Od Slovenskih gorlc, I. listopada, —s—. Opisnjete radi stanje ljudskih šol, kar je listu Vašeinu zelo priincmo. Pridam tukaj tudi neklere eertice iz .Slovenskih goric, kolikor sem opazil o šolskih lauskih skušnjali. Veni, da so tukajšnji učitelji na Va.š ceniti list večidel naročeni in iz njega inarljivo jcmljejo, kar dohaja za njihove sole; prepričan pa sem tudi, da inarsikleri starejših in mlajših učiteljev, ko vtegne zvedeti o kakšnein ditpisii iz domačije o dnmačiji, bo hitro nožeč zgrabivši počel razrezavali oni li^l, kterega je uavadania kidal in nakidaval na kupek, morda nepreglcdanega ali nedočitanega, in si ga je kupoval lehko da «11110 zarad viAega naročila, akoravno bi v njem našel inarsiktcro podučivno zerno in zernice. V občem se mora reči, da naše šole napredujejo, in bolj ko jim je elnžil materiii jezik v obsegu in obliki, bolj so napredovale. Naglasujenio pa oboje v obsegu in v obliki, kajti pomembno je oboje. Ne najdemo narnreč lehko na Slovenskem sole, kjer bi sc izklučeval »lovenski jezik kot učiven jezik, ali mogel bi imenovati kraj, kjer so 86 vsaj dcloma slovenski učenci ueili tudi nemški katekizem iz inailjivoMti iineuovane lasliic. Taka navada, naj izvira od svetnega učitelja, ali od katehcta, ae mora grajali. Kaj bi sc v tem času, tako okorno potratjcncm, učeuci lehko naučili koristnega! V obaegu se krati tudi slovenMČina, če se piaati učijo učenčki več v neinški pisavi, kakor v slovenski, ali če sc latinica, to je slovenska pisava, poskuša in nkvarja celo huli 0 slavkih predpisanih 0 nemškem jezikn. Ali ni naj veče veneljc mladičcv, če se učijo in znajo zapisovati utnljive in znane jim besede in Htavke ? Zatcgadel morain tudi (ukaj javno priporočati, naj se |iisni uk počinja 8 latiuico t. j. a Hlovenskimi, ne z nemškiini pismenkami. Oporeka ne nicer. da ho ueniške jiisaienkc ravne, latinske pa okrogle, one tedaj ložiše, te težiše za pervi poduk. Pa ta opomin, menim, ne velja. Če jc mladiču pretežko narisati sperva celi krog, pa naj samo pol kroga risa in pri (em se niu roka posebno vadi, da je lehka. Odgojni vzroki pa velevajo, da «e mora s slovenskim pisanjeni začeti, kajti le po takcni učenci dobijo Ijubezen iu veeelje do uka, če uinijo, kaj in zakaj bc učijo. *) Pisati pa, eesar ne umeš, je taka, kakor na pamet učiti se, eesar ne umiš. —¦ Pri (ej priliki naj še eno oiiieiiiin. .\a Hpisib ncmških in slovenskih sem uašel tudi imena učenccv pisane različno, na onih neiuško, na (eh elovensko, tamo postavim Schifko, lu pa Zivkoi. t. d. Mi.slim da slovenskega imena ni treba ne z nemškim, ne z francoskim ali angleškim Bpisom iuači pisali kakor slovensko, pa vsaj ga tudi pravilno inači pieati ne moreš. Se ve, da tej reči velikc napotije delajo (udi kerstne knjige, ki so še vednu neslovensko pi.sane, iu pričajo, kako malo energije v lem inia č. duhovenslvo. Glede branja se učitelji zares trudijo nekako sredo najti med piestavljanjem v nemški jezik in razjasnjenjem zapopadka; redko sc pripeli, da učenci branega ne uniijo ne v tem, ne v oiiem jeziku. Po inojih inislih bi naj boljše bilo ločiti. Kei' je že akazauo, da se učenci morajo že v naj nježiiiših letih lotiti nemškega jezikoslovja, naj hc ga tedaj lotijo, pa branje in razjasiijenje slovenskega dela sc ne sme zanemaijati, to jc pervo in najvažniše , ouo naj bode v drugi \ernli v posebej odmerjenih urah ; kajti vnaki učilelj se varja tnisleč, da nauči mladiče slovenske nemskega jezika v početnih šolah. Take (irjatve in poskušnje naj