PHIHOPSKI DNEVNIK GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI - Št car 110 (l R011 PoStnina Plačana v gotoi V1 -Jtev. 11U Spedizione in abbon. post. I. gr. TRST, četrtek 25. maja 1950 Cena 15 lir Demokratično maršalu Titu ob ljudstvo Trsta 58. rojstnem dnevu Svečana proslava v koprskem gledališču in velika manifestacija na Titovem trgu v Kopru dragi tovariš maršal tito ! j. z* 58. letnico Tvojega rojstnega dne Ti pošilja demokra-“"o prebivalstvo anglo-ameriškega predela Tržaškega ozem-» Po štafeti, ki jo je organizirala antifašistična mladina, °la najboljša in iskrena voščila. , Demokratično prebivalstvo naše cone se aktivno udeležuje rf*. ki jo vodi Komunistična partija Jugoslavije pod Tvo-® fMstvom proti imperializmu in proti kominformistične-«lklonu. L draško demokratično prebivalstvo se v polni meri zaveda, ostra in težka je borba Komunistične partije Jugoslavije, M uvedla med komunističnimi partijami in socialističnimi Wami pravične odnose, enake pravice in dolžnosti, da bi ^V*viia neodvisnost malih enako kakor velikih narodov. De-vkratično prebivalstvo našega področja pa se zaveda, da bo j. ®*ša borba za pravico, za resnico in enakost, za pravo J}0,zmagovita kljub vsem oviram, ki ji jih postavljajo so-J^iki delavcev: Komunistična partija Jugoslavije si jo je ,v?vila v svojo častno nalogo, ki je, tovariš Tito, Tvoja 63 naloga. „ Demokratično prebivalstvo, slovansko in italijansko trdno ^eno sodeluje v tej nujni in pogumni borbi, ker je odlo-jjl^ža zmago delavskega razreda in demokratičnih sil toli- dezel. julijanski kominformizem in njegov privesek v anglo- gttkem delu Tržaškega ozemlja sta v Italiji in Trstu spro-J kampanjo proti doslednim demokratičnim silam z istimi ‘Ufnenti in gesli kakor najhujši šovinizem. Med italijanskim ljudstvom netita narodno in plemensko jjUštvo ter si prizadevata ustvariti pogoje, da bi ga pogna-k'' vojno proti socialistični Jugoslaviji. S to nacionalistično jj^Dunjo obujajo italijanski kominformisti spomin na kampa* kf* ki Jo je vodil italijanski fašizem vse od svojega začetka in yojn de^ansko P0*em privedla do napadalne in zavojevalne - Ta protijugoslovanska, iredentistična in objektivno buržo-lj a Politika je v popolnem nasprotju s koristmi italijanskega in HAinitnoao nrphivakiva nai «ira va in delovnega prebivalstva našega predela. Dejansko Povemu fašizmu pot do oblasti, j, Pr0ti taki politiki izdajstva interesov demokratičnih rono-SC Drebivalstvo našega predela bori tesno ob strani na-“uov Jugoslavije vztrajno in navdušeno, enako kakor v dobi r<*odiine vojne. . Zato so Ti, tovariš Tito, demokratične množice tega pre-blizu in v tem duhu ter s takimi težnjami Ti ponovno c''io dolgo življenje, ki Je posvečeno borbi za zmago socia-V Jugoslaviji in za zmago demokratičnih in naprednih litina sil, "ačei ljudske demokracije, svobode narodov, v delavskem jjjjaPJu pa za zmago marksizma-leninizma, ki Je bistveni po-l ' za zmago delavcev vsega sveta, in za dosego cilja: nčno osvoboditev ljudskih množic od kapitalističnega ta, ubvu ptščanja. i Živel maršai Tito, voditelj herojske Komunističnei partije 'toslavije, prvoboriteljice v eni najbolj junaških borb v 'iovini mednarodnega delavskega gibanja ! v Trstu, 25. maja 1950. DEMOKRATIČNO PREBIVALSTVO TRSTA. ZASEDANJE KONFERENCE UNESCO V FIRENCl Predlog FLRJ izročen v preučitev komiteju za sestavo programa Večina delegatov je na včerajšnjem zasedanju izrekla zaskrbljenost zaradi napetosti v mednarodnih odnosih in potrdila konstruktivnost jugoslovanskega predloga (Od našega poročevalca) FIRENCE, 24. — Pri nadaljevanju razpravljanja o dosedanjem delu in o bodočem programu UNESCO je na današnjem zasedanju te organizacije večir.a govornikov izrekla zaskrbljenost zaradi napetosti v mednarodnih odnosih, potrjujoč n* ta način konstruktivnost jugoslovanskega predloga za pre-orientacijo delovanja UNESCA na borbo za mir in mednarodno sodelovanje. Poleg ostalih je delegat Indije poudaril da se vprašanje ohranitve miru danes nujno postavlja kot r.aloga UNESCO. Delegat ZDA, ki se je tudi skliceval na včerajšnji jugoslovanski predlog, je izjavil, da se v ZDA «nihče ni pro. tivil očuv.anju popolne neodvisnosti malih državi*. Govoreč dalje o vprašanju miru je dejal, da je potrebno v mednarodne kulturne odnose vključiti tudi Nemčijo. Sef ameriške delegacije je na koncu svojega govora postavil predlog svoje delegacije, da se pristopi k «odpravi vseh zaprek za dosego popolne svobode komunikacij«, kar se praktično nanaša r.a »svobodo« velikih sil da pod' videzom »kulturne pomoči« vsilijo svoje ideološke koncepcije malim