? Naj nebo zaslug Ti skuje krono, delež svetih, ki ne bo odvz-t.
Bog Te čuvaj, da boš zlatomašnik. da boš gledal srečo zlatih dni; Bog Te venčaj. ko boš tek dopolnil, s krono večne slave in časti.
Vdani farani. -O-
MUSCLE SHOALS
O takozvanih Muscle Shoals se je v Združenih državah tekom zadnjih 15 let že veliko govorilo in pisalo, ravno tako tudi večkrat v kongresu debatiralo dokler ni senator George W. Norris iz Nebraske končno dosegel svoje zmage. Navedeni senator se je boril celih 15 let, da bi vlada Združenih držav prevzela te ogromne naprave, da bi se s tem trustu elektrarn odvzelo nekaj mastnih dobičkov in bi bili Muscle Shoals ljudstvu več obmejnih držav Alabame v občno korist.
Kakor znano, je predsednik Roosevelt tozadevni zakonski načrt pred nekaj tedni podpisal in imenoval profesor Arthur E. Morgana, predsednika Antioch kolegija za načelnika tozadevnega vladnega odseka.
Vlada bo zdaj potom teh naprav pridobivala in prodajala za lastno ceno umetno gnojilo iz ogromnih skladov solitra, ki se nahaja na obrežju Tennessee reke v tem kraju; dalje bo dajala veliko cenej i elektriko, in zgradila bo širom bližnjih držav nove elektrarne in jeze in nasipe.
Kaj nam pravzaprav znači ime "Muscle Shoals"? To je ime gotovega dela Tennessee reke nad mestom Florence, Ala-bama. Ta del je dolg 37 milj in ima struga reke polagoma vpada 132 čevljev. Ko so pred več leti v tem kraju živeli Indijanci, so kaj radi čolnarili in veslali po označeni reki. Ker je voda precej deroča, so morali rabiti pri veslanju dosti svoje moči ali mišic (muscles). Beseda Shoals pa pomeni v našem jeziku prod, sipina ali me-lina. Mu&cle Shoals bi bilo torej pravilno prestavljeno "Mi-šičji prodi."
izvrstno zoper revmatično obo- ščence birmat. lenje.	Dne 2. avgusta se je škof res
Sedaj je začel dr. tírgurina pripeljal z ladjo. Smrt ga je preizkušati njih učinke seveda ¡imela že zapisanega, zadnjič so tudi proti drugim boleznim in se ga pozdravili v svoji sredi. Tuje moral prepričati, da odprav- di njemu so bili Baragovi ver-ljajo bolečine tudi pri nevralgi- niki otroško vdani in so se tu jah, "škrkih," žolčnih in obist- v malenkostih obračali na nih boleznih, anginah, pljučni- Ohranilo se je na primer pismo, cah itd. Večinoma zadostuje že v katerem ga je prosilo nekaj en sam obkladek, da se pokaže očetov iz Arbre Crochea, naj bi učinek. Ta mora imeti podlago poskrbel v Cincinnatiju za njih v sirovem mleku samem, kajti ¡ sinove, da bi se pri dobrih moj-poskusi s kuhanim mlekom so strih izučili rokodelstva. Zato cstali brez rezultata. Bržkone je umljivo, da so se škofovega gre za kakšne snovi ali žarke, ki prihoda srčno zveselili. Vsi so jih vsebuje sirovo mleko samo in se zbrali na obali in se postase s kuhanjem izgube.	vili V dve vrsti, v eno moški, v Tako se je izkazalo vnovič, da drugo pa ženske z otroki. Moni vse slabo, kar priporoča ljud-! ški so trikrat ustrelili v po-ska medicina in dasi ne vemo, zdrav. Tudi škof jih je bil zelo kateri je prav za prav agens, ki, vesel. Birmal jih je 140. vpliva v sirovem mleku, je upati, j Po škofovem odhodu je Bara-da bo pokazal še proti marsika- ga šel na Bobrov otok, v Mani-
Wooster, Ohio, umrl za kolero dela in bi tisti denar raJ'ši šel v tudi njegov preblagi dobrotnik, pnd mis,J°nui naJ da to ozna-škof Fenwick. Ko se je vračal niti Pri ljubljanskih frančiška-z apostolskega potovanja, so ga nih' dobrotniki misijona naj nenadoma napadli krči. Ustavil mu zložiJ° 300 do 400 ^ldinar-se je pri katoliški družini in ta- Jev za na ¡"t, on ji pa prilaga ko j so poslali po najbližnjega natančen načrt » njegovo P°to" zdravnika, ki je pa bil deset ur vanJe do Detroita in Amalija
daleč in je prišel, ko je bil škof naj mu PrePiše v več izv°-že mrtev. Škofa so zaradi na- dih- Zahvaljuje se proštu Pay-lezljivosti kolere kar tam poko-;šku' ki mu Je Poročil silno ve-pali. Po dveh letih so pa trup- llko tolažbe' Sestra naj mu lo prepeljali v grobnico cincin- sleJ nič več ne P°šilJa Pisem P° natske stolnice. Nagrobni na- LeoPoklinski družbi. amPak na pis po pravici pravi, da je bil njeS°ve*a znanca Abbota v "ljudomil, pobožen in delaven." .Ma<*inacu.
O Baragovem bivanju v De- v zimi 1832-33 je šel večkrat troitu je 17. septembra pisal o na svoje misijonske podružnice Hatscher Leopoldinski družbi : in je tudi tam bil vesel svojih "Semkaj je došel vlč. g. Baraga spreobrnjencev. , V pismu do iz Arbre Croche. Po bratsko mi j Leopoldinske družbe z dne 5. gre na roke in mi veliko poma- j junija, 1833 pa nakratko omega, a se bo kmalu vrnil med nja svoje prvo daljše zimsko svoje ljubljene Otavane, med! potovanje na krpljah, in sicer
teremu zlu svojo moč.
KOLIKO SPANJA POTREBUJEMO?
Utrujenost izvira od strupov, ki se neberejo v telesu, kadar bdimo, in ki jih spanje spet pa-ralizira. Zato je zadostno spanje, zlasti pri živčno bolnih, če-stokrat potrebnejše od samega svežega zraku.
2e pri dojenčkih bi morali paziti, da imajo dovolj spanja in da jih med tem nič ne moti, zlasti ne hrup. V vsaki starosti je množina spanja, ki ga potrebuje organizem, različna, otroci pa morajo na vsak način dolgo spati, in sicer v dovolj zračnem prostoru, ki je pa možnosti zatemnjen. Dvanajst ur spanja je normalno za otroka od enega do pet let, 11 ur za otroke od sedem do devet let, devet do 10 ur zadostuje 13-letnikom.
Napačno je naziranje, da zadostuje odrasli osebi šest do sedem ur spanja, marsikateremu je 10 ur komaj dovolj. To je zelo odvisno od telesne konstrukcije vsake osebe. Malo-krvni ljudje in takšni, ki opravljajo svoje delo v zatohlih, ne-zračnih prostorih, potrebujejo na vsak način več spanja nego ljudje, ki se veliko gibljejo na prostem.
stik in v La Grand Traverse obiskat svoje spreobrnjence ter je bil ganjen ob njih stanovitnosti ; potem se je odpravil proti Detroitu, da bi dal svoj otav-ski molitvenik v' tisk. Dne 29. avgusta je prišel tja.
Baragi se je s tiskom zelo mudilo, da bi ga ne prehiteli protestantovski pastorji, ki so imeli budno oko in odprto de-roval tisk. Stanoval je pri generalnemu vikarju Richardu, ki narnico. Dva meseca je nadzo-je poprej tudi nekaj časa misi-jonaril v Arbre Croche. V mestu je takrat divjala kolera in je tudi vrsto črkostavcev zred-čila. Vendar je knjiga izvrstno uspela, čeprav je bila stava nenavadno dolgih in čudnih otav-skih besed, katerih stavci niso prav nič razumeli, skrajno težavna. Črke v molitveniku so bolj majhne, toda jasne; tiskar-nar jih je nalašč za Barago kupil. Tudi papir je bel in čist, črnilo dobro, vezava prvovrstna.
Knjižica, v kateri so bile otavske besede prvič natisnjene, nosi naslov: "Ottawa Ana-mie Masinaigan Wyastenong. Nin Frederick Baraga. L. Whitney. Ogimisinakisan man-da misinaigan, 1872." Obsega 207 strani. Na prvih 57 straneh so molitve, na vseh 83 na-
katerimi vrši čudeže zveličanja. Jako je ubog in živi kot trapist, pa je ob vsem tem presrečen. Jaz to dobro razumem in bi bil rad deležen trpljenja in tolažbe
proti 80 kilometrov oddaljenemu Michili-Mackinacu. Prvič si je torej navezal krpi je na noge, odslej so mu bile neprestane zimske družice in šele ob smrti
tega izrednega moža. V Arbre so se mu noge za stalno odpo-Croche hoče vzeti s seboj moje- čile od njih. Prva pot mu je ga spremljevalca, br. Alojzija, bila nepopisno težka, ker mišic ki bi naj tam izučil nekaj Indi- še ni imel utrjenih. Večkrat je jancev v kovaštvu in ključavni- °d utrujenosti padel v sneg, in-čarstvu. To bo velika dobrota Pijanski spremljevalci so se za uboge Indijance, da jim ne ustavili, da si je nekoliko odpo-bo treba hoditi semkaj v mesto, j mogel, potem je šlo zopet dalje ki je nekaj dni hoda oddaljeno in dalje. Povratek je bil seveda in kjer je njih poštenje v veliki!še mučnejši, ker se ni bil dosti
nevarnosti."
Ko se je Baraga konec oktobra, 1832 z redemptoristom-bratom vrnil v Arbre Croche, je že pritiskal jesenski hlad in v njegovo stanovanje se je slišalo šumenje Michiganskega jezera, ki so ga bičali jesenski viharji, preden ga je bila prepre-gla in umirila ledena skorja.
Pred odhodom v Grand River
Barago je vedno silneje vleklo k bregovom Gornjega jeze ra, odkoder so mu večkrat do-šla povabila. Dne 14. marca, 1833 je pisal Amaliji v Ljubljano, da ne/dobiva njenih pisem, katera so bila po večini zelo obširna. Tudi svojih pisem večkrat po cele mesece ne more oddati; ako se bo pa izpolnila njegova prošnja in bo odšel dalje proti severu, bo dopisovanje zanj še težje; "tam se morejo kot se sliši, le enkrat na leto pisma oddati in prejeti."
Kakšno prošnjo tu misli ? Prosil je škofijstvo, naj mu dovolijo zapustiti Arbre Croche, ki je že ves pokristjanjen, ter oditi med pogane ob Gornjem jezeru; zdaj je pa nestrpno čakal na odgovor. V pismu namreč nadaljuje:
"Bog daj, da se ta moja proš-
odpočil; večkrat je menil, da sploh ne bo več mogel naprej.
Ko je spomladansko sonce raztajalo sneg in led ter so v Arbre Crocheau opravili velikonočno dolžnost, je šel izpreobra-čat Indijance na otok Little De-troit v Michiganskem jezeru. V omenjenem pismu je takole poročal na Dunaj:
"Imeli smo na tem potovanju vedno neugoden veter in slabo vreme, vozili smo se pa v majhnem, slabem čolnu, da smo bili večkrat v smrtni nevarnosti in se borili s silnimi valovi, ki so nam vsak hip grozili s pogubo. Vendar smem reči, da sem bil prav miren in brez vsega strahu, ker sem se zavedal, da me vodi tja Dober pastir, naj grem iskat izgubljenih ovčič in jih k njemu vodit. Po mnogih težavah sem s svojimi spremljevalci vendarle srečno dospel. Silno so se razveselili ti divjaki, videč duhovnika v svojem kraju. Ostal sem osem dni pri njih in sem pri pouku spoznal, da imajo veliko razumnost, dober spomin in—kar je še veliko več vredno—tudi trdno voljo, natančno živeti po naukih krščanske vere.
(Dalje prihodnjič)
: j-'
SEABILO K. S. K. I, JULY ITH, IMS '^^TTH]
"GLASILO K. S. H. JEDNOTE"
▼ Zdrutenlh drisvmh
•tit at
UrertnlttTo
_
in upniniltvo
CLEVELAND, OHIO
Naročnina:
OFFICIAL ORGAN AND PUBLISHED BY THE GRAND CARNIOLIAN SLOVENIAN CATHOLIC UNION ofttMU. & In th• Interest of the Order Issued every Tuesday
OFFICE: 6117 St Clair Avenue
Telefon: HEnderaon 3912
CLEVELAND, OHIO
For For
Foreign Countries...
Members Yearly.. noomembe rs............