tedaj vsaj ne prevagajo , da se učencem uk in šola nc pristudi in zamerzi. Da se slovnica ne uči .sis(ciiialii-no, ampak slučajno od primerljeja do primerljeja, je vne bvale vredno in mlademu razunm priinerno. S posebno radostjo sem poslušal, kako ho se mladiči vadili pripovedovati in opisovati ustmeno. Dotične vaje so bile vzete iz ,,Uči(eljekega Tovarša". Da se računi v slovenskem jeziku, se razumi po eebi, ali pri tcm predmetu se, žalibožc, jezik skoro naj več kvari. Piidem pa s tem k drugemu delu svojih opazk, kako materni jezik služi v obliki. Učencevi pamcti priinerno govorili je poprek uaj veča uinetuosi učiteljska. Umevnost pa se pospešuje, ako se govori v čisli slovensčini, ker le ta je miselnosti (logiki) primerna in ne veže različnih pogledov in podob. Pri tem so zares v uaj slabšem ntatiji učitelji Slovenskih goric, kjer je jezik posebno v zgornjih nekako pokvarjcn in zmcšaii in po takem iiepoiniseln (nelogičen). Tej nepomiHclnosti hc mora učilelj zopcrstavljati; kako pa lam, kjer še sam ni imel priložnosti dospeli do pravilnih načel! kajti ne zadosti, ako se ogiblješ nemškim be.sedam, ampak še veča ncniHkutaiija ia pogubelnejša je, če slovenHke besede vežeš v iicmškem slogu. Primeri bodo razjamiili. Čul sem brati: Odstavek jedna. To je krivo, nepoiniselno. Nemec šteje a števniki glavnimi govoreč: Paragraf eins. Toda Slovencu so odsfavki zloženi po versti in v versti pervi odstavek je pervi, in ntkakor edna. Edncmu nasproti jc: dva, (ri, dosli, več, i. t. d. Ne pitaA sc, koliko odstavkov bereš. ampak koliki, tedaj imaš udgovarjati *) Tako tudi kaže !n razlaga naš slovensko - nemški ,,Abecednik" na Kranjskem. Vredn. in brati s verstnim stevnikom: odstavek pervi; ta odgovarja misli. Znan je germariizem : Psa gor obvesi! Niscm ga sicer pri nobeni skušnji čul, samo več enakih, in izvoliin si ravno (ega, da jedro germanizinov razjasnini in takim učileljeni, kteri irnajo dohro voljo učiti se in o tej reci minliti, očf odpreni, da lehko po tem vsaki sam razloči in sodi, ako pozna načclo. Tedaj poglejmo na podani prinicr, kako je iiepomi.seli). Obvesiti, vesili koga , je storiti, da visi. Vsaki ledaj, kteri hoče psa vesili, ga hoče umoriti, ne pa pripeti, in ako pravi še celo gor obvesiti, ga ne samo vesi, ampak ga vcsi tia nckako višino, kcr gor nc pomenja na lance t. j. pripeti 8 lanci, ainpak gor ponicnja na višini, tedaj na vislicah. Nepoiuitselno nein.škutariš tedaj s tem, ako neinške besede ee trudiš zinenjati « slovenskiiui, ki pa v neniški slog posfavljeue pogodijo le vsako nemško besedo za se, ne pa prave misli. Narisal je nek šaljivi umelnik izraz: k nogam iti (m. peš) tako le: Veliki kup nog živalskih in človeških in pa polnika, ki jib grc gledat. Lične elike bi se lehko tudi nari.sale za: Dol beri! vun zrajtej! dol spiši! dol zbriši! napiejvzclje, vun vidi i. (. d. Da taki iziazi misli ne izrazijo in umevnost pačijo, je jasno kot beli den. *) Iztrebiti take napake le moreino, ee pozorno prcbiramo dobre slovenske knjige in časnike, zvesto poslušaino činto 8lovensko govorico, ostro omejamo in ločinio pomen in obseg (_Umfang) nemških in slovenskili besed in izrekov, ter se vcstno ogibljemo sainovoljno kovati besed in izrekov. Te opombe želim, da bi bile dubrovoljno sprejete, kakor so podane, vsaj na one ne merijo, kteri jih ne zaslužijo, vem pa tudi, da so še marsikterc druge okolnosti krivc, ako »e ljud.ske šolc niso na tej nlopnji, na kteri bi biti imele. Dobra volja in neprcstana marljivost