narodom. Za ameriškim delegatom so govorili predstavniki Venezuele Irske Sirije in Italije, ki so usvojili poročilo glavnega ravnatelja in izrekli soglasnost s prehodno stavljenim predlo- gom o zmanjšanju programa UNESCO, vsa razpoložljiva sredstva pa r.aj bi se uporabila z.a izvršitev osnovnih nalog te mednarodne organizacije-Na seji glavnega biroja konference, ki se je tudi sestala danes, se je sklenilo med- drugim. da se jugoslovanski predlog c sklicanju kongresa o sodelovanju za mir dostavi na proučevanje . komiteju za sestavo programa, Bir0 je tudi sklenil, da bo jutri s&stanek verifikacijske komisije, na katerem bo zaključeno proučevanje vprašanja kitajskega predstav, ništva v' UNESCO Belgijski delegat je predlagal, naj bi se sestali znanstvenik* svetovnega slove ga in izdelali dive poročili; y prvem bi znanstveno obrazložili vse mož ne učinke modeme vojne spričo novih uničevalnih sredstev. V drugem poročilu pa bi podali splošen pregled učinkov preteklih vojn in posebno zadnjih dveh velikih vojn. 'le zaljučke tei sporočili vsem, ki so odgovorni za bodočnost sveta: dr BriieinouioosiafliRFLRJ v Veliki Briteniii BEOGRAD. 24. — Dr Jože Brilej, pomočnik ministra za zunanje zadeve FLRJ je z ukazom Prezidija ljudske skupščine FLRJ imenovan za izrednega in opolnomočenega poslanika FLRJ v Veliki Britaniji. oledan- je- bila v koprske™ rojstrJ^ proslava na čast 58. ta m mu inevu maršala Ti-so bili predstavniki ti. b°‘kof,iik tov. tsoroje- rjj. major Jakopovič. Gouo-tran, a v slovenščini Julij Bel-n' Predsednik lOLO, v itali- janščini pa tov. Gino Gobbo, sekretar CK KP STO-ja za Istrsko okrožje.Gledališka dvorana je bila Vsa zasedena. Nato je bila na Titovem trgu velika manifestacija ob ognju kresov, ki so sestavljali voščilo «živel Titos. li« nakazuje možnost konstruktivnih pogajanj Ves je glavni tajnik OZN odpotoval v New York d°ndon 24. — k0 se je se-Kenn i bržavninn ministrom Uh-. Joungerom, je glavni OzN Trygve Lie imel «onu"ate *mh l^igajan i, tod.« in fzrrtenjav misij n bbidnl vojni bo mo rs O k« bodo ra zv id-tri mesece. Dej. Lie, da je moje »tiri prestolnice veliko zanimanje mnenju, ne doka/ii- U. <; sv{,i resnostl sedanje de-j- '•Udj v hladnj vojni, pač Čit^Vo ' da ie OZN tminn je in Preniosiilev te lo- hi kt)nčal ranitev miru, L.ie Vla hadniir„.z zagotovilom, da dlM® PrPual z napori, d tako no. mednarodnega se ]e pred več let blizu vas. spoznal sem vas in ne morete me preslepiti. Nikoli me ne boste mogli preslepiti. Iz tega sledi, da se imam za politično nezmotljivega. Lahko se zmotim kakor vsj ljudje, celo tisti. ki so se kakor jaz koVali v šoli marksizma (vsi razen Stalina, ki je, kakor pravite vi in on sam. nezmotljiv). Vem. da ml je moja revolucionarna vzgoja pomagala, da sem uspešno kljuboval vsem najhuj-šim preizkušnjam: celo takrat, ko ste vi. ki se imenujete komuniste prisilili druge komuniste, ki vas drže na položajih, da so me spravili v obup. Hoteli ste me pognat] v sovražni tabor in s* tem opravičiti vse svoje klevete, Treba je priznati, da ste neutrudni. Ne bom se hvalil z odločnostjo svoje proletarske zavesti, ker vem, da se je vaši gnusni taktiki — »znanstveno« stalinistični — v mnogih primerih posrečilo in da se pogosto dogaja, da se to, kar skušate zdaj v mojem primeru, pripeti članom CK in celo članom Politbiroja. Prepričan sem, da so španski komunisti in komunisti drugih dežel dovolj močni in da bodo lahko združeni zagotovili zmago resnice. Število borcev za resnico od dne (jo dne narašča, kar najbolje dokazuje vaša brezplodna gonja o »Titovih izdajstvih« in druge klevete proti «titoistom», To je «titoizem». katerega se bojit* Proti temu »titoizmu« le vaš boj zaman. Vi nimate dovolj avtoritete, da bi lahko izdaiali protifašistične diplome. Nimate moralne avtoritete, da bi kogar koli kvalificirali. Tisto malo moralne avtoritete, ki ste jo nekoč imeli, ste izgubili, ker ste se pokazali ka-pltulante. Hoteli ste. da hi vsi protifašisti in komunisti kapitulirali pred najbolj izrazitimi or- ganizacijami reakcije, pred ljudmi, ki jih španski protifašisti glo. boko sovražijo. Vse to ste počenjali pod geslom «nar.ionalne združitve«. Strahovi. »Junte so-prema«, («Hunta soprema« — glavna skupščina) vas bodo vekomaj preganjali. Kako si drznete reči, da je »ti toist« — fašist? Ne zaradi vas. marveč zaradi tistih, ki jim bom dal prebrati to pismo (vi ga iz strahopetnosti ne boste priobčili niti v celoti, niti v Izvlečku) sem primoran govoriti o »titoizmu«. To bom storil kratko in zato dokaj nepopolno NEKAJ TEMELJITIH LEKCIJ REVIZIONISTOM Tito in jugoslovanski komunisti so prvi