Terms of Subscription:
$0.84
.$1.60 .$3.00
83
DAN NEODVISNOSTI
Dne 4. julija pred 157 leti je trinajstorica ameriških kolonij, ki so se bile uprle proti Angleški, proglasila svojo svobodo in neodvisnost. Koloniji Massachusetts in Virginia sta prednjačili v tej veliki borbi za svobodo. Massachusetts je bila prva, ki je trpela v započeti borbi, in iz Virginije je zadonel glas, naj se konec stori angleškemu jarmu. 2e dne 25. junija, ko je kongres kolonijalnih zastopnikov še razpravljal o tem predmetu, je Virginia dala vzgled s tem, da se je na svojo lastno roko proglasila neodvisno. Kongres je bil izbral odsek petorjce, naj sestavi proglas o neodvisnosti, in Thomas Jefferson je bil imenovan načelnikom tega odseka. Pa je bil ravno on, ki je sestavil veliki dokument, ki je postal tako usodepoln v človeški zgodovini. Kongres ga je sprejel z malimi spremembami dne 4. julija, 1776 in od tedaj se ta dan proslavlja kot največji ameriški praznik, rojstni dan Združenih držav—Dan neodvisnosti.
Se isto noč, 4. julija, 1776, so ljudje uničili svinčeni kip angleškega kralja Jurija III., ki je stal tako ponosno na svojem podstavku na trgu Bowling Green v New Yorku—in iz svinca so napravili kroglje za ameriške topove. Neodvisnost je bila proglašena, ali sedaj jo bilo treba boriti se za njo. Bila je to velikanska borba, v katero se je spustila trinajstorica kolonij, in borba se je končala z uspehom pod vodstvom George Washing-tona. Dne 19. oktobra, 1781, se je angleška vojska Lorda Corn-wallis podala Washingtonu in konec je bil borbe. Dve leti kasneje je Angleška podpisala mirovno pogodbo z novo neodvisno ameriško republiko.
Za časa revolucijonarne vojne so ameriške kolonije imele le tri in pol milijona prebivalcev. Večina prebivalcev so bili potomci angleških naseljencev in oni so nosili glavno breme borbe. Ali bilo je tudi precej Amerikancev nemškega, holandskega, švedskega in drugega pokoljenja. Holandci so bili izvirni naseljenci New Yorka; Švedi so se bili leta 1638 naselili v Dela-ware-u in Nemci so bili odposlali mnogo naseljencev že začenši od leta 1683. Ali možje raznih narodnosti so se udeležili ameriške borbe za svobodo.
Mnogo tujih prijateljev je prišlo v Ameriko v pomoč ameriškim kolonistom. Junaški Francoz Lafayette se je odlikoval kot vojak v Ameriki in kot zagovornik ameriške neodvisnosti v svoji lastni domovini. General Von Steuben, izboren vežbatelj, je prišel iz Nemčije v trenotku, ko je jako slabo predla Washingto-novi vojski, in reorganiziral je ameriško vojsko v resnično vojsko. General Herkimer je bil potomec naseljencev iz nemškege Palatinata. On je zmagal v bitki pri Oriskany, ali našel je tam tudi smrt. Ista usoda je doletela poljskega generala Pulaskega, ki se je boril za ameriško svobodo in bil smrtno ranjen blizu Savannah, leta 1779.
Drugi slavni poljski junak je bil Kosciuszko, ki je kasneje vodil poljsko ustajo leta 1794. To so imena, ki jih vsak ameriški šolski otrok pozna. Ali bilo je tudi mnogo drugih borilcev za svobodo, katerih imena so manj znana. Naj le navedemo izmed najbolj odličnih John Mortona, sopodpisatelja Izjave neodvisnosti, ki je bil švedsko-finskega pokoljenja, John Hansona in Thomas Sinnexson, ki sta bila Šveda. General Fibiger je bil Danec. Haym Salomon pa je bil poljski žid. On je posredoval za vsa posojila na Holandskem in Francoskem in zastavil svoje
Thomas Jefferson je v Izjavi neodvisnosti dal »izraz "modrosti premoženje in dobro ime za stvar svobode.
vekov," "sanjem pravičnosti in enakosti." To so bili stari ideali in grški modrijani so jih prvič izrazili 22. stoletij nazaj.
Osnovna načela Izjave so: 1. Doktrina enakosti—"da so vsi ljudje rojeni enaki," 2. doktrina neodtujivih pravic, to je, da imajo vsi ljudje neke osnovne pravice, ki jim jih nikdo ne more odvzeti, namreč pravico do življenja, svobode in stremljenja po sreči. 3. da vladarstvo na svetu je nekaj, kar se je razvilo v teku zgodovine. 4. da oblast vlade izvira iz privoljenja ljudstva. 5. da ljudje imajo pravico odstraniti vlado, kjerkoty kaka oblika vladavine postane destruktivna.
Ideja bratstva in enakosti izmed vseh ljudi ni bila nekaj nove ga. Veleduhi že v starogrških časih so jo poudarjali, ali prvič je bilo tu, da je bil tu dan izraz tej ideji v obliki državnega dokumenta in da je bil poskus napravljen uresničiti te ideje. S proglasom Neodvisnosti je ameriško prebivalstvo sklenilo ustvariti državo, ki naj nima več nikakega sledu monarhije, ki naj nima državnega veroizpovedanja, nikakega plemstva ni posebnih privilegijev. Predstavljati si moramo, da je vse to bilo koncem 18. stoletja. Tedaj pa lahko razumemo, kako je moral proglas Neodvisnosti vplivati na vse ljudi po svetu, strmeče po novih idealih. Prestoli so se začeli majati in ideja si je počasi osvojila ves svet. Večna slava pijonirjem Združenih držav!
. -o-
in odgovarjaj na vsa vprašanja okrog 11,000. Za danes natan točno.	Ično število istih ni znano, ker
10.)	Deluj vedno za ugled je vsled zadnje panike na borzi društva in Jednote in ne govori in vsled depresije marsikak m nikdar kaj slabega o njih. lijonar obubožal.
11.)	Pridobivaj nove člane in I	• članice. Na Filipinskem otočju živijo
12.)	Citaj in zasleduj druit- kače "phyton,"," ki dosežejo vena in uradna naznanila v Jed- dolžino 30 čevljev, debele so pa notinem glasilu.	po 15 palcev.
o—	•
RAZNE ZANIMIVOSTI I Sir Arthur M. Samuel v Lon
donu ima navado, da že od svo-V zgodovini Združenih držav|jih mladih let sleherni dan pou ameriških se je nedavno pripe- žiJ'e P° pet J'abolk- Vračunal ie til prvi slučaj, da je bila kaka da *e v tem **8U P°u*ü 80, Ženska imenovana v kako viso-|000 Jabolk-ko diplomatično službo. Ta čast je doletela hčer pokojnega Wil- Geor«e C• Bess v st ^^ liam Jennings Bryana, bivšega Mo- ima «otovo	srečo
državnega tajnika, Mrs. Ruth Prihodnje leto bo dovršil tam-
Bryan Owen, ki je bila imeno-1 kaJšno univerzo, vana za ameriško poslanko pri danski vladi v Kodanju.
Vse stroške zvezi s študijami krije s tem da redi pse, bostonske pasme in iste drago prodaja.
Najbolj obljudeni kraj nai s vetu je Macao okraj, blizu iz-
V North Yorkshire na An
Uva reke Canton na Kitajskem>leškem se nahaja	kom
Dotični okraj meri namreč sa- Pleks ozemlja s šoto, ki tli in mo štiri štirijaške milje, a jel*0" neprestano že 170 let. štel leta 1927 nič manj ko 157,-.
179 prebivalcev, oziroma 39,294 Holandska država ima dvoje
prebivalcev na štirijaško miljo. prestollc ali ^vnih mest,
*	Amsterdamu zboruje parlament
Rekord na ameriških brzovla- v Hague je pa vrhovno sodišče
kih se je doseglo leta 1901, na	uriinn?
Plant System progi med me-	IJuANlib
stom Fleming in Jacksonville, REŠITEV ZADNJE UGANKE Fla. Dotični brzovlak je dirjal starost očeta in sina naglico 120 milj na uro. | ^ je s€daj star 60 let
pa 22.
sin
Poprava kupole cerkve sv. Petra v Rimu, ki je trajala pet
let, je stala 1,600,000 lir. *
Za "Živijo Hitler/ Dunaju 10, za "Dol som" pa 50 šilingov.
. plačaš nai z Dollfus-
To uganko je pravilno pogodil samo brat John A. Ribič tajnik društva Knights of Tri nity, št. 238, Brooklyn, N. Y NOVA UGANKA Starost otrok Neka družina šteje 15 otrok Ce je vsak izmed teh približno za eno leto in pol starejši oc drugega brata ali sestre, koliko je vsak otrok star, če znaša skupna starost 9. 11. in 15. ot Petnajst tisoč pevcev je pelo|roka toliko kot znaša starost
V sovjetski Rusiji izhaja ta čas 6,683 časopisov v 36 mili jonov izvodih.
od 23. do 25. junija v glavnem) mestu republike Estonije v Ta-inu.
*
Dne 29. junija, 1874 je bil zadet od strele premogar George) Warner, ko je kopal premog v Maffet rovu, blizu Wilkes Bar-|
prvega, oziroma najstarejšega?
Imena Glasilu.
rešilcev priobčimo v
V od pomoč poljedelcem
sebni
drevo,
ra.
Dvanajst zapovedi a ie Jednotar je
na-
1.)	Hodi redno na seje.
2.)	Bodi vedno pravočasen in točen.
3.)	Ne zanemarjaj važnih dolžnosti in poslov, osobito obiskovanja bolnikov.
4.)	Bodi složen z društvenimi uradniki in priznavaj njih delo za skupao dobrobit članstva.
5.)	Ne brani se prevzeti kakega uradniškega mesta. Morda boš baš ti lahko društvu v veliko korist?
6.)	Dajaj s svojim lepim vedenjem vsem drugim lep zgled.
7.)	Zanimaj se za vse važne društvene stvari in zadeve, in poslušaj dobre nasvete drugih.
8.)	Zaupaj svojim bratom. Bodi vedno radodaren in usmiljen.
9.)	Plačaj redno asesmente
Po novem zakonu bo federai-
_ .	, ,	ina vlada opolnomočena izvesti
re, Pa., m sicer pol drugo miljolnačilen ekgperiment na polju
globoko pod zemljo.	I poljedelske produkcije. Fede-
ralne oblasti bodo določale, ko-Senor Juan Altamarino, živečhjko akrov naJ- se vsako leto ob_
Leonu, Kuba, je bil oče 72 deluje za letino pšenice, bom-otrok.	'baža in drugih poljedelskih pri-
delkov, vključenih v zakonu. Domačini na Suranam otočju I Res je sicei% da ta kontrola po-
v Danski Gvineji ne rabijo na hjedelske produkcije bo osnov-svojih ribiških ladjicah in čol- no prostovoljna. Ali ako se pre nih jader iz platna, pač ima L,^ v kakem težkem položaju vsaka ladjica na koncu v po- se nahaja ameriški farmar in, posodi zasajeno košato ako pomislimo, da ves načrt je v katerega se veter upi-|bii Vdelan v direktno korist
poljedelcev samih, ni dvoma, da se bo pretežna večina ameriških Najstarejša cerkev v Angliji farmarjev poslužila koristi, ki je cerkev sv. Martina v Can- jim Farm Bill ponudi, ako bo terbury. Isto so zgradili krist- Uzakonjen, jani začetkom petega stoletja Farm Bill> kakoršen je bil po Kristusovem rojstvu, oziro- Lprejet od poslanske zbornice, ma še tedaj, ko so živeli Rim- daje poljedelskemu tajniku sle-Ijani tudi na Angleškem. V tej dečo nenavadno oblast: cerkvi je maševal tudi sv. A v- j) Da 8e ^^ s farmarji,
£uštin.	|kj hočejo prostovoljno zmanj-
šati posejano površino ali pro-Pokdjni lastnik znanih Kru- dukcijo nekaterih poglavitnih povih tovarn, al; izdelovalnic to- pridelkov, v katerem slučaju bo pov na Nemškem, Herr Friderik farmar odškodovan z gotovim Krupp je zapustil $150,000,000. plačilom.