premagate vse overe in naše šole bodo počasem zares narodu, kar niu bili morajo, učelisča za vse djanske potrebe življenja; bodo nam mala vseučelisča, iz klcrih bode izliajala krepka značajna inladina, up boljše prihodnosti. Kar pa dohaja nedeljhkim šolam, žalibože, z večega celo zaneniaijeniin, v kterih bi dečki imcli ponavljati iz berila djanska poglavja iz naravopisja, zcmljopisja in se učiti sadjoieje, bčelarslva, opiavilnili spisov i. I. d., dekleta pa peti, plesti i. t. d., o tcb sem čul od večih Htrani zielc in zdravc inisli, kak bi hc naj okrepčale. Naj jih priobčijo dotični učitelji sami svojemu ,,Tovaršua! Ta prcvelika pohlevnost ne velja. Vsak učitelj sc smc in mora čutiti, kaj je, in čc se mlademu dopisovavcu v pisavi kaka pumota pripeti, mu č. g. vrcdnik ne bodete v zelo šteli in blagovoljno popravili. **) Priobčujmo tedaj tudi nii Hvoja innenja radi ,,1'titelj.skemii Tovaršu", da svet spozna, da bo v Slovenskih gorieah izobra/.eni in vneti učitelji! Z Bogom ! *) Opomniti tudi morani. da Slovenec ne onika. ampak vika. Neki učenci učitelju svnjeiiui za poskušnjo zalivalen list pišoči so Vi in Oni celo mešali. Nekteri mislijo, da se s onikanjem skazuje veča čast. Ni res. To je ista pomota, po kteri prostaku krušnica in brisača služita za delavni dan, tištuh in andtuh pa za nedeljo, mislečemu da nemško je ,,nobelu. Goli germanizem je. Pi«. •*) Prav radi, yrein. Iz Oorloe. Ravnokar je prišel na svillo: Goriški letnik za čitatelje vsacega stauu, pervi tečaj za leto 1864. Vreduik Fr. Zakrajšek. Založnik Karo! Sohar v Gorici. Ta knjiga obsega na 15 polah veliko lepega podučnega in kratkočasnega blaga: vremenoznanslvo, od piseninine ia šteinpeljniiie, znajdbe, spominjsko kazalo, majhna lekarnica, Don Kišot, ziak na Smolici, načerti za slov. malarje, kratkocasnice, čertica iz življenja slov. pisatelja, zgodovina gor. grofije, gaz in plinosvečava, nar. pesmi, pravlice, vraže, šopiček unietnih pesern, literarna delavnost po Goriškem v zadnjih letih. — Ta mični letnik, ki se prodaja tudi drugod pri slovenskib bukvarjih , se bo gotovo prikupil vsem, ki ga bodo brali. Iz Ljubljane. Dobili arno zopet znamenito, izverstno delo, in sicer pervo te verste, t. j.: Ii.ratka staroslovenska slovnica. Spisal J. Maru. V Celovcu 1863. Dobiva se v Ljubljani pri gonpodu pisavcu po 50 kr., pri bukvovezu M. Gerber-ji pa po 60 kr. Vsak, kdor hoee po slovenski prav govoriti in pisati, mora raznmeti kolikor toliko tudi staroslovensčiuo, in ravno ta lična knjižiea razlaga ta nauk prav lahko umljivo iu temeljito, da nič boljšega. Ker pa si je gospod pisavec le samo 200 iztisov posebej oskerbel, naj ee hitro potrudi, kteri jo hoče kupiti. — Tudi je že prišel na svitlo Domač liolfdar slovenski za prestopno leto 1 §64. Spisal P. Hitzinger, farman in dekan postojnski. 9. pomnoženi tečaj , s podobšino sedanjega Velehrada. V Ljubljani, založ. Jan. Giontini, natisail J. R. Milic. Ta letnik inia, kakor druge leta, tudi letos iniiogo mnogo izverstnega blaga za domače ljudstvo, in jc po vni piavici pravi domač koledar. — Povemo še, da je pri g. J. R. Milicu tudi letos drugikrat prišla na dan "Viseca pralika za prestopuo leto lSOl, ki se že tudi dobiva pri iinenovaneiii tiskaiji in pri drugih bukvarjih. — Po sklepu odseka za besede bodo y ljubljanski nar. čitavnici lefošnjo zimo podučne in kratkočasne veselice 22. nov., 6., 20. in 27. dec. t. I., potem 10., 17. in 24. jan., 2., 7. in 21. febr., 6. in 20. marca in 10. aprila prih. 1.