opozorili na resnost napake, ki bi nastala, če bi hoteli ustanoviti telo, ki bi ustrezalo mednarodni organizaciji, strnjeni okrog KPJ in njenega vrhovnega predstavnika maršala Tita. Kakor v mnogih drugih, je tudi v tem primeru predvsem važno, da so jugoslovanski komunisti dali temeljitih lekcij ruskim «boljševikom». Hoteč opravičiti svojo nacionalistično politiko, polno osvajalnih namenov bi leti radi revidirali, ali bolje povedano, potvorili Marxa in Lenina ter celo same sebe. Ta revizionizem Jih spravlja v protislovje z dejstvi, v katerih naj pi se delno zrcalilo stanje stvari. Ta dejstva opravičujejo z akcijami, ki so delno dobre. Te akcije bi bilo treba sprožiti prej in sicer neovirano, ne glede na pritisk imperialistov, že v avgustu 1939, če je bila to res zgodovinska nujnost. Ko to govorim, mislim na razpust Komunistične internacionale. Ruski «boljševiki» se nočejo spominjati argumentov, ki bi lahko opravičili ta razpust. Voditelje drugih partij pa silijo, da jih pozabijo. Jugoslovanski komunisti tega niso pozabili. Zaradi tega (in zaradi drugih motivov, ki jih je treba osvetliti) so Jugoslovani obtoženi »nacionalizma«. RAZVOJ DELAVSKEGA IN DEMOKRATIČNEGA GIBANJA NAJ BO V VSAKI DEŽELI SAMOSTOJEN Glejte, kaj odgovarjajo jugoslovanski komunisti na vprašanje: kaj menijo o organizaciji, internacionalni, komunistični ali «ti-toistični«. «Jugoslavija je odločno proti vsaki ustanovitvi nove komunistične ali podobne internacionale. To stališče izhaja iz našega splošnega stališča nasproti delavskemu in demokratičnemu gibanju. Delavska In demokratična gibanja naj se razvijajo samostojno na temelju pogojev in položaja svoje dežele. Delavska in demokratična gibanja morejo In morajo sodelovati med seboj na načelih enakopravnosti. Uposta-vitev kakega centraliziranega vodstva, v katerem bi imela katera koli dežela ali katero koli gi-banje vodilno vlogo, bi samo za-viralo dejansko sodelovanje...« (Djilas predstavnikom *New-York Timesa« in agencije ce Presse« 6. 11. 1949). Glede na to slučajno izbrano izjavo, kakršnih je mnogo, menim, da ne bo odveč priznati, da sem že od prej nekoliko »titoist«. Na takšno podobno stališče sem se postavil tudi jaz in sicer javno takrat, ko je bila razpuščena Komunistična internacionala. Se «Fran- več, trdii sem, da bi njen nadaljnji obstanek ali njena poznejša upostavltev oBčutno škodovala komunističnemu gibanju posebej iti protifašistični akciji na splošno. Iz tega torej sledi, da sem bil »titoist«, preden je bil «titoizem» rojen. Tako sem ob ustanovitvi Kominforma v enem izmed svojih biltenov rekel, da je dviganje na površino nečesa, kar je odmrlo, nova nesreča za protifašistično gibanje. Reči to ob tej pri. ložnosti ni bilo nič kaj posebno «titoistično». Mi, ki nas imenujejo «tltoiste» mislimo enako kakor Jugoslovani, ne glede na važnost stališča Jugoslovanov nasproti internacionalni »titoistič-ni» organizaciji, Mislimo, da bi bilo napačno sleherno vmešavanje v razvoj delavskega in demo kratičnega gibanja v posamezni deželi, kajti ta razvoj je treba vskladiti z značilnostmi vsake dežele, za katero gre Čeprav imahio podobna stališča jugoslovanskih komunistov in komunistov drugih dežel, je odstranjena nevarnost organiziranja, »tito-istične« internacionale. Vem, da vas to ne bo pomirilo Ne govorim tega samo, da bi vaš pomlrU, marveč da vam pojasnim položaj in prekrižam vaše naklepe, da bi varali. Na internacionalnem področju je vse očitno. Kaj pa glede Španije? Kaj mi-slim jaz, »Uloist«, glede Španije? Mislim isto, kar sem mislil še preden so voditelji ruskih komu-D.*stov napovedali vojno novi, socialistični Jugoslaviji. (Nadaljevanje sledi) Nekateri opazovalci vidijo v teh besedah željo, da se napravi kraj položaju, v katerem je Varnostni svet. in sicer v smislu, kakor ga je predlagal glav ni tajnik OZN. Nekateri pa' *o mnenja,- da vsebujejo te Bevi-nove besede rahlo željo za novo konferenco štirih Medtem javljajo, da so angleški izvedenci .zaključili proučevanje Szhumanovega predloga o premogu in jeklu. Angleška vlada bo poslala francoski vladi obvestilo, v kale-rem bo v velikih potez,ah obrazložila svoje stališče. Domnevajo pa, da angleška vlada ne bo Še zavzela dokončnega stališča in bo zaprosila za nova Dojasnila. Zavezniška komisija pa je vlado Zahodne Nemčije pooblastila, da začne neposredna pogajanja s Francijo glede omenjenega načrta Na današnjem mesečnem sestanku -je glavni svet Trade Unionov ponovno proučil vprašanje mezd. V poročilu javljajo, da je svet ponovno proučil praktične ukrepe, da se • napravi kraj sedanji ostrosti blokade mezd. To pomeni, da