2) Da se sme pogoditi s pro-Najmanjše kurje jajce na ducenti, tržnimi organizacijami svetu lastuje farmar Otto Kne- in tovarnarji, ki predelujejo po-bel v Charlestonu, S. C. Jajce ljedelske produkte, v svrho, da meri namreč samo .0348 kubič- more poljedelski department nih palcev.	proračunati vnaprej, koliko vsa-
*	ke letine je potrebno, in zago-
Svoječasno rabljeno zname- tovi njeno razpečanje. nje republikancev, sliko slona in 3) Da sme, ako bo treba, li-znamenje demokratov, sliko osla cencijrati predelo vatel je polje-je uvedel časnikar Thomas delskih pridelkov in razpeče-Nast v svojem tedniku Harpers valce, ki se pečajo s poljedel-Weekly. Osla je označil dne 15. skimi produkti v meddržavni januarja, 1870, slona pa 7. no- ali inostranski trgovini, vembra, 1874. Zdaj ima vsaka 4) Da naloži davke na prede-izmed teh strank drugo zname- lovanje poljskih pridelkov, pri nje: republikanci imajo železno čemur pa davek naj ne bo višji, blagajno, demokratje pa peteli- kot je potrebno, da se tržna cena-	na povzdigne na ono višino, kot
valna sila farmarjev. Da se je bil razmeroma majhen, ako zna oceniti vso njeno važnost, pomislimo, da je Amerika pro-je treba razumeti vso težkočo ducirala 260 milijonov bušljev tedanje poljedelske krize. Far-j čez svojo potrebo. Ogromne mar namreč dobiva po 80 cen- prebitke izkazujejo tudi drugi tov za bušel pšenice, po 6 cen- glavni pridelki: prebitek bom-tov za funt bombaža in po 3 baža je bil 7 milijonov "bal," cepte za funt svinjine. V pred- tobaka 150 milijonov funtov itd. vojnih letih, 1909 do 1914, je Iz tega prihaja potreba, da se pšenica prinašala po 88 do 90 produkcija in konsumpcija spra-centov za bušel na farmi, bom- vi v ravnotežje, baž čez 12 centov funt in svi- Po oceni poljedelskega tajni-njina več kot 7 centov za funt. ka Wallace, "Farm Bili" teži po Istočasno so bile cene reči, ki ravnotežnem socijalnem stanju, jih farmar mora kupovati —Skuša odpraviti navadno anar-gnojil, poljedelskih strojev in hijo poglavitne ameriške indu-sličnih — nekoliko nižje, kot so stri je in uvesti socijalno kon-dandanes. Ali cene, ki jih je trolo ne le v korist farmarja farmar dobival za svojo pšeni- marveč vsakogar, co, bombaž ali svinjino, so bile Vsa dežela bo brezdvomno v teh predvojnih letih več kot pazila z največjim zanimanjem dvakrat višje kot dandanes. Ob na ta velikanski eksperiment sedanjih cenah farmar ne more proračun j eni produkciji ameri-plačevati davkov, kamo-li obre- škega poljedelstva. Gre, kot je sti na hipoteke, ali kupovati izjavil predsednik Roosevelt, za potrebščine. Surovi dohodek "novo in neizkušeno pot." Ako poljedelca je med letoma 1929 uspe, nastane logično vpraša-in 1932 padel za 57 odsto, to- nje: Zakaj naj se ne vporabi rej več kot dvojno. Moral je isto načelo tudi na druge ame-opustiti nakup stvari, ki jih riške industrije?
navadno kupuje, oblačil, barvil,	-o-
novih oprem itd. Ceni se, da OBRESTI V STARIH ČASIH šest do sedem milijonov mest- Naziranje o obrestih je zdaj nih delavcev je sedaj nezaposle- bistveno drugačno, kakor je bi-nih direktno ali indirektno vsled lo v prejšnjih časih, in lahko zmanjšane kupovne sile farmar- smo prepričani, da bo tudi ja.	bodoče drugačno, kakor je
V kongresu se je pojavila zdaj. Vsekakor vidimo tudi znatna opozicija proti onemu zdaj prizadevanje znižati čim delu Farm Bill-a, ki določa da- bolj obresti, ki pomenijo v bi-vek na predelovanje (process- stvu dohodek brez vsakega de-ing) osnovnih poljedelskih pro- la. Bili so časi, ko je bilo sploh duktov. To je davek na pro- prepovedano J e m a t i obresti, dukte mlinov, klavnic itd. Na- Dočim je bilo pri Rimljanih po-glaša se, da to bi bil dejanski biranje obresti urejeno s poseb-davek na konsumente poljedel- nim zakonom, je stalo krščanskih produktov, miljoni izmed stvo na stališču, da se obresti katerih so sedaj nezaposleni ali upirajo moralnemu čutu in bo-pa le deloma zaposleni in, v ko- ŽJ* postavi. Zdaj seveda v kr-likor delajo, dobivajo nižje pla- ščanskem svetu o tem stališču če. Nadalje, tako umetno povi- ni več duha in sluha, šanje cen poljedelskih produk- Nummus nummum non parit, tov utegne imeti za nujno po- denar ne plodi denarja, to je sledico nadaljno povišanje carin bi'o v onih časih skoraj splošno na poljedelske produkte in ško- prepričanje. Obresti so bile dovati ameriškemu izvozu teh isto. kar je oderuštvo. V začet-pridelkov. Nasproti temu se ku J* veljala prepoved jemati naglaša, da davek na predelova- obresti samo za duhovščino, nje nekaterih poljedelskih pro- Cerkvena zbora leta 214 in 325 duktov ne bo le prinašal koristi sta določila stroge kazni za du-farmarju, ki bo iz prihoda teh hovnike, ki bi posojali na obre-davkov dobival odškodnino zasti. Polagoma je cerkev razši-znižano produkcijo, marveč vsa rila prepoved jemati obresti tu-dežela sploh, kajti večja kupov- di na lajike. Tako prepoved je na sila farmarja bo pomenjala izdal P»Pež Leo I. leta 443, zboljšanje v mnogih industri- sPlošno se je pa uveljavila proti jah. Davek bo zares prinašal koncu 8. stoletja, višje cene za poljedelske pro- Na Podlagi cerkvenih nazo-dukte, ali isti bo avtomatično rov )e začela tudi posvetna odpravljen, čim se doseže viši- oblast obsojati obresti. Cerkvena cen v predvojni dobi. Na ni ¿bor leta 1311 je določil, da tak način, ako se pšenica pro- n<i velJa noben posvetni zakon daja za 50 centov bušel, dočim ki se Protivi načelu, da je ode-predvojna cena je bila 88 cen-1r*tvo (obresti) nedovoljeno, tov, imamo razliko 38 centov — Sodnike, ki bi tega načela ne za bušel. Davek na moko sme Priznavali, je treba izobčiti iz torej biti, ako zaračunamo ceno cerkve- Za oderuhe so bile do-moko na bušle, ne več kot 38 ločene stroge kazni. Vse to pa centov za bušel. More pa bitih1 nič P°magalo, oderuhi so manj. Bržkone bo stvar tako kIJub temu Jemali obresti, ki so izpeljana, da bo davek začel ob dose*le včasih celo 20 odstot-razmerno nizki postavki, tako kov' Zlasti 80 Posojali de da se ne zniža prodaja na drob- nar na obresti, sklicujoč se na
no in tako zmanjša konsump- sveto Plsmo-ki Pravi: "Ne daj cjj0	bratu svojemu denarja na obre-
"Farm BiH" ima odkriti na- sti' niti bla*a niti katerekoli men zmanjšati produkcijo po- d™ge stvari, pač pa tujcu. Bra ljedelskih pridelkov. To se bo tu sv°Jemu Pa Posodi brez obre mnogim zdelo čudno, ko je svet sti to- kar Potrebuje." — Skli-
poln lačnih ljudi in bi se ogrom- CUJ0Č se na te besede' 80 židie ni prebitek hrane prav dobro utemeljevali posojanje denarja vporabil za njihovo prehrano. knstijanom na obresti. Prepo-Ali, kakor je naglašal poljedel- vedl oderuštva odnosno obresti ski tajnik, "naš gospodarski si- s° začele lz*ublJa*i svoj pomen stem očividno deluje tako, da zla*tl ?d 14' stoletja, ko so pri-
čimvečji je prebitek pšenice na nesl\zlvahnejši tr*ovaki stiki farmah v Nebraski, tem daljše P®trebo P° kapitalu proti obre-
1 stim.
italijanski priseljenci so se kar naenkrat odrekli in nočejo prihajati. Katehet Italijan Serta se jezi in se znaša radi tega nad
otroki. — Obe učiteljici si pa na vso moč prizadevati, da bi vtepli otrokom čimprej svojo italijansko učenost in fašistične manire v glavo. Prva je že pred dvema letoma službovala v Rutah pri Volčah in je bila iani "kazensko" premeščena v Pod-brdo. Posluževala se je italijanskih modernih pedagoških metod in pretepala deco za vsako slovensko besedo ki jim je ušla iz same zadrege, ker se niso znali izraziti v italijanski govorici. Ljudje so se zgražali in se pritoževali dolgo časa zaman. šele težka žrtev nedolžnega otroka je konečno pripravila tolminsko šolsko oblast do koraka, da so jo spravili iz Rut. Tudi v Podbrdu ni dolgo vzdržala. Poslali so jo nazaj in letos je prišla v Podljubinj. Druga enaka tej je pa nameščena na Temeljinah pri Grahovem. Sploh izvaja italijansko učiteljstvo pritisk na slovensko deco in se zelo trudijo, da bi otroke spravili v "Balillo." Tem otrokom, ki pristopijo v to organizacijo, preskrbe brezplačno, ali pa po najnižje ceni, vse šolske knjige in druge potrebščine in jih pošiljajo v razne počitniške kolonije. Tem pa, ki niso organizirani, računajo vsako šolsko knjigo po 15 do 20 lir, jih puste, da leto za letom zaostajajo v nižjih razredih in jih za vsako malenkost kaznujejo ter izpostavljajo vsem mogočim neprilikam. Kljub vsemu temu pa niti polovica šolske de-ce ni organizirana v "Balilli." 4 -o-
so "bread lines" v New Yorku. Naši prebitki hranil imajo, kakor se zdi, ravno tak ničevalen vpliv na narodno blagostanje, I kot je imelo pomanjkanje pri-
POITALIJANCEVALCI TOLMINSKEM
NA
Leta 1914 je bilo v Združenih državah 2,348 milijonarjev, leta 1917 — 6,664; leta 1925 pa
je bila pred vojno.
Zadnja točka je morda naj-glavnejša, v kolikor se tiče vprašanja, da se poviša kupo-
Veliko skrbi so v zadnjem ča-delkov na posamezne pokrajine I su prizadejali šolski deci in njih v prejšnjih bolj enostavnih do- starišem novi italijanski kate-hah."	het in obe italijanski učiteljici.
Konsumpcija poljedelskih pro- Katehet Serta je namreč uve-duktov v tej deželi utegne na- del poleg sedanjih slovenskih rasti, ko bodo xasi boljši; ali ni Šmarnic, italijanske, pri kate-mnogo upanja za takojšnje več- rih morajo peti gojenci škodov-
je naraščanje izvoza ameriških nikovega zavoda. Ostalim sred-poljedelskih produktov. Ame- nješolcem je pa zapovedano, da
riški izvoz pšenice in moke je se jih morajo udeleževati red-bil tekom poluletja do 31. janu- no. Pa ni zaleglo in gojenci-arja 1933 le 25 milijonov buš- pevci prepevajo prazni cerkvi, Ijov napram 66 v isti dobi pred kajti še drugih Tolmincov ni k , enim letom. In tudi ta znesek I italijanskim šmarnicam in celolzboli.
Način zdravljenja navadnih prehladov potom osteopatije
(Piše Dr. Fred J. Makovec, D.O. Cleveland, O.)
Statistiki so izračunali, da je med celokupnim prebivalstvom Združenih državah, vsaka oseba dvakrat na leto boiana vsled prehlada in da traja povprečno ta bolezen nekaj malega več kakor štiri dni.
Vsak uspešen način take vrste zdravljenja se naravno opira na vzroke prehlajenja. Dosedaj se vpošteva dva splošna vzroka ali povoda. 1. vnetje (infection); in 2. izpostavljanje (exposure). Moje osebno prepričanje je, da je zadnje označeni način najbolj navadni in najbolj pogosti način vzroka prehlajenja, med tem ko vnetje prehlad pospešuje ter veča občutljivost prehlajene osebe.
Naj bo vnetje tudi v zvezi z izpostavljenjem, ali če je isto nastalo direktno samo od sebe, se mora v tem slučaju iskati nered v pljučih, sapniku ter v črevesju. Prehlada naj bi se ne zanemarjalo, pač pa skušalo ozdraviti prej ko mogoče.
Vsled hudega ali akutnega prehlada, ako se istega zanemarja, lahko nastanejo sledeče bolezni: sinusitis, pharyngitis, otisitis, larynbotis, tracheitis, bronhitis, influenca, pljučnica in vnetje prsne mrene (pleu-rosy).
Ce je kak zdravnik osteopatije pozvan h kakemu bolniku, ki je prehlajen vsled izpostavlje-nja, bo dotičnik preiskal mehaničen sistem telesa bolnika in skušal istega po svojem načinu spraviti v pravi red, da bodo dihalni organi pravilno delovali. Tak zdravnik tudi skuša spraviti v normalni tir vsled prehlada prizadete mišice.
Delovanje mišic povzroča gibanje telesa. V slučaju prehlada so hrbtenica in rebra prizadeti, katere je treba spraviti k normalnemu delovanju; tako so tudi žile prizadete.. Zdravnik osteopatije skuša torej pred vsem uravnati in izboljšati p> kvarjeno cirkulacijo krvi in urediti limfe.
Kdor je prehlajen, naj gre takoj k svojemu zdravniku; kdor morda s tem preveč odlaša, lahko vsled tega nevarno
glasilo k. 8, k. j., july 4th, 1988
, goveje kože, na totere naslikajo , s posebnim načinom čudovite po-' dobe. S školjkami in drugo drobnarijo se smejo pa kinčati samo moški.
Indijanke v Južni Ameriki se kitijo samo z obeski iz posušenega sadja in školjk, raznim ptičjim perjem in živalskimi zobmi. Kadar se pa vrši narodni ples, se Pa ženske primitivnih rodov naj-rajše nakitijo z raznimi cvetjem, katerega si vpleto v lase in dene-jo v velikih vencih okrog telesa.
ženske Eskimov, ki žive v večnem ledu in snegu se morajo pa zadovoljiti ponajveč z obleko, katero si znajo posebno spretno napraviti iz raznih živalskih kož. Imajo poseben okus, da znajo vplesti v obleko dlako raznih bi.rv, da bi jo nobena tovarna tako spretno ne napravila. Na enak način si napravijo tudi pasove ,kape in taške.
Težko je zapopasti okusjja-ših divjih sester za nakit, vendar je človek mnogokrat začuden nad njih lepem okusu za lepoto, ki je popolnoma naravna, ker je ni pokvarila naša civilizacija.
blizu trgovine z avtomobili. Bekel ja, da tehta tristo funtov,
na oči bi bil celo težji. Bil je obsežen kakor povodni konj. Njegov trik je bil, da si je izmed gledalcev izbral najmanjšo osebo, ponavadi ženo, in jo pozval: "Pridi in dvigni me. Lahko me, vse je odvisno od volje, kar poizkusi." Sramežljivo in bojazljivo so male žene poizkušale in velikanskega moža brez najmanjšega napora dvigale in ga v zraku ¿iržale. Indija je čuden svet.
T. K.
SV. OCE BLAGOSLOVIL HRVATE
NAZNANILO
Tem potom se naznanja, da je bila resolucija društva sv. Cirila in Metoda, št. 101, Lorain, Ohio, za uveljavo plačilne lestvice "American Experience Table^4%" od strani društev smislom pravil zadostno podpirana.
Resolucija bo dana v kratkem na splošno glasovanje. Da se tega do sedaj še ni storilo, je vzrok ta, ker nimam na rokah še vseh potrebnih podatkov, ki morajo biti pripravljeni po aktuarju.
Poročal sem v Glasilu, da bom podal članstvu natančno pojasnilo prej, ko se glasovanje prične, tako da bo vsakdo znal, zakaj bo glasoval. Kakor hitro prejmem od aktu-arja poročilo in številke, bom pripravil potrebno pojasnilo, nakar se bo dalo resolucijo na splošno glasovanje.
To naznanilo naj služi v pojasnilo, da ne bo kateri mislil, da se zadeva glasovanja iz kakega drugega nepotrebnega vzroka od strani glavnega urada zadržuje.
Za glavni urad K. S. K. Jednote:
Josip Zalar, glavni tajnik.
SREČA
"Gori bo sneg, dobro mi bo feluŽilA. "
Za gozdom se je zagnala dolina v smelem loku v višino. Po-
veš poten je bil, tako težavna in utrudljiva je bila hoja po snegu.
Proti slemenu je bil napor še hujši, nevarnosti še večje in če-šče. Pretehtati je moral vsak korak, natanko preizkusiti vsa-
potnik si je obrisal vlažne oči, ko plast snega, bo li držala ali obrvi in lice in je pogumno kre- ne. Ce se odkruši, zdrkne z nil navzgor.	njo vred v zevajočo globel.
Skozi svečani jutranji mir je! Poldne je zazvonilo v globo-zaslišal poltiho šumenje. Bližal čini ogromnega nemega morja, se je gorskemu potoku, ki se ob
njem vzpenja pot gori do slapa.
"Do slapa ne bo prehudo; od tam dalje bo pač slabše, v snegu pa itak ne bo poti. Treba se bo pač nekoliko potruditi — pot do sreče ni nikoli lahka."
Naprej nagnjen, kakor bi nesel težko butaro, opirajoč se ob gorjačo, se je vzpenjal više in više. A navzlic dobri volji in vsemu pogumu je šlo le počasi, zakaj pot je bila strma. In polzka je bila, kakor da je z mastjo namazana.
Nenadoma je odprl oči širše, ozrl se v višave.
"Glej, solnce!"
Srčno se ga je razveselil. V hipu mu je postalo v srcu toplo in lahko, kakor bi mu bil priplaval s solnčnimi žarki naproti prijazen pozdraV: "Dobro do-šel!"
Za hip je postal, od samega veselega presenečenja. Pa je spet stopal dalje, dvigal se više in više.
A že mu je bil korak počasen, težak in utrujen. Do vrna pa, ki ga zdaj jasno vidi, glej, je še
ko je lezel proti vrhuncu . . . "Angel Gospodov . .
Postal je, se odkril, molil. Stal je nagnjen naprej, sklonjen globoko k poševni snežni odeji. . . "Jezus, Marija in Jožef, stojte nam na strani zdaj in ob naši smrtni uri. Amen."
Se nekaj napornih, nevarnih korakov — in hropeč se je povzpel pod pečino na skrajnem gorskem vršiču.
"Hvala večnemu Bogu!"
Pot mu je lil po licih v debelih sragah, roke so se mu tresle, tresle so se mu noge, nevarno mu že omahovale.
S palico in z rokami je od-grebel nekoliko snega s pečine, da se je prikazala temno-rdečkasta lisa.
Sedel je nanjo, zgrudil se nanjo.
"Hvala večnemu Bogu! Daleč ne bi več mogel."
Iz globočine srca se mu je iz--vil vzdih hvaležnosti in olajšave. Da je le gori! Ta hip je pozabil celo na srečo, ki jo je prišel iskat. Le da si odpočije, so mu želele vse misli, mu je hrepenelo vse napeto, izmučeno
tako daleč . . . Zdaj zdaj se mu je odkrušil pod nogo kamen. telo.
Slišal je za seboj, kako se kotali klonil se je z vročim hrb-
v globočino, kako odskakuje, tom ob mndo gkal0i strmel je
visoko m naglo kakor preganjan . . . . . .. ... . . . * . , ® , na pot, ki jo je prehodil, zastr-
zajec, kako s topotom buta ob' , . ,. , ,__.. „ ,
. j ,.	. y . , mel doli v globočmo. Polagoma,
trda tla, naposled pa strmogla- .	, ,
, . , . ,	... utrujene ptice, so mu plule mi-
vi v globel, iz katere zabobni1
votlo in zateglo; ali trči z rezkim vzkrikom ob mrzlo skalo in obleži tam — daleč naokoli se razlije ostri jek tega umirajočega vzkrika, ki se pa kmalu pogrezne v molčeči tišini, katero moti edino zamolklo grgra-
sli v globočino, v domače kraje, v rojstno vas. Frfotale so skozi prazno neskončnost med vrhom gore in med selom v globo-j čini in so govorile in vpraševa-le:
"Dolgo pot sem prehodil in
. _ »	, težavno. Daleč je dom, daleč
joče šumenje potoka v prepadu. žena fa otrod	dela_
Da bi si malo odpočil, se je,jo? A,. me čakajo ^ sq y gkr_
ustavil ob veliki, razdrapani ska- ^^
li. Naslonil se je na mrzli ka- /s * • * 1 * * •
.. _ . . Cez čas je začutil pekočo žejo. men m se s palico se krepko *,, . ,	. .
j 1 xr 1 j o	1 Odluščil je kepo snega m jo po-
podprl. Napol radoveden, napol ..	• * .
•xi'	• 1 j . , tisnil v razgreta, izsušena usta.
zamišljen se je zagledal v glo- „ , , ,	,
bočino pod seboj	Zaskelelo, zatrgalo ga je v zo-
IA/V.1I1U IA/U ovUvl •	11	»	j	j	* *
™	i 1	, beh. A vendar sta mu dela
Glej, širno belo morje leži ,, , . .. , , , ,	.
j 1 • t .	., hlad in požirek vode dobro. Zdaj
tam doli. Leno in nepregibno, se je ^	Nat0
kakor zamrzlo in umrlo, počiva . , . . ,	® , , ,
..... .. , . je vzel iz žepa	ostalo skorjo
v širni kotanji med gorami. , , . .	... . . XT . 1 . • x kruha. Gnzel in zvecil jo je
Nenadoma se oglasi iz tega , . ,	, .
, v_ , . , * polagoma, kakor	utrujen, za J mlecnatega morja daljno, sve- . . v , x - ^ sPan otrok,
čano in počasno zvonenje. Od- XT , .	, .
meva od skale do skale kakor Nenadoma se Je vmes domi" meva od sKale do skale, kakor ^ „G,. d gvetim bhaji_
bi zvonil zvon za vsako skalo, , _ v. .... . , . . , . '. , , , . ...	.... . lom bi bil davi skoraj jedel. Kaj
kakor bi se ti glasovi vabili m . ,	. * ., ...
klicali	takega pa se mi še m pripetilo
ttTt	x	- Kam sem le mislil? Hvala Bo-
Pozna sv. maša se je zače- ,	.
„	gu, da sem se še o pravem času
*T , . .	. spomnil
In utrujeni popotnik in ro- XT ... . ■ . .
...»	Nasmehnil se je, utrujeno, a
mar v nepoznano svetišče sre- , , x 4. - x i. j. 1 ¡vendar srečno, če, stoječ samoten sredi neskon-1	■
čnega stvarstva, sredi divjega Čutil se je zelo upehanega. In
veličastva gorske prirode, se od- tako čudno mu je bilo: zdaj vro-
krije z nalahko drhtečo roko, če, hip nato mraz. V nekaki
se pokriža in si obriše potne la- omotici, težki srčni tesnobi se
se, goste, a že precej osivele. je oziral naokoli in gori na ne-
• "Treba bo spet iti! Pot je bo. Glej, kako žene tam od
še daljna in težavna!"	daljnega severa nebeški pastir
2e je prišel na sneg. Zmr- svoje ovce in jagnjeta na pašo
zel je bil in gladek. Skrtal mu na zelenomodro polje. Polago-
je pod čevlji in škripal, kakor ma se pasejo po širni dobravi,
ko se lačni zobje z vso ostrost- više gredo in više, več in več
jo zagrizavajo v trdo skorjo jih je, čim dalje se pomikajo.
kruha. Krepko je moral zasa-, Solnce, njih lepi pastir, še ko-
jati palico v sneg, previdno je maj kuka izmed njih doli na
bilo treba postavljati nogo. Pri- svet.
šel je do mest, ob katerih si je Povžil je kruh, raztopil v rekel s tajno grozo: "Ce mi tu- ustih še kepo snega, vodo nekaj spodrsne za pedenj, se pre- koliko segrel v ustih in jo po-kucnem v globočino."' Postal pil.
Malo počakajte ... saj pridem
Glava sp mu je povesila na prsi; sredi misli je zadremal.—
Ni ga še dolgo zibal spanec v mehki svoji zibelki, kar zagleda v sanjah čudno prikazen: velik črn ptič plahuta z velikanskimi perutmi skozi mirno, speče ozračje, bliže in bliže. Kakor zaplavuta riba, kadar zagleda v daljavi plen, nemirno in hlastno ter s povešenimi plavutmi bliskovito švigne skozi prozorne valove, tako jadrno in brzo plava prikazen proti gori. Glej, že jo razločuje jasneje; ni ne ptica, ne riba, ogromen velikan stopa po površju megla, ki so se dvignile in segajo skoraj do vrha gore. Dolg, ogromen plašč, sličen velikanskemu črnemu o-blaku, valovi in plaheta okoli velikana.
Ni se še prav zavedel krojač od prvega začudenja, kako da stopa tak velikan tako lahko po prožnih meglah, že stoji prikazen pred njim. Krojaču zastane srce, ko zastrmi v suhi, mračni, v svoji ostrosti in strogosti naravnost strašni obraz priš-lečev.
"Kaj iščeš tukaj gori?" . Bobneč grom je glas neznanca.
"Srečo" — je jecljal krojač. — "V hudo uboštvo sem zabredel, stradam z otroki in z ženo."
"Stradaš? In to te je gnalo iskat srečo?"
"Ali prihajaš še enkrat? A kaj hočeš od mene?" * "Srečo ti prinašam." Obraz neznančev se je skrem-žil, kakor bi se hotel prijazno nasmehljati. Tudi govoril je sladkeje nego prvi pot; a navzlic temu je bil njegov glas, kakor bi bobnel plazovii čez pečine v vratolomne globočine. "Kakšno?" ' "Cuj in poglej: takšno."