bi bil svet pripravljen sprejeti blokado na splošno pod pogojem, da se zvišajo mezde slabše plačanim delavcem. Glede zadnje konference laburističnih voditeljev v Dor. kingu so nekateri mnenja da je to bila ena najvažnejših političnih konferenc v zadnjih letih y Angliji. Po dolgi diskusi. Ji se zdi, da so se sporazumeli, naj bp prihodnji volivni program stranke reformističen in nerevolucionaren. Glede volitev se zdi, da se ne bodo ponovile letos, pač pa morda šole poleti leta 1951. Nacionalizacija jeklarske industrije, ki je bila že sklenjena in ki bi se morala izvršiti 1. januarja 1951. pa bo verjetno odložena na čas po volitvah. Druge nacionalizacije, ki jih omenja zadnji volivni manifest, pa bodo verjetno šle v »pozabljenje«. Veliko zaskrbljenost pa povzroča laburistični Vladi vedno večja draginja, ki zavzema zaskrbljujoč obseg. GELSENKIRCHEN, 24. — Število žrtev rudniške katastrofe v Gelsenkirchenu je narastlo na 77. Danes zjutraj Je namreč umrl še en ranjenec. N J U V I H Zanimivo okraja pismo Iznajdljivost delodajalcev pri izkoriščanju uslužbencev Z večnim refrenom ,,ni naročil" odpuščajo delavce, nižajo delovni urnik in plače ter uvajajo sisteme, ki so na škodo delojemalca Škedenjke na udarniškem v Istrskem okrožju Kot smo že večkrat poudarili, so delodajalci v polni ofenzivi. Zavedajo se namreč, da je nrav sedaj, ko vlada razdvo. jenost in razcepljenost y vrstah delavskega razreda, primeren trenutek, da udarijo po svojih uslužbencih ter jih kplikor mogoče izkoristijo. Načinov, kako škodovati delavskemu razredu, PARTIZANI in nabrežinsko ljudstvo maršalu Titu MARŠAL TITO ~ BEOGRAD V imenu vseh borcev, zvestih -NOB, ’ Vani pošiljamo iskrene čestitke k Vašemu 58. rojstnemu dnevu in Vam želimo uspehov v borbi, ki jo vodite za zgraditev socializma in za zmago resnice in pravice. Prepričani smo, da bodo jugoslovanski narodi, ki so pod Vašim vodstvom z orožjem premagali nacifaši-zem in si priborili nacionalno in socialno svobodo, tudi v tej borbi zmagali. Obljubljamo, da se bomo še bolj strnili in ne bomo nikomur dopustili blatenja naše borbe in spomina padlih za svobodo. GLAVNI ODBOR ZP STO - TRST * JOSIPU BROZU TITU Maršalu Jugoslavije BEOGRAD Okrajni odbor OF za Nabrežino Vam v imenu svojega članstva pošilja iskrene čestitke ob priliki Vašega rojstnega dneva z željo, da bi še mnoga leta vodili jugoslovanske narode v borbi za ustvaritev novega družbenega reda in za zmago resnice in pfavice v svetu. Smrt fašizmu — svoboda narodu I < r Po vseh izjalovljenih poizkusih -Jr—r— ----------------------- Se protestno zbor ovanje Ker je predlog kominformi-stičnih «sindikalistov» o sklicanju splošne stavke v protest proiti «terorju» v jugoslovanski- coni Tržaškega 'ozemlja klavrno- propadel, so si ti «zaščitniki)i> interesov istrskega ljudstva izmislili drug način, kako pokazati svetu «ogorče-nje« tržaškega prebivalstva nad ‘ ((zločini titojašistov», ki hočejo priključiti cono B Jugoslaviji«,. , V včerajšnji številki «l’Uni-ta» javljajo, da so Enotni sindikati zaprosili odgovorne oblasti za dovoljenje, da bi sklicali , ((veliko protestno zborovanje)) na Trgu Unita, katerega naj bi se udeležili vsi tržaški delavci, k.i (po zatrjevanju teh pisunov) »ostro obsojajo početje titofaš.istov v coni B». Zgoraj omenjeno zborovanje, za katerega pa še niso prejeli dovoljenja, naj bi bilo v nedeljo 28. t. m. Da bi vzbudili pri odgovornih oblasteh čim več e razumevanja« za to «plemenito akcijo«, poudarjajo v članku, ob-javljenetn v včemjšnl številki «l'Unita» pod naslovom «11 comizio del S. U. in Piazza Unita«, da je sedaj že ((skrajni čas, če hočemo še rešiti Trst pred polomom ter rešiti istrsko ljudstvo izpod titofašističnega pekla« Takemu «SOS» se res ne more ubraniti nobeno »bla-gočuteče« srce treba je storiti vse potrebno, da se povrne v te kraje Italija, ki bi znala na najbolj upravičen» način rešiti vra ta «vprašanja». Toda o tem ne .smejo še kominfcrmi-sti odkrito spregovoriti, sicer ne bi mogli"govoriti o ubarat-to in farne« ter o «izdajstvu Jugoslavije«, ki u prodaja Trst imperialistom«. No, če. bi bilo mnenje tržaškega delavstva res takšno, kot ga slikajo kominformisii, potem bi jim prav gotovo uspel že prvi predlog za sklicanje splošne stavke. Ker pa je tržaško delavstvo dobro poučeno o resničnem položaju v jugoslovanski coni Tržaškega ozemlja, bo odgovorilo na ta drugi predlog kominformistov z — molkom: Ce bodo prejeli dovoljenje za sklicanje zborovanja, jim svetujehto, rlaj se za številno udeležbo priporočijo. vsem reakcionarni m krogom, posebno še fašistom, ki bodo prav radi pristavili ostalim