(Dalje prihodnjič)
Kako te godi našim izseljencem v Franciji
Lani na izseljeniško nedeljo se ie zopet poživilo zanimanje za izseljence, ki se je o njih mnogo govorilo in pisalo zasebno in v javnosti. Skrb in briga zanje se ne sme poleči. Temu naj služijo tudi ti članki, ki jih je spisal slovenski duhovnik, ki se je mudil več let med slovenskimi in hrvatskimi izseljenci v Franciji, ki se je posvetil izključno le njim, je imel tako lepo priliko uživeti se docela izseljeniško življenje ter spoznati do dna njihove razmere, skrbi, težnje, želje in hrepenenje, njihove vrline in slabosti. Gotovo bodo brali članke z zanimanjem mnogi čitatelji lista, zlasti oni, ki imajo v tujini sinove, brate, sestre, druge sorodnike, prijatelje in znance. Pripomnjeno bodi, da ima pisec pred očmi le one izseljence
Tujec je umolknil, s presun- vzhodni Franciji, ob nemški ljivim pogledom je motril kro- meji, kjer ne žive v popolnoma jača, ki je povsem zlezel v dve ¿nalcih prilikah kakor oni izse-gube, od strahu in utrujenosti.11 jenci po drugih francoskih po-— "Dobro, dam ti jo. Tukaj — krajinah, še manj pa po raznih jej! In nikoli več ne boš stra- evropskih ali celo prekomorskih dal."	državah.
S koščeno roko, ki se mu je tresla, kakor da drži in dviga Kdor pozna natančneje izse-velikansko težo, je potegnil iz Ijeniško življenje, se mu mora valovitega plašča malo posodi- j0 smiliti izseljenci v dno duše co, lesketajočo se kakor zgod- in mora z njimi iskreno sočuv-nja danica, kadar je na zemlji stvovati. Ljudje so izkoreninje-in vsenaokoli po nebu še temna ni iz rodne zemlje in presajeni
noč. Kakor bi se mu silno mu- —	11 — ------" —
dilo, jo je naglo odprl in ponudil krojaču majhen kruh.
"Ali ni to sv. hostija?" se je zdrznil krojač. "Je li to kazen, ker bi bil zjutraj pred sv. obhajilom skoraj jedel? Ne, te ne zaviijem danes za nobeno ceno, ko pa nisem več tešč."
"Ne zavžiješ?" Napol bridko, napol srdito in sovražno se
je nasmehnil mračni tujec. "A movanje, kjer bodo če ti pravim, da potem ne boš svoja stara leta.
drugačna kakor domača. Res se tuintam izseljenci v pismih, ki jih pošiljajo svojcem, pohvalijo ter povabijo še druge za seboj v tujino, toliko pripovedujejo, kako dobro se jim godi, kako dobro zaslužijo in devajo prihranke na stran, ki se bodo pozneje z njimi povrnili v domovino in si tu tomislili svoje do-
preživeli
je za hip pred takimi mesti, o-botavljaje se. Nagloma, s tihim hrepenenjem v očeh se je ozrl navzdol, proti domači vasi: "Ali se naj vrnem?" A s£ je brzo premagal, dajal si novega poguma: "Tako daleč sem že, pa poj dem vendar da vrha. Za otroke, da ne bodo stradali, če najdem srečo."
Glasno je sopel, ko se je zagnal mimo zevajoče globeli in se pognal s silo naprej. Prsi so se mu dvigale naglo in visoko,
A po tem navideznem okrepi lu se ga je lotila še hujša utrujenost in zaspanost. Oči so mu postajale dremotne, veke težke kakor svinec. Le napol, nejasno in zabrisano so mu še videle nebeško planino, ovce in pastirja. Še enkrat, s trudnim a vendar hrepenečim pogledom, se je ozrl doli proti domu:
"Malo potrpite, moji dragi, kmalu pridem. Zaradi vas sem šel na goro, da najdem srečo in vam ne bo treba več stradati.
stradal nikoli več."
"Rajši stradam do smrti nego tak greh! ... In kaj tudi, če jaz ne bi več stradal, a žena in otroci bi! Ne, moj Bog in moj Jezus, obvaruj me takšne izkušnjave." '
Kakor bi kolebnil velikanski, na smrt zadet orel iz nebesne visočine v globočino, tako jadrno, s takim šumom se je po-greznila ob tej molitvi prikazen v meglovje in v prepade.
"Kdo je bil?" se je začuden vprašal krojač v sanjah, ves plah in ves nemiren. Odgovora ni bilo od nikoder.
Dremal je dalje. A v glavi mu je kovalo in šumelo, kakor da gorski potok ne bobni več spodaj v globeli, ampak buči skozi njegovo glavo. In vsaka misel je, kakor da padajo visoki, boleči slapi skozi glavo doli v srce.
Hotel se je prijeti za vroče čelo; a roka mu je omahnila, padla mu brez moči na koleno.
Nenadoma se mu je zazdelo, da je potegnil od severne strani rezek veter. Sunkoma, s silo je privzdignil v sanjah nekoliko glavo, jo okrenil na oho stran, da pogleda, kaj se godi tam. Zakaj srce čuti, da to ni navaden krivec. In glej, res, čez neskončno prazno plan plava spet ista prikazen. Kakor prepro-strane, čudovito gibčne peruti plahetajo konci plašča in prhu-tajo nad belimi meglenimi valovi, ki se dvigajo in pogrezajo pod koraki prihajajočega, kakor bi jih zibal silen piš.
Krojač se je prestrašil, da je komaj komaj zaječal.
V posameznih, smel bi trditi, izrednih slučajih je vse to tudi resnično, vsaj deloma. Je pa tudi res, da se izseljenci radi pohvalijo, ker ne marajo težiti svojcem srca s tem, da bi jim nalili v kozarec čistega vina, kakor pravimo, ali pa, kei nočejo pripoznati, da so napak ravnali, ko so se podali zdoma, kar so jim domači in znanci odločno odsvetovali in branili. Na splošno je pa izseljenski kruh gre nek, zelo grenek, in Bog varuj vse čitatelje teh vrst, da bi jim ne bilo nikdar treba kupovati kruha z denarjem, ki bi si ga zaslužili z delom v tujini!
Izseljenci so in tudi vedno ostanejo tujci, pa četudi se mu-de morda v tujini dolga leta, znabiti celo svoje življenje.
Za tujce jih imajo domačini. To čutijo bridko prav pogosto izseljenci na lastni koži. Kolikokrat se pritožujejo delavci, ki so zaposleni pri delu hkrati domačini, kako jim ti radi pred-bacivajo, da niso domačini, am pak tujci. ::Le zakaj ste prišli sem," pravijo. "Kaj je vaša domovina tako beraška, da vas niti preživeti ne more? Kdo vas je klical sem? Doma bi bili ostali, pa bi bilo nam dosti bolje, kakor nam je sedaj! V primeri z našim napornim delom smo vsi slabo plačani. Pa bi mi domačini zaslužili mnogo bolje, ako bi vas ne bilo tu. Ako zahtevamo boljše plače, dobimo kratek odgovor: če vam ni prav, pustite delo. Imamo zadosti inozemskih delavcev na razpolago, ki radi delajo in za plačo, kakor jo imate vi, pa tudi
še za nižjo. Treba nam je le poslati na gotove naslove v inozemstvo dopisnico, pa imamo tu v par dneh cel vlak delavcev iz Poljske ali kake druge države!"
Tuji delavci da so krivi hude draginje, ki tlači zlasti industrijske kraje. To je seveda tudi deloma resnično, kajti znano je, da so živila draga povsod, kjer biva mnogo ljudstva skupaj, dočim žive redkeje naseljeni kmetski prebivalci mnogo ceneje. In še ta očitek se je vedno ponavljal v tamošnji globoko verni francoski pokrajini, da tujci nimajo nobene vere, da so strašno pokvarjeni in da okužajo z nevero in pokvarjenostjo tudi domačine, ki preje vsega tega še poznali niso. S takimi očitki pa obkladajo vse tujce brez razločka, pa naj bodo že te ali one vere, te ali one narodnosti, več ali manj pošteni. 2al je treba v tem oziru dati domačinom deloma prav. Ravno tujci so zasejali med nepokvarjeno domače ljudstvo mnogo ljulke verske mlačnosti in pokvarjenosti.
Za tujce se imajo izseljenci tudi sami. 2e pri besedi domovina postane mnogim kar mehko pri srcu in solze jim stopijo v oči. Tam šele živo čutijo, kaj je dom, kaj domovina! Zlasti v sedanji gospodarski stiski, ko jih marsikje postrani gledajo in jim kažejo pot proti domu, čutijo, da so odveč, da bi se jih tujina rada iznebila. Premnogi bi šli radi domov, raje danes nego jutri, ko bi jim le bilo doma preskrbljeno delo, ali če bi imeli vsaj kak dom, kamor bi se lahko zatekli. Vedno se zavedajo, da tam niso doma, da imajo pravi in stalni dom drugje, v domovini, koje sinovi in hčere še vedno ostanejo. V tujini bi-
ker so menili, da se tam cedi mleko in med.
Tako nestrpno in zagotovo Čakajo mnogi povratka domov, da si nočejo nabaviti niti najpotrebnejšega pohištva, češ, da ga itak ne bodo dolgo rabili in bi si nakopali le škodo, ako bi ga nakupili, ker bi ga morali prodati pri odhodu za vsako ceno. Le bolj redki so izseljenci, ki nameravajo ostati v tujini za vedno, ki jim je ta postala nova domovina, in si zato omislijo več pohištva ali si celo laskajo, da si bodo prihranili kake Ae-narje in si postavili sčasoma lasten dom.
Tudi v drugih ozirih je delavski izseljenski kruh grenek in je tujina le mačeha. Bival sem med delavci, ki so izključno le rudarji, delavci v premogovniku. • Kako pogosto so tožili, kako naporno je delo, kako jih izmuči in jim črpa življen-ske moči in sile, tem bolj, ker jih pazniki k delu pogosto tako priganjajo in brez razloga mučijo. "Tako zbit in truden pridem z dela," je pravil rudar, "da se mi doma niti jesti ne ljubi; samo čakam, da se brž vle-žem k počitku." Zato so rudarji podvrženi raznim boleznim in se navadno zelo zgodaj postarajo. Tujina jih ubije in jim izčrpa najboljše življenske moči.
Tujec je in ostane tujec. Po določilih delavske pogodbe, ki jo sklenejo tuji delavci s premogo-kopna družbo, so sicer tuji delavci z ozirom na ravnanje z njimi, plače in delo popolnoma enakopravni z domaČimi delavci. Vendar je pa dejanski položaj drugačen. Vse lepše postopajo pri delu z domačini in jim odkažejo delo, ki ni le lažje in lepše, ampak tudi bolje plačano. Morebitne prestopke jim hitre-
VESTI IZ JUGOSLAVIJE
Hišo in dve gospodarski poslopji je uničil ogenj v Dolgi vasi pri Kočevju. Prizadeta sta posestnik Josip Stavdohar in mizarski mojster Josip Kla-ming.
Plameni so popolnima uničili
Cevzarjevo gospodarsko poslopje v Lokvici pri Šoštanju.
Kopališče gradijo ob Kolpi v Metliki, na zemljišču Hrvata Ivčiča, ki ima v Ameriki brata, so pred kratkim pričeli graditi moderno kopališče, za kar so se že dolgo časa pripravljali.
Pred 400 leti se je rodil v Ribnici na Dolenjskem slavni cerkveni skladatelj Jakob Gal-lus-Petelin. V nedeljo 11. junija, so se zbrali v ribniški metropoli: zbor Glasbene matice, nekateri gospodje poslanci, zastopniki raznih oblasti in mnogo ljudstva, do počaste jubilejni spomin. Spored je obsegal zlasti službo božjo, cerkveni koncert in odkritje spominske plošče v poslopju tamošnje šole.
ZANIMIV
vajo le začasno in so se podali 'je spregledajo. Ako dela zmanj-tja le v veliki lahkomišljenosti, kuje, obdrže domačine v vsa-premamljeni od lažnjivih bra- kem slučaju, tujce odslove ter tov, ki so jim slikali tujino v jih pošljejo brez prizanašanja tako živih in krasnih barvah, nazaj v domovino.	"D."
Naznanilo vlagateljem slovenske North American Trust banke
P
JLrijazno se opozarja vse vlagatelje slovenske banke The North American Trust Co., da bo slovenska banka ponovno odprla vrata in bo začela poslovati v najbližji bodočnosti.
Vodstvo banke obenem prosi vse vložnike za nekoliko potrpežljivosti. Zlasti pa apeliramo na vse vložnike, da naj v bodočih dnevih ne nadlegujejo uslužbencev z zahtevami za izplačila, kajti treba je pripraviti ogromno delo, da bo stvar tako urejena, da bo lahko določilo dan, ko se začne z izplačili.
Prosi se vse vlagatelje, da so potrpežljivi za nekaj tednov in pazijo na časopisje, ki bo točno informirano glede začetka izplačil. .
slovenski i dnevnik!
imate v svoji hiši, ako zahaja v vašo hišo
"Ameriška Domovina"
ki Izhaja dnevno. Prinaia vse
svetovne novice, slovenske vesti	*
iz cele Amerike, krasne, ori-	j»
ginalne povesti, članke ter ¿osti	k
za šalo in za pouk. Naročite	^
se. Naročnina po Ameriki le	£
$5.50 za celo leto.	^
Lepe tiskovine
lahko naročite ob vsakem času v tiskarni "Ameriške Domovine," vam bodo točno in po najbolj zmernih cenah postregli. Se priporočamo.
Ameriška Domovina |
*
6117 St. Clair Ave. CLEVELAND, O.
i

<=Jji/l/L& *
ITALIA — COSULICH
V SLOVENIJO Ua solatno Juino črt» 4»
Graov« ali Trsta Najhitrejia ekspresna pro*a do Slovcaij« čei Sredozemsko
VeHH. krasni para i U
Coate di SAVO IA ______8. julija
REX...............:—.22. julija
Direktna talasnUk« ivcts is Genove. Nai sastopnik bo potnike pričakoval pri prihoda parnika ter jih bo spremljal in aredil da sa bodo vosill na najbolj tem ektpresnem vlaku do Slovenija. Direktna votnja da Trstai
VULCAN IA.............julij.
SATURNLA ............12. avgusta
Dru«s plovb«!
AUGUSTUS---14. julij.
KOMA ...................29. avrusta
AUGUSTUS ...........7. oktobra
Najlepie prikladnosU in udobnosti. Izborna kuhinja. Vpraiajt. aa pajasaUa pri kakem isased nai i h aren tov aH pisaral ITALIAN UNE aa JOOO Chester Ave, Cleveland, Ohio.
ZA STARI KRAJ
Zahvaljujemo se našim vložnikom za njih naklonjenost in ostajamo
z odličnim spoštovanjem
THE NORTH AMERICAN TRUST CO. Cleveland, Ohio
SKUPNA POTOVANJA
5. julija — Aquitania na Cherbourg
28.	julija — I le de Fraace aa Havre
29.	julija — Vulcanija aa Trst
Pilite po spis skupnih potovanj s slikami I Lahko pa potujete na vsakem drugem parniku in ob vsakem drugem ¿asu. Mi zastopamo vse vaine linije.
Pišite po nai vozni red parnikov in cene kart.
Cene denarnih pošiljk
Za	$ S.00
Za	6.00
Za	9.45
Za	10.00 530 DiniZa
Za	18.60 1000 DinZa
150 Din ¡Za $ 7.20	100	Lir
255 Din Za 14.10	20«	I.ir
500 DinjZa 21.00	300	Lir
27.90	400 Lir
34.75	600	Lir
Za 60.00 2750 Din,Za 69.00 1000 Lir Za 90.00 6000 Din|Za 137.00 2000 Lir Pri večjih zneskih sorazmeren popust. Ker se cena sedaj hitro atenjajo, so nave-dene cene podvriene spremembi, gori ali doli. Pošiljamo tudi v dolarjih.
Vse pošiljk« naslovite na:
LEO ZAKRAJŠEK
GENERAL TRAVEL SERVICE 1358 Second Ave., New York. N. Y.
Kay
PAGE
6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
Catholic School Protest Against Principle— Monopoly in Education
"The Catholic school, if nothing else, is a direct protest against the principle of state monopoly in education," the Rev. Dr. George Johnson, director of the Department of Education of the Catholic University of America in Washington, D. C., at the Baccalaureate Mass celebrated in the Crypt of the National Shrine of the Immaculate Conception on the campus. More than three thousand relatives and friends of the members of the class of
A REAL MAN
A real man never talks about what the world owes him, the happiness he deserves and the chances he ought to have, and all that. All he claims is the right to live and be a man.
A real man is just as honest alone in the dark in his own room as he is in public.
A real man does not want pulls, tips and favors. He wants work and honest wages.
A real man is loyal to his friends and guards their reputations as his own.
A real man is dependable. His simple word is as good as his Bible oath.
A real man does a little more
1933 attended the Mass cele-lt, brated by the Rev. Dr. Frank !thaAn he
P. Cassidy, dean of men.	« A I?*1 ™an dofs not want
T , . D , . ,, i something for nothing, so the In h» Baccalaureate address, get.rich-quick people cannot Dr. Johnson stated the benefits use bim
of Catholic college education A rea, man a] hag ex_ and suggested standards upon cuse for otherg> never for him. which a university might belself. He is patient and char_ rated. A school, he said, "is itable to them; to himsdf he ig as good as its graduates. Its strict
best claim for respect is the re- A rea, man is glad to Hye ftnd
spectability of its alumni----, not afraid to die.
Not even a scholarly faculty, its A real man never huntg dan. prestige great in the learned ger and never dodges it when
world, gives the school the he ought to meet it. right to cfcll itself great, for A rea, men ia_Well) he is a education is a matter of taking rea, man> the finegt best> even more than giving, and noblest> most refreshing thing brilliant exposition may fall far to find on al, the green earth> short of true teaching, because unless it be a real woman.
whatever of awe and admira-	_Ace
tion it evokes, it may fail to	__
stimulate real learning.	THE AMERICAN'S CREED
"Only in the degree that it i believe in the United States educates is a school praise- 0f America as a government of worthy. Only to the extent that the people, for the people, by it utilizes its resources to make the people; whose just powers fundamentals noble and perma- are derived from the consent of nent differences in the minds the governed; a democracy in a and hearts of its students, does republic; a sovereign nation of it achieve the purpose of its ex- many sovereign states; a per-istence. The final test is the fect Union, one and insepar-mannerof thinking, and feeling aifie; established upon those and cloing, the quality of re- principles of freedom, equality, solve and the firmness of cour- i justice and humanity for which age, of those who having long American patriots sacrificed since sallied forth from class- their lives and fortunes, room and laboratory; still be- j therefore believe it is my hold the vision that gave joy to duty to my country to love it; their youth, still feel inside to support its constitution; to their hearts the stirrings 0bey its laws; to respect its aroused by the call to arms that fiag; and to defend it against was their education."	all enemies.
Remarking upon the status	—William Tyler Page,
of religion in the American college system, Dr. Johnson de-
clared, "To my mind, the one thinking and holy ideals; it is particular trait that should dis- the training ground for athletes tinguish a graduate of the of Christ who will go forth in Catholic University of America every walk of life and every is love of Church. . . . Loyalty circumstance of life, will strive to Christ in the Church is par- to restore all things in Christ, ticularly precious in the sight and by word and action labor of God because it implies hu- to rescue human society from mility and sacrifice. It is easy the quagmire into which super-enough to escape into the ficial education, shoddy think-reaches of sentimentality and ing, selfish opportunities and there fashion for oneself a f orgetf u 1 ness of God have Christ made unto the measure forced it." " of our own temperament and Dr. Johnson concluded, "Un-emotions. It is much more dif- to the work of Christ this uni-ficult to accept Christ as He is versity sends her graduates in the Church. His divine beau- forth. Humbly she will follow ty masked by the human ugli- their careers, eagerly awaiting tiess of those with whom He has the coming of the fruit whose identified Himself, His power seed she labored to implant. If being made perfect with exas- her graduates give evidence of perating tardiness in the in- scholarship as the years roll on, firmity of His members.'Blessed the university will be justly are they who are not scandal- proud. If they achieve distinc-ized in Me,' He said, and from tion in whatever walks of life, the very beginning of His mis- hers will be a reflected glory, sion here on earth. He has been If they attain to positions of somewhat of a scandal to the leadership in the 'nation, her intolerance and impetuosity of; satisfaction will be unashamed, youth. Youth wants things done ¡But in one respect, they dare and wants them done in
It's something that isn't wound up with a key, as many alarm clocks are. It is not to be seen on a table or shelf, and its ring is not sounded afar. And only one hears it, and that is the boy who owns this alarm clock true. It cannot be bought and it cannot be sold, and it cannot be given to you.
It's a delicate 'piece of machinery, too, which never should suffer abuse. If it should, a not fail her, lest she be made to fln time—and it wouldn't take
COOKING SCHOOL By Frances Jancer
OREHOVA POTICA
The following is a recipe for that ever famous "orehova po-tica" that is very simple to make.
2	cakes compressed yeast
1	cup lukewarm water 8 cups flour
3	eggs beaten well
2	cups milk 2 cups sugar
l/i pound butter 1 tablespoon salt Dissolve two cakes of yeast in one cup lukewarm water. When yeast begins to float on water mix in one cupful of flour and allow to raise for one hour. Beat eggs well and add to yeast sponge. Also add butter, sugar, salt and scalded milk. Mix all this together into a soft dough and allow to raise for another hour.
FILLING 1 pound shelled English walnuts 1 cup hot honey
1	cup milk
2	egg whites
1 teaspoon vanilla
Mix ground English walnuts with one cup hot honey, one cup milk and fold in two stiffly beaten egg whites. Add vanilla.
Roll dough on floured cloth. Spread mixture over entire dough and sprinkle with raisins and cinnamon and cloves.
Take one end of dough and roll together. Then roll toward center. Put in well greased pan in which it is to be baked. Allow to raise until The dough l-eaches the top of. the pan. Their bake in moderate oven for one hour or until done.
TOOTH TALKS
Jhr. J. W. Molly.
YOU KNOW ME WELL!
I am the friend of mankind, am the conserver of the world's wealth, am employed by the wise, and disdained only by the thoughtless. I offer protection, I ward off care,
I bring comfort in catastrophe, I am all that is good. I am the purveyor of helpful thoughts even to the bereaved ;
I ease sorrow in its course and
business on its way. Rich and lowly bow to my gra-
ciousness, Storms I baffle in their purpose, Thieves steal and fire burns in vain,
For I am the Nemesis supreme
of earthly loss. I am the foe of destruction, the builder of profits, the essence of terrestrial assurance, I am particular, yet available to all—
I am INSURANCE—get me!
-o-—
A BOY'S ALARM CLOCK
dramatic manner. Youth is im-feel recreant to her purpose patient for success and looks and false to her mission. They askance at failure. Youth is dare not fail in loving loyalty
pragmatic and is ever tempted to the Church. Love of the
to judge by immediate results." Church—this quality in her Returning to the Catholic! graduates is the final guaran
school, Dr. Johnson asserted, "It is the nursery of sound
tee of the future of the Catholic University of America."
long—'twould gradually get out of use. And what's the alarm clock of which I now tell, that isn't wound up with a key? It's that which says, "Don't!" when one starts to do wrong. It's a boy's conscience, you see. —Bey'* Companion. -
Porcelain Fillings
There are two types of so-called porcelain fillings, one a "baked" porcelain, and the other an artificial porcelain. The artificial porcelain is more extensively used than the other type.
Since aesthetics are increasingly in demand in our fillings, our choice falls either to "baked" or fused porcelain or to the artificial kind. Of the two, the "baked" porcelain is by far better, but for various reasons, chief of which is the high cost of such a restoration, "baked" porcelain is not used very much. Synthetic or artificial porcelain is used instead.
The "baked" porcelain does not disintegrate or wash away in the fluids of the mouth as is the case with artificial enamel. It also has more strength to withstand biting stress than does the artificial porcelain. It does not discolor the way the artificial porcelain has a tendency to do.
Artificial porcelain is a powder made up of high-grade porcelain, the result of a fusion of quartz, kaolin and feldspar, together with pigments of metallic oxides to produce the vari-1 ous shades. To this powder is added a certain substance which, when combined with the chemicals in the liquid used, acts as a binder to cause the porcelain particles to set together. The bulk of'the artificial filling made ujf of por-1 celain granules does liot enter1 into any chemical combination with the liquid, but is held together by the colloidal substance used for this purpose.
The greatest asset of a porcelain filling is its aesthetic beauty. Its strength and lasting qualities are below that of a metallic filling. Artificial porcelain cannot be used with any degree of safety in repairing a biting edge of a tooth, nor does it prove satisfactory for fillings that extend far below the gum margin.
Artificial porcelain serves best in cavities on the sides of the teeth where no undue masticating stress is placed on them.
All in all, however, artificial porcelain is being used quite extensively in spite of all its drawbacks. It does possess some hardness to withstand abrasion and erosion. It is a fairly good non-conductor of heat and cold, and it is only slightly soluble in the fluids of the mouth. Its translucency and excellent color possibilities to match the teeth are all qualities which make artificial porcelain a fairly good and quite a desirable filling material.
TO AVOID HIGH BLOOD PRESSURE
The way you live and think now is going to have far more to do with your blood pressure 50 years from now than any amoiyit of medicine you can take then. Moderation is the great word; moderation in eating, in smoking, in drinking, in any activities that worry you and tire you out; even moderation in exercise.
Be regular in eating and sleeping and bathing and elimination. In other words, practice good hygiene, which the reckless will scorn, of course, but which the wise-minded are coming more and more to heed. If you have any doubt about the condition of your arteries or about your blood pressure, talk it over fully with your physician. 4Do this anyway if you are 40 or over, and especially if there is in your family any history of high blood pressure, paralysis, heart trouble, kidney disease, or sick headaches; or if you are overweight, for the fat are more apt to have high blood pressure than thin folk are.
Rule fear and anxiety, especially about yourself, out of your life. If your blood pressure is just beginning to go above normal, don't be afraid, but adopt earnestly the hygienic measures your doctor advises looking toward prevention of a further rise. If you are older and already possess a bothersomely high pressure, remember thatj£ fl^iefc life and a contented mind will do more to drop your pressure to lower levels than all the medicine in the world.—Hygeia.
HOW TO KEEP COOL
There is no need for anyone to suffer from the excessive heat. Observance of a few simple rules will enable you to laugh at Old Sol.
OUR LIBERTY BELL
THREE THINGS
Three things to govern— Temper, tongue, conduct.
Three things to love—
Courage, gentleness, affection.
"three things to hate—
Cruelty, arrogance, ingratitude.
Three things to delight in— Frankness, freedom, beauty.
Three things to wish for— Health, friends, a cheerful spirit.
Three things to avoid—
Idleness, loquacity, flippant jesting.
Three things to fight for— Honor, country, home!;
Three things to think about—
• Life, death, eternity. '
Our Liberty Bell was cast by Thomas Lester of White Chapel, London.
It arrived in Philadelphia in August, 1752.
It was first used in the State House, Philadelphia, Aug. 27, 1752.
It was recast twice in the same year by Pass and Stow.
It was muffled and tolled Oct. 5, 1765, at the arrival of the ship Royal Charlotte with stamps.
It was muffled and tolled Oct. 31, 1765, when the Stamp Act was put into operation.
It summoned a meeting to prevent landing of cargo of tea from the ship Polly, Dec. 27, 1774.
It summoned meeting of patriots April 25, 1775, after the battle of Lexington.
It proclaimed the birth of a new nation July 8, 1776.
In September, 1777, it was taken to Allentown, Pa., to escape capture by the British and was returned to Philadelphia June 27, 1778.
It announced the surrender of Cornwallis at Yorktown Oct. 24, 1781.
It proclaimed the treaty of peace April 16,1783.
It tolled for the death of Washington, Dec. 26, 1799.
It was rung on the 50th anniversary of the Declaration of Independence, July 4, 1826.
It cracked in tolling for the death of John Marshall, July .8,
Summarized, these rules are:
1.	Wear light clothing-light in texture and light in color.
2.	Eat less of everything, and eliminate meat and potatoes from your diet as much as possible.
3.	Drink icy drinks sparingly, but drink plenty of moderately cool water.
4.	Eat lots of green stuffs. Avoid heavy sweets, such as chocolates, fudges, etc.
5.	Remember that ice cream generates as much body heat as meat. Fruit ices are to be preferred.
6.	Bathe daily.
7.	Exercise regularly, but not strenuously. Keep the head covered when out-doors.
8.	Wear loose-fitting clothing and roomy shoes.
9.	Avoid crowds.
10. Do not talk or think about the heat.
Nothing contributes as much to comfort in warm weather as close attention to the diet. Consider most foiods in the light of fuel. Meat, potatoes, heavy sweets generate the most heat in the body. Thus it is wise to avoid them as much as possible. If your appetite demands meat, then eat very crisp bacon, that is, free from grease; dried beef, cold chicken or duck. Fish can be eaten comfortably. Eggs and cheese can be used to take the place of meat.
Note what I say about ice cream. The coolness that we derive from it is only temporary. When the stomach begins to digest it we begin to be warmer than ever. Cold prepared drinks are never as satisfactory as plain water, which is the best of all warm weather drinks. Prepared drinks contain sugar and sugar generates heat.
Regular exercise is absolutely necessary in summer. A vigorous game of tennis in a cooler period of the day, though it makes you hot then, has a cool after-effect, because it gets the blood circulating more rapidly and opens up the pores of the skin. Golf does not afford sufficient warm weather exercise. A long walk, five miles or more, does. Bending exercises on arising are good.
Remember that it is important to keep from thinking about the heat, and to avoid the sort of people who are always talking about the weather. -o--
HOW LONG WILL YOU UVE ?
Fraternal Congress Appoints Committee for Fraternal Day
The National Fraternal Congress of America through an especially appointed committee is organized with plans under way to promote the greatest fraternal demonstration in our history at the Century of Progress Exposition, Chicago, at the "Fraternal Day at the Fair" on Sept. 1.
National officials of the affiliated societies en route home from attendance at the National Fraternal Congress of America convention at Milwaukee will be honor guests on this occasion, and it is hopefully anticipated that 200,000 or more fraternalists will join in this event, which has for its objective the gathering of the memberships of our several societies to show the strength in numbers and the active fraternal services in which we are engaged.
A formal program of artistry and oratory by masters in these lines will be featured afternoon and evening in the spacious and beautiful Court of the Hall of Science and the day will be highly enjoyable and profitable also in the many entertainment features provided. A fraternal parade is scheduled for the early afternoon with appropriate floats, uniform drill teams, junior exhibitions and other timely features.
Every active and loyal member of our Congress societies should aim to be present and take part in this memorable epoch-making "Fraternal Day at the Fair." Of course, you intend to visit the Fair and to view the many wonderful educational displays at this exposition, whose slogan is, "See it in Action and Show how it Works." Begin now to make your plans to be in Chicago and to visit the Century of Progress Exposition on Sept. 1 and we can, through our united effort, give a demonstration of our importance as an insurance institution which will make Fraternal Day one of the outstanding special days of this 1933 World's Fair.
1835.
I pity no man because he has to work. If he is worth his salt he will work. I envy the man who has a work worth doing and does it well.—Theodore Roosevelt.
Dr. Eugene Lyman Fisk says that the span of life is not fixed. If we can put in practice what we already know of health laws, our lives may be extended 15 years. In the last 30 years the span of life has been extended from 48 to 58 years in America.
The greatest saving of life is in the earlier years by the sanitary protection of drinking water and the proper care of milk.
The intestinal diseases of children have been greatly reduced, and typhoid almost overcome. Quarantine of those having infectious diseases, with rigid care in disinfection, has reduced the number of these diseases, but does not banish them.
INSURANCE POLICY VS. WILL
A life or fraternal insurance, conttract may in one sense be regarded as a will which passes to the beneficiary the life value of the insured. It is, however, much better than a will for many reasons, such as the following :
There is no publicity. There is no court cost.
It cannot easily be contested by other heirs.
There are no attorney's fees or executor's fees.
There is not as much taxation.
The proceeds are immediately payable and there is no lapse of time for court procedure.
There is no shrinkage by reason of forced sale.
It can be made payable in any amount desired and on the exact date as instructed by the insured.
To speak wisely may not always be easy; but not to speak ill requires only silence.
-o-
Things don't turn up in this world until somebody turns them up; a pound of pluck is worth a ton of luck.—James A. Garfield.
BARAGITESWIN TWILIGHT T
In spite of the rain that started early in the morning and stopped shortly after 2 o'clock Sunday, June 25, the Wauke-gan-Milwaukee game went on as scheduled.
The field was not in shape at the time scheduled, so Baraga men with the help of the sun put the field in playing condition within a short time.
Waukegan men put on their uniforms and the game got under way at 4:40 C. S. T. It was agreed upon by both teams to play only a seven-inning game because of the late start, but when the seventh came along both teams were in a deadlock.
The batteries were as fol lows: For the visitors, F. Petro vie did the twirling and Stritar the receiving; for the homesteaders, F. Janezich on the mound and R. Janezich behind the plate. Waukegan had 1 run, 7 hits and 1 error; Milwaukee had 2 runs, 11 hits and 1 error.
Milwaukee scored its first run in the third when R. (Rube) Janezich tripled with two away. An Penne, a newcomer, singled to center, scoring the Rube.
In the fifth inning Kuhar went to first for Miks and Ivan-tic to left in place of V. Petro-vic. Kuhar, leading off in the seventh, tripled to right center. With two away, Ivantic singled through second, scoring Kuhar. This tied the score 1-all.
In the eighth, with a man on first and second and two away, Kuhar drove another long fly into the waiting hands of Stan Winkler, the centerfielder. In the second half of the same inning the Rube led off with another triple to right, but a perfect relay caught him at the plate trying to stretch it into a circuit blow.
The ninth inning was disastrous for the visitors. One man died on first. Sadkovich led off with a double to left. Banko was safe on a fielder's choice, while Sadky slid in safely at third. Stan took one in the foot, filling the bases with no outs This must have worried F. Pet rovic plenty because one of his deliveries was too wide for Stritar to get hold of, allowing Sadky to come in leisurely from third to end the game—and what a game it was.
After the game the Baragites entertained the visitors at the National Club House with supper and dance. All had good time and are looking forward to the next team visiting Milwaukee.
Cub.
KSK/ ATHLETIC BOARD Frank Banirh, chairman, 2027 W. 22d PL, Chica«*
I1L
Pauline Treven, 1229 Lincoln St., North Chicago, I1L Josephine Ramuta, 1805 N. Center St., Joliet, I1L
John J. Kordiah, 328 How-ard St., Chisholm, Minn.
Anion Grdma Jr., 1083 E. 62d St, Cleveland, O.
F. J. Sumic, 222 87th St., Pittsburgh, Pk.
Rudolph Maierle, 1120 W. Walker St., Milwaukee, Wis.
MIDWEST KSKJ BASEBALL LEAGUE SCHEDULE SECOND HALF
SAFETY FROM POISON IVY ASSURED
A preventive treatment, which will enable susceptible persons to handle poison ivy with impunity, has been worked out. This consists of a 5 per cent solution of ferric chloride, a common, non-proprietary chemical, in a half-and-half mixture of water and glycerin. This is washed freely on the skin, and permitted to dry there, before going into the ivy infested region. The compound contains iron, which enters into chemical combination with the ivy poison and renders it harmless. Repeated tests of this preventive treatment on persons who had always been easily poisoned have shown it to be highly effective.
-o-
THANKS The baseball players and fans of Joliet, 111., extend a sincere thanks to the people of Milwaukee, Wis., for the. hospitality tendered them \>n the occasion of the recent Joliet vs. Milwaukee game.
Boosters.
July 16
Joliet at Waukegan. Chicago at South Chicago. Milwaukee bye.
July 23 Waukegan at Chicago. South Chicago at Milwaukee Joliet bye.
July 30 Milwaukee at Joliet. Waukegan at South Chicago Chicago bye.
Aug. 6 Chicago at Joliet. Milwaukee at Waukegan. South Chicago bye.
Aug. 13 Postponed games.
Aug. 20 Postponed games.
Aug. 27 Postponed games.
Sept. 3-4 KSKJ championship series to be determined by Athletic Board.
-o-
Joliet Boosters Make
Meetings Interesting
Joliet, 111.—The Joliet KSKJ Booster Club has put, forth more effort than ever before in making our meetings very iiv-teresting. Our club is noted, mostly for its athletics.
At our last meeting June 26 we discussed about our picnic which will be held July 23 Watch the next issue for com plete details.
Our meetings are held every fourth Monday of the month in the Slovenia Hall. Next meeting will be held July 24 at 8 p. m. daylight saving time.
Publicity Agent.
POLITICAL RELIGION OF AMERICA
Let every American, every lover of Liberty, every well wisher to his posterity, swear by the blood of the Revolution never to violate in the least particular the laws of the country, and never t otolerate their violation by others.
As the patriots of seventy-six did to the support of the Dec laration of Independence, so to the support of the Constitution and Laws let every American pledge his life, his property and his sacred honor.
Let every man remember that to violate the law is to trample on the blood of his father, and to tear the charter of his own and his children's liberty.
Let reverence for the laws be breathed by every American mother to the lisping babe that prattles on her lap. Let it be taught in schools, in seminaries and in college. Let it be written in primers, spelling books, and almanacs. Let it be preached from the pulpit, proclaimed in the legislative halls and enforced in courts of justice.
In short, let it become the political religion of the nation. —Abraham Lincoln.
-o-
PLEDGE TO THE FLAG I pledge allegiance to the lag of the United States of America and to the republic for which it stands; one nation indivisible, with liberty and justice for all.
Ohio Choral dobs to Present Bill in Euclid
Lorain, O.—One of the outstanding events ever sponsored by the Slovenian singing societies will be the presentation of a music festival on Sunday, July 9, at Euclid, O., by the United Slovenian Singing Club which has recently been formec and consists of nine different societies of approximately 500 singers.
The following singing societies will be represented: Adri ja, Cvet, Edinost, Ilirija, Jadran, Soča Zarja and £von Cleveland, and Naš Dom (Our Home), Lorain.
A group of six songs will be rendered by the singers.
The male chorus will present two numbers, "Jadransko morje," by S. Jenko, and "Slovenac Srb, Hrvat," by D. Boranic.
The female chorus will favor with one number, "Pogled v ne dolžno oko," by Gregorčič.
The whole chorus of 500 singers will render three songs, namely "Spet ptice pojo," by Oscar Dev; "Nazaj v planinski raj," by Anton Nedved, ancl "Naše gore," by A. Foerster.