rešitvam »perečih vprašanj« še «rešitev pripadnosti Slovenije, Dalmacije in morda še kakšnega drugega dela Jugoslavije k «madrepa-trii«. Prepričani pa naj bodo, da bodo na takih in podobnih «zborovanjih» zaman čakali na resnično demokratične Tržačane, ki vedo, kaj se skriva za lažnimi in hinavskimi izjavami kominformiatov. je seveda več: y eni tovarni odpuščajo z dela, v drugi zopet nižajo delovni urnik, y tretji uvajajo takšne sisteme, ki so seveda na škodo interesov delavskega razreda. Delavci, ki bi morali v tem trenutku nastopati bolj kot kdajkoli enotno, stoje pred to ofenzivo popolnoma brez moči. Sindikalne organizacije, ki bi jim morale bit, voditeljice v borbi proti razrednemu sovražniku, unajo sedaj vse drugačne, bolj »važne« opravke. Treba je napadati jugoslovansko cono Tržaškega ozemlja, treba je obrekovati v st. dosledne borce za pravice delavskega razreda, ' treba je ' blatiti in črniti novo Jugoslavijo itd. Delodajalci to ugodno priliko izkoriščajo — pc&ledice tega (položaja občutijo seveda na svoji koži delavci sami, ki zaman protestirajo proti nizkim plačam ter slabim delovnim pogojem. Tak je položaj v vseh tovarnah in podjetjih, tak ie položaj tudi . v tovarni-ILVA. Tudi vodstvo te tovarne se pritožuje, da primanjkuje naročil ter do je zaradi tega treba skrčiti delovno silo. Iz «velikoriuš-nosti« in iz «skrbi» za intere se svojih uslužbencev je vodstvo zaenkrat opustilo misel na odpuste z dela, pač pa je ustanovilo, «v pomanjkanju dela», nekake skupine delavcev, ki se morajo baviti z vse mogočim delom, samo s tistim ne, za katerega sq se izučili. Zaenkrat prejemajo tudi za to delo isto plačo kct doslej — toda delavci se vprašujejo — koliko časa bo to trajalo. Pred časom- je vodstvo 11-ve sklenilo ukiniti delo pri eni izmed Martinovih peči. Vse delavce, kf so bili pri tej zaposleni, je seveda odpustilo z dela z obljubo. da je to samo začasna odpustitev. Ker so delavci proti temu protestirali, so pristali na to, da ne smatrajo to kot odpust z dela, temveč kot predčasne letne počitnice. Radovedni smo, če bo vodstvo svojo obljubo držalo ter po preteku ter «prisilnih» počitnic ponovno namestilo, prizadete uslužbence. Glede na «nove» delovno sisteme, ki prispevajo k še večji zaostritvi že tako dovolj težkega položaja, so se delavcj II-Ve obrnili do svojih sindikalnih predstavnikov, ki bi morali to vprašanje y čim krajšem času rešiti. Sindikalne beležke Za zidarske delavce velja še vedno stara delovna pogodba — Kamnoseški delavci še vedno stavkajo. 2e pred časom smo v našem časopisu javili, da je bil podpisan med predstavniki delo- dajalcev ter -med predstavniki sindikalnih organizacij sporazum o novi delovni pogodbi za vse zidarske delavce. Kljub temu pa, da je bil sporazum že pred več kot mesecem dni skle njen, je ostala veljavi «e vedno stara delovna pogodba. Delodajalci in sindikalni predstavniki se nišo mogli namreč sporazumeti o datumu, s katerim bi stopila nova delovna pogodba v veljavo. Zadevo proučuje sedaj urad za delo, ki bo v prihodnjih dneh sklical sestanek zatrite esiranih strank, na katerem bodo mcralj rešiti še to vprašanje. * * * Položa.j kamnoseških delavcev iz Nabrežine ostaja neiiz-premenjen. Čeprav je lastnik kamnoloma obljubil, da se bo že v začetku tega tedna vrnil s svojega potovanja ter poravnal svoj dolg, je'ostalo vse le pri obljubah. Lastnika n j 'in delavci zaman čakajo na izplačilo svojih plač. O zadevi je bil obveščen urad za delo ter Po njem : tudi Vojaška uprava, katerih naloga je sedaj stvar proučiti' Delavci, ki delajo v tem kamnolomu so pred-lsgali, da bi vodstvo kamnoloma sprejela začasno nekaka komisija, kater0 bi sestavljali •najstarejši uslužbenci. Na. ta predlog seveda niso prejeli ni-kakega odgovora. Kamnoseški delavci, so sklenili 's svojo stavko nadaljevati, dokler jim ne b0 lastnik povrnil vseh zaostankov. Zopet deset delavcev na cesti 2e več časa je lastnik tržaške tovarne za testenine grozil svojim uslužbencem z odpusti z dela, češ da mu primanjkuje doveljno število novih naročil. Zaradi teh groženj so se delavci že obrnili do svojih sindikalnih predstavnikov, ki so pričeli pogajanja z lastnikom tovarne. Vse je kazalo, da je nevarnost odpustov z dela začasno preprečena, ko je pred dvema dnevoma lastnik tovarne nenadoma sporočil desetim izmed svojih uslužbencev, da so odpuščeni z dela. Med prizadetimi je sedem delavk, dva vajenca in en delavec. Ko so zahtevali delavci od lastnika pojasnilo glede krivičnega ukrepa, jim je ta:zopet ponovil že star izgovor, ki ga imajo delodajalci za take prilike vedno pripravljenega, češ da mu pri. manjkuje novih naročil in da mora zaradi tega skrčiti število uslužbencev. Sindikalni predstavniki, do katerih so se prizadeti delavci obrnili, so izročili zadev.o Uradu za delo,, ki bo moral- sklicati sestanek zainteresiranih strank, na katerem, bodo .obravnavali prav ta problem. Prizadeti delavci so se ponovno obrnili do lastnika tovarne z zahtevo, da bi preklical ukrep o odpustu z dela; kljub temu da so njihove zahteve utemeljene, je lastnik vztrajal pri svojem stališču ter ni hotel o nadaljnjih pogajanjih ničesar slišati. Z odpustom zgoraj navedenih desetih uslužbencev je nastal v tovarni testenin zelo težak položaj. Delavci, ki so še zaposleni, živijo v strahu, da bodo tudi v kratkem odpuščeni, z izgovorom, da ni dela. Dolžnost odgovornih oblasti je rešiti tudi položaj te tovarne, ki je doslej še precej, v redu obratovala. Ce bi se namreč položaj zaradi pomanjkanja naročil še bojj zaostril, bi bilo prav. gotovo prizadeti!', te večje število delavcev, s čimer bi se še povečalo število brezposelnih na Tržaškem ozemlju. Tov. Rutar Angela iz Skednja si ni dala miru, dokler nam n> poslala naslednjih vrstic, y objavo: V nedeljo 21. t. m. smo se žene iz Skednja skupaj z ženami drugih .okrajev napotile v Istrsko okrožje, obirat grah, in sicer v Pobege. Ko smo prispele z avtobusom v Pobege, so nas že čakali domači zadrugarji ter nas z navdušenjem sprejeli. Ob tej priliki seveda, ni manjkala harmonika, s katero smo se z domačini napotili na lepo urejene njive in pričele med pet jem obirati grah. Cas od 9- do 14.30. nam je hitro minil in najraje bi še 'ostale, toda kosilo nas je čakalo. Prej pa smo šle vse skupaj na gostjo pod, obilno naložene češnje. Nato smo se napotile h kosilu. Pri okrašeni miz/, smo bile postrežene ž"odličhim kosilom in pi-' jačo,- ki je v naši Istri ne manjka. Takoj po kosilu so nas domačini, poučili o svojem življenju in delu, po drugi strani pa o mahinacijah in obrekovanjih kominformistov in njihovih reakcionarnih zaveznikov, ki bi • hoteli ovirati delo Istranov, poslužujoč se celo zločinskih sredstev, kot se je to' dogodilo pred kratkim, ko so našil, bombe in orožje na ladji. Tov. Grozdana' se’je iz. srca zahvalila domačinom in jim obljubila, da bodo naše žene iz cone A vedno in z vsemi silami podpirale pridobitve cone B. Oglasila se je nato harmonika in skupaj z njo smo prepevale partizanske pesmi. Seveda tudi tokrat ni manjkalo vzklikanja tov. Titu in ljudskim oblastem. Poslale smo brzojavko tov.. Titu za njegov rojstni dan -in mu želele še mnogo častnih in plodnih l.et življenja. Pred odhodom smo si ogledale zadružne hleve, pri čemer smo se prepričale, da v Istrskem okrožju , ne bedo tako ko hitro pomrli od gladu in da si ljudstvo res samo gradi svojo boljšo bodočnost, kljub vsem oviram raznih špekulantov. To so dejstva, ki lahko prepričajo vsakega količkaj poštenega človeka. Od tu smo šle v sadovnjake skupaj z zadrugarji, si natrgale češenj, nakar so nas spremili do avtobusov. PosldVile smo se od domačinov in jim obljubile, da bomo, še prišle pomagat ob trgatvi. Podpisana Angela Rutar £3 skupaj z ostalimi Skedenjkami prav iz srca zahvaljujem tov. zadrugarjem iz Pobegov, popolnoma prepričana, da si bodo s pridnim in poštenim delom pod svobodnim soncem zgradili lepo in srečno bodočnost. Vse to vam želim iskreno prav iz srca. RUTAR ANGELA Maši otroci ne smejo i raziiaroilDialiiice Poslali jiH bomo tja, Kjer jiH bodo vzgajali v ljubezni do domovine in jim širili duševno obzorje Pisanje KOLEDAR QieddiUče - - 'JlodLo- ČETRTEK 25. maja Urban, Zdestan Sonce vzide ob 4.25, zatone ob 19.39. Dolžina dneva 15.14. Luna vzide ob 12.09, zatone ob I.TJ- Jutri petek 26. maja Filip, Dragica SPOMINSKI DNEVI 1892 se je rodil Josip Broz -Tito. OF SPORED MNOŽIČNIH SESTANKOV OF Danes 25. t. m. množični sestanek OF I. okraja, I. II. in V. terena, na sedežu OF Ul. R. Manna 29 z začetkom ob 20. uri. Istega dne je množični sestanek QF I. okraja, za III. in IV. teren na sedežu, Ul. Machiavelli 13, z začetkom ob 20. uri. Dne 26. t. m. množični sestanek OF za sektor VOM in center mesta, na sedežu OF, Ul. R. Manna 29 ob 20. uri. Istega dne ob 20. uri množični sestanek OF za sektor Sko-ljet in Sv. Alojz v dvorani na stadionu «Prvi maj«. Danes 25. t. m. množični sestanek OF v Nabrežini na sedežu z začetkom ob 20.30. V soboto 27. t. m. množični sestanek OF v Dolini (dvorana Jercog) ob 20.30. V soboto 27. t. m. množični sestanek OF za Ricmanje tn Boršt v dvorani, ob isti uri kakor v Dolini. Otvorili so jo z uspelo kulturno prireditvijo Včeraj, 24. t. m., smo imeli v Skfednju slovesno otvoritev