Mr. Louis Seme, director of the Our Home (Naš Dom) Society of Lorain, which is the only society outside of Cleve land to be represented at this festival, has been selected as director for the United Singing Society and will have charge ol' 500 singers.
Each society has been dili gently preparing for this event which we hope will prove to be one of the best ever presented before the public.
The purpose of this music festival is to unite the different societies in order that we may become better acquainted with our well loved Slovenian old folk and patriotic songs as wel as with the singers individually also to jay the foundation for future sufch presentations in which we hope to hive more of the singing societies united^
Mr. Michael Lah, president of this • united choral society will present the opening speech He will be followed by seVera other prominent speakers.
There is no admission charge so everybody is most cordially invited to attend this music festival.
After the program there wil be dancing and "prosta zabava," with music furnished by Jackie Zorc and his orchestra.
Members of the Lorain society, Our Home (Naš Dom), are requested to obtain their bus tickets from the secretary, Miss Mary Polutnik, by July 5, which is the closing date for obtaining these tickets. The price of the fare for round trip for members is 75 cents, for non-members $1.
All those desiring to leave Lorain with the singers are requested to meet at the Sloven ian National Home at 9:30 a. m. promptly. Another bus will eave Lorain at 12 o'clock.
Don't forget the date—Sunday afternoon, July 9, at Euclid, O. No admission charge, so don't miss it.
-o-
BRAGGING
Don't brag—it's a bad habit. There are a lot of fellows who now how to do a number of things well—but it seems they are afraid folks won't find it out, so they always go around tooting their own horns—don't do it.
If you can play baseball better than anyone else, folks will begin to find it out and they are sound to get a better idea of liow good you are if you are modest. Lots of fellows spoil leir records by bragging.
-o——
We pay for every act in life, not always in cash, but in, consequences.
11 JI|iH<i)ii)ii"1iW»'i<
Reporters! Contributor»!
In submitting accounts of past, p r e s,e n t and future events of clubs or groups, please include the full name of the club sponsoring the event and state if the club is affiliated with the KSKJ.
This request is made in fairness to the KSKJ groups and lodges whose news and publicity is entitled to first preference.
The Our Page welcomes all hews pertaining to Slovenian and Croatian events and gladly includes it when the contributions do not tax the space entitled to the KSKJ and its affiliated groups.
UST PAIRINGS FOR WAUKEGAN TENNIS MEET
Waukegan, 111.—Play in the second annual Kay Jay Booster tennis tourney sponsored by the Waukegan Boosters is well under way, the date for beginning being June 29. Twenty-eight members are entered in this meet, which promises to be as interesting as the one last season, if we are to judge from present indications. All first round matches must be com pleted by July 8, and scqres re ported to Millie Gerchar. The final arrangements for this meet were made at the meeting held las^^onday. A number of events w$re planned, including a beach party to be held during the past week.
Pairings in the men's singles and women's singles follow:
Fred Stalcar vs. Iggy Grom John Cankar vs. Vic Petrovic Frank K'rsinar vs. John Ger char. Ms/x NoVak vs. Frank Ogrin, Jack "Repp vs. Stanley Miks, Joe Zorc vs. Frank Ivan-tic, Frank Petrovic vs. Eddie Svete. Joe Slana vs. Joe Miho-fee.5 *
J. ..«•(» ¿y.	. • },'
Women's singles: Agnes Kosir vs. Helen Ko-lens, Angie Gerchar vs. Marie Suhadojnik, Marie Opeka vs. Frances ^esnak, Mary Tercek vs. Pauline Treven, Millie Gerchar vs. Marie Grom, Agnes Ivantic vs. Val Umek.
Chiseler.
Joliet School Band Fetes Jubilarían Sisters
La Salle Team Drop! Tilt as Second-Round Curtain Is Raised
La Salle, 111.—St. Roch's Holy Name started off on the wrong foot in the second round play in the Little Vermilion loop Sunday, June 25, when the strong La Salle Merchants beat them, 8 to 6.
The defeat was due largely to inability to hit with men in scoring position. "Scotty" Bausch, Holy Name leading iitterv fanned twite tvith the bases loaded and then again in the ninth with the tying runs on second and third.
Posevina, winning pitcher, who failed to make the Holy ^ame this year as a hurler, set the Juniors down with only seven hits. J. Baznik, a newcomer, getting a single, a double and a triple in four trips to ead the attack. Baznik also pitched, giving up five hits in six innings, but errors had him in the hole all the way.
Bansch pitched three innings and he, too, was nicked for five lits. Posevina also led the Merchants at bat, getting two singles and a home run in four trips.
The first round championship was won by the La Salle Cleaners; the Holy Name finished fourth. There are six teams m this league.
-.....Frank J. Struna.
Joliet, 111.—The Venerable Sisters M. Flora, M. Perpetua and M. Secunda, all well known and loved by St. Joseph's Parish, Joliet, were feted by St. Joseph's Band in a jubilee concert at the St. Francis Convent Auditorium on Thursday, June 29. The concert was part of a day-long celebration beginning with Solemn High Mass in the morning, in honor of the diamond, golden and silver jubi-larians of the order, among whom our three Slovenian jubi-larians wore the silver črown.
Never did the band play so superbly. Among the numbers were Bach-Gounod's "Ave Maria," Von Suppe's "Light Cavalry Overture" and "Bennett's "Zenith Overture." To show the hundreds of listeners, lay and clerical, of many and varied nationalities, their love for Slovenian folk songs, the band played and sang "Rasti, rasti, rožmarin" and "Venček slovenskih pesmi."
The second group opened with "Grandiose Overture" by De Lamater. This piece was the required archdiocean band contest number in Class B; and also the required Illinois state contest number in Class A. was for this piece that our banc received the highest grading in this year's contest in Chicago
"Idle Fancy Overture" by Bennett gave our baritones an opportunity to display their skill in solo playing, while "Royal Palm Overture" by Kin^ afforded the clarinets to shine as soloists.
The short but surprisingly brilliant musicale closed with St. Joseph's contest specialty "Our Heroes March" by Sor dillo.
Rev. M. J. Hiti.
coirntntJTOB»
In submitting contributions to Our Pace, please consider the following:
1.	Use one side of paper only.
2.	Manuscripts written in pencil will not be considered.
J. If possible typewrite material, using double-spacer.
4.	All contributions must be signed by author. Name will be withheld from publication by request.
5.	Material must be received by Our Page not later than 8 a. m. Friday prior to intended publication.
6.	Manuscripts wUl not be returned.
7.	Address communication* to Our Page. 6117 8t Clair Ave.. Cleveland, O.
Editor: Stanley P. Zupan.
MIDWEST READY FOR 2D ROUND
Pet. 1.000 .750 .500 .250 .000
MINNESOTA BASEBALL LEAGUE SCHEDULE
ROBECK.HENftOTIN ' NUPTIALS * *
On Saturday, June 24, Miss Alice Henrotin, daughter of Mr. and Mrs. John Henrotin of Peru, 111., became the bride of Mr. John Robeck, son of Mr and Mrs. Frank Robeck of Illinois St., La Salle, 111.
The marriage ceremony was performed by Father Paschal, pastor of St. Roch's Church.
Mrs. Fannie Renkosik, a sister of the groom, acted as matron of honor, while Miss Dor othy Kolish was the bridesmaid and Frank Spitzmiller the best man.
A wedding reception was held at the home of the groom's parents for relatives and close friends, after which the young couple left on a honeymoon trip to Eastern points. Upon their return they will reside in La Salle.
VACATION TIME
It seems to me I'd like to go Where the bells don't ring nor
whistles blow, Nor the clocks don't strike nor
gongs don't sound, And I'd have stillness all around.
Not real stillness, but just the trees'
Low whispering, or the hum of stones
n strangely, softly, tangled tones.
Sometimes it seems to me I must Just quit the city's din and dust And get out where the sky is blue;
And say, how does it seem to you?
—Eugene Field.
-o-«-*-
CHANGE MEETING DATE
Chisholm, Minn. — Because the regular monthly meeting :fell on July 4, the regular meeting will be held on the second uesday of the month, July 11. All members are asked to be present as there are quite a few mportant matters to discuss. Rudolph Gazvoda, Sec'y.
July 16
Ely at Soudan. Chisholm at Eveleth. Aurora, bye. !
July 23 Soudan at Aurora. Eveleth at Ely. Chisholm, bye.
July 30
Aurora at Chisholm. Eveleth, bye. Soudan, bye. Ely, bye.
Aug. 6
Chisholm at Ely. Soudan at Eveleth. Aurora, bye.
Aug. 13
Open.
Aug. 20
Chisholm at Soudan. Eveleth at Aurora. Ely, bye.
Aug. 27
Aurora at Ely. Eveleth at Chisholm. Soudan, bye.
-o-
Death of Youth
Shock to Brooklynites
Brooklyn, N. Y.—The Slovenian population of Brooklyn experienced a terrible shock upon receiving the news of the death of J. A. Vaupotic, son of Mr. and Mrs. Valentine Vaupotic. He died on Tuesday, June 20, after losing a hard fought battle against pneumonia that attacked him immediately following an operation for appendicitis. Interment took place in the Most Holy Trinity Cemetery after the Requiem Mass celebrated in St. Mathias' Church at 11 o'clock on Thursday, June 22.
John was 24 years old, just at the peak of his youth. He was well liked by all who knew him.
Anthony J. Staudohar.
HOME, DAD AND THE BOY
May his tribe increase! He is the one Dad in scores who really recognizes the full responsibility of fathering a modern American boy.
He is eager for constructive suggestins and is glad of help from anywhere.
Each year sees a large number of such Dads and a correspondingly better crop of boys.
He is the man who is constantly seeking the best, physically, mentally, socially and spiritually, in order that he may pass it on to his heir.
He knows that most boys live up to Dad's estimate of them! Treat them contemptuously, they become contemptible; trust them, and they become trustworthy; recognize their growing manliness, and you multiply it.
The conscientious Dad probably will not have so many odges attend his funeral, but a real boy, well started toward manhood, will miss him mightily and hold him in fondest memory.
And when the One Great Scorer comes to write against Dad's name, he'll note—not money gained or lost—but how he playe'd the boy-game.
—Frank H. Cheley.
League Standings
W L
South Chicago...... 4
Chicago ................ 3
Milwaukee............ 2
Waukegan............ 1
'Joliet ................. 0
The first round of the Midwest KSKJ Baseball League was concluded on Sunday, June 25, with the Milwaukee Baragites and Waukegan Boosters occupying the spotlight. This tilt between the North Shore teams proved to be a thriller in which a very good brand of baseball was displayed, ^he Milwaukee lads won the contest by a score of 2 to 1, but not before the Boosters had their opportunity to assert themselves.
The Baragites drew first blood in the third inning when they flashed a run across the plate. This was accomplished when Rudy Janezich poled a triple and was sent home by A1 Penne's sizzling single into center field. The Waukeganers kept pecking away at Frank Janezich's offerings, but were unable to register a tally until the seventh. This was brought about in a somewhat similar manner, for Kuhar of the Boosters slammed a terrific three-bagger into right field and was shunted home shortly afterward when. Frank Ivantic singled to center.
Going into the ninth inning with the score knotted at 1 to 1, the Waukeganites made their bid, but were mowed down when Pitcher Janezich tightened up and struck out two men with a runner in scoring position. The Baragites fared a little better than the score might indicate. Sadkovich opened up with a double and came home when Petrovic, Waukegan hurler, threw a wild pit<?h. The game ended at this point.
The summaries reveal that the Beer City lads collected 11 hits off Petrovic. The Waukeganites were content with seven hits off F. Janezich, meanwhile eight of them went out by the strikeout route. Mark Pakiz of the Brewers led his team with three hits and S. Drasler of the Waukeganers swelled his batting average to lead the league with three more hits. His batting record shows that he is hitting the ball at a .625 clip, which at present is the highest in the league.
Midwest League fans will have an opportunity to compare batting averages of the various players in the league, when the complete list will be published in next week's edition.
The Joliet-Chicago St. Stephen game was not played. The Jolieters forfeited to the Chicago team when they failed to appear on the field at the prescribed time.
This coming Sunday, July 9, the Midwest Leaguers will resume their round-robin jaunt of the circuit when South Chicago Florians travel to Joliet and the St. Stephens of Chicago will hie themselves to Milwaukee for a tussle for second place honors.
Midwest Correspondent. -o-
BIRTHSTONES FOR—
Laundresses, the soapstone. Architects, the cornerstone. Soldiers, the bloodstone. Politicians, the blarney-stone. Cooks, the pulling-stone. Borrowers, the touchstone. Policemen, the paving-stone. Stockbrockers, the curbstone. Shoemakers, the cobblestone. Burglars, the keystone. Tourists, the Yellowstone. Beauties, the peachkone. Editors, the grindstone. Motorists, the milestone. Pedestrians, the tombstone.