pionirske knjiižnice, ki obsega do sedaj že lepo število knjig. Pionirska družina v Skednju je izbrala za to priliko ta datum v čast Titovemu rojstnemu dnevu. Tako se je zbralo na sedežu OB’ pri Bordonu mnogo pionirjev in pionirk, njihovih staršev, aktivistov m zastopnic okrajnega ASI2Z. Svečanosti so prisostvovale predstavnice pionirske družine iz Rocola, kateri je pionirska družina iz Skednja podarila nekaj knjig-dupli-katov iz svoje knjižnice. Mladinka Zafred Miranda je vsem navzočim prečitala pismo «Zve-ze pionirjev v Trstu«, ki poklanja kot nagrado za prvomajsko tekmovanje škedenjskim pionirjem nekaj, knjig. Obnovitvi knjižnice je sledil pester in vesel program, ki ga je sestaviia tov. Vida Verkova. Pionirka Podobnik Anita je recitirala pesem Iga Grudna «Sinku». Mali Sergij je zelo čustveno podal pesem Pomladi. Nadarjena Tatjana se je odlikovala v dveh dialogih. Prvič s pionirjem Darijem, ki je predstavljal lenega Petra, ter ga z naravnost igralsko sposobnostjo okregala. Drugič pa je skupno z Miškom podala pogovor matere in zdravnika pri telefonu. Pri klavirju nam j'e zasvirala «Veseli hribovček«. Tudi pionirki Martiča in Lidija sta odigrali vsaka nekaj skladb pri klavirju, črnolasi Edi pa na harmoniki venček narodnih pesmi. Zborna recitacija «Vlak» je v nas oživela veselo potovanje naših pionirjev y počitniške kolonije. Nazadnje je pionirska družina izrazila svoja vožčila maršalu Titu, z zborno recitacijo «Titu za rojstni dan« ter okrasila njegovo sliko s kito svetja. Sledilo :e burno odobravanje. Vsi navzoči so navdušeno čestitali tov. Vidi Verkovi za njeno vneto prizadevanje in trud. Izgubljene vrednotnice Ustanova tržaškega velesejma javlja, da so bile izgubljene vrednotnice deležev naslovljene na tvrdko Panfilli ing. E. G. e sir.-. Trst, in sicer številke 924, 925, 926, 927 in 928. Direkcija velesejma poziva najditelja, naj jih takoj odda v pisarni ravnateljstva v Ul. Milano 10. Po treh mesecih bodo omenjene vrednotnice amortizirane in torej brez vsake veljave. kominformističnega časopisja in pritisk, ki ga ko-minfermisti direktno ali indirektno izvajajo nčid starši, da bi poslali svoje, otroke v raznarodovalne kolonije, je v našem ljudstvu vzbudi) dejanski odpor. Bodisi na podeželju, bodisi v samem mestu -je ponekod vpisovanje v kolonije v Jugoslaviji že preseglo določeno število. Temu se ne smemo čuditi, ker naše ljudstvo zna zelo dobro izluščiti,,.mesnico, si ustvariti na podlagi nje svojo lastno sodbo in se po -tei tudi ravnati. Vse izkušnje mu govorijo, nai gredo otroci Tja na počitnice; kamor so hodili vsa po. voina leta, ker jim je bilo tam dobro in so se telesno okrep 1 jen i vrnili, domov. Njihovo, bivanje v koloniji pa se ni omejilo le na to. Marsikatera otroška razvada se ie tam v družbi enakih in pod nadzorstvom vzgojiteljev odpravila. Doma so bili izbirčni, težko so poslušali domače; v koloniji so se naučili ceniti tudi tiste jedi, ki. so jih doma odklanjali, vzbujati se jim je pričela ljubezen do dela, pri. Rok za prošnje za popravilo po vojni poškodovanih stavb podaljšan do 31. maja 1950 TRST, 10. (AIS) — Z ukazom ZVU št. 90 se podaljšuje rok, katerega določa ukaz št. 32 z dne 24. novembra 1947 za predložitev prošenj za popravo po vojni poškodovanih zgradb s pomočjo tehničnega urada (Ge-nio Civile), do 31. maja 1950. Tozadevne, po določilu ukaza 122 z dne 14. junija 1949 pri civilnem tehničnem uradu (Ge-nio Civile), vložene prošnje morajo biti opremljene z listinami, ki jih našteva člen II. ukaza št. 90. Ze vložene prošnje morajo biti dopolnjene z istimi listinami v zgoraj označenem roku do 31. maja 1950, da bodo veljale kot pravočasno vložene. Ukaz št. 90, ki je stopil v veljavo z dnem podpisa, bo objavljen v prihodnji številki uradnega lista ZVU, ki izide verjetno 11. maja 1950. čeli so ceniti njegovo vrednost. Marsikatera' mati je bila prav prijetno presenečena nad spremembo, ki se je dogodila z njenim otrokom. Kolonije pa so jim dale še vse kaj več-— razširile so njihovo duševno obzorje, osvojili »o si toliko novih pojmov, njihovo poznavanje domovine se je še poglobilo, kar je še toliko bolj važno zaradi njene socialistične stvarnosti in tega, kar. z, -njo, prispeva za- zbližanje med narodi in za človeški napredek. Bežen pogled na povratek otrok, še bolj pa razgovor z njimi samimi nam pove, kako so Se tam vzgajali v ljubezni in bratstvu med narodi, torej v najnaprednejših in doslednejših načelih demokracije. To nam tudi mora biti vodilo pri vzgoji naših otrok, če hočemo, da bodo zrasli v jeklene, odloč. ne samozavestne ljudi, ki ne bodo klonili na vsak ukaz in si bodo znali priboriti in ohraniti svoje pravice. Predočlmo tistim redkim zaslepljenim materam vse to. Dolžni smo to storiti zaradi naših otrok in njihove bodočnosti. se Vojaške oblasti bi morale derekvirirati kopališče «Excelsior» Kot se bodo naši čitatelji spominjali, smo lansko leto ob tem času načeli vprašanje kopališč v Trstu ker ie ostal problem nerešen, ga načenjamo tudi letos. Trst. ki šteje toliko tisoč, in tisoč prebivalcev, ima tako pičlo število kopališč, da bi bilo več kot nujno pomisliti na izgradnjo novih in večjih, ki bi bila dostopna vsem slojem tržaškega prebivalstva, Ker smo vedeli, da bo načrt za izgradnjo novih kopališč, naletel na sto in sto ovir, smo predlagali. da bi lahko razpolagali Tržačani vsaj z že obstoječimi kopališči; omenili smo. prav kopališče Eacelsior, ki je zaenkrat na razpolago samo vojaškim silam. Ker uporabljajo i vojaki edinole kabine teaa kopališča. medtem ko se kopajo večinoma tudi izven kopališča, bi odgovorne oblasti prav lahko ugodile zahtevam Tržačanov ter kopališče derekviri-rale. Tržačani bi razpolagali tako še z enim kopališčem, kar bi precej izboljšalo' položaj v tem pogledu Prebivalci Skednja. Sv. Ane in Ponziane so se tudi pred leti hodili kopat v kopališča pri Sv. Savi in «Scalo legnami«. Danes ni tam več nobenega kopališča in če si hočejo prebi- V mirnem kotičku ob železniški progi Trst - Hrpelje med sadnim drevjem in kraškim kamenjem leži vas Draga, priljubljena izletniška točka Tržačanov, zlasti sedaj, ko zorijo češnje. In kakor zatrjujejo so v Dragi menda res najokusnejše češnje v naši okolici. valci teh okrajev privoščiti osvežujočo kopel, morajo iti v oddaljena kopališča kot na primer v Barkovlje. Lanlerno, Au-sonjo, na Digo itd.. Želeti bi bilo, da bi odgovorne oblast; pomislile na rešitev tudi tega vprašanja ter skušale urediti kopališče, ki bi bilo doitovno tudi prebivalcem teh (krajev. Ostaja seveda nerešeno tudi vprašanje javnega kopališča Lanteme, ki bi bilo potrebno nujnih popravil. Ker je vstop v to kopališče brezplačen, je jas-sno, da je ob vročih poletnih dneh prenapolnjeno. Fazna po-prravila bi dala kopališču mnogo lepši izgled ter pripomogla, da bi lahko še bolje služilo svojemu namenu. Za varstvo ribolova S 1. junijem bo ponovno povzet pouk na šoli za zaščito ribolova, da se izpopolni iz obrazba obiskovalcem L .m 2 tečaja. Na novo bo sprejetih največ 12 novih gojencev v starosti do 24 let, ki se bodo lahko izkazali z zrelostnim spriče. /alom ene izmed nadaljevalnih šol ali kot kvalificirani pomorščaki odnosno motoristi 2. kategorije in ki imajo namen po svetiti se izključno ribolovu ter doseči vpis v I kategorijo in naslov «ribiškega izvedenca«, Pouku bodo sledili izpiti ob navzočnosti predstavnikov zainteresiranih oblasti. Zaradi vpisa in podrobnejših navodil se je treba obrniti na ravnateljstvo na Trgu Venezia 4 od 10 do 11 lire, Gornje obvestilo sni o povzeli po tržaških listih, potem ko se VU. ki je poskrbela za obja-uo celo t> videmskem «Messag• geru», ni zdelo vredno sporočiti važno vest tudi. našemu dnevniku. Glede na to, da imamo od Miljskega zaliva pa vse tjf. do Devina slovensko vrebi-»nlstVo, ki se ponajveč peča Z ribištvom, bi bilo na mestu ne le, da se podobna obvestila prvenstveno posredujejo preko slovenskega tiska, nuCrveč bi morala VU poskrbeti tudi za slovenski pouk v omenjeni šoli VU menda nima namena s tem podcenjevati zmogljivosti in sposobnosti slovenskih kandidatov. o čemer si je v petih letih upravljanja Trsta že ustvarila objektivno mnenje, marveč hoče še nadalje z dosedanjo doslednostjo onemogočati našemu življu vsakršen poseg v javno življenje. NESREČA mehaniškega vajenca Včeraj ob 10.55 se ie v bolnišnico zatekel 15-letni meha-niški vajenec Ferfolja Roman iz Sesljana 15. ki se bo zaradi rane na kazalcu desne roke moral zdraviti kakšnih 10 dni. Zdravniškemu osebju je povedal, da je prišlo do nesreče malo prej v mehaniški delavnici Petruzzi v Ul. Ugo Foscolo 19, kjer mu je pri delu zašla desna roka med zobovje električne žage PROSVETNA DRUŠTVA PD Lonjer - Katinara vabi na prosvetno prireditev, ki bo v nedeljo 28. t. m. na dvorišču gostilne «Pri županu« v Lonjer. ju. Začetek ob 17. Prosvetno društvo vabi k udeležbi vse ljubitelje kulturnih sporedov. V Lonjer in na Katinaro vozita avtobusa s Trga sv. Frančiška vsako uro do 24. IZPITI na nižji srednji šoli v Trslu Na slovenski nižji srednji šoli v Trstu, Ul. della Scuola Nuova 14, bodo v juniju naslednji izpiti: I. SPREJEMNI IZPIT. Začetek 16. junija. Vsak učenec naj vloži do 31. maja prošnjo na kolkovanem papirju za 24 lir in ji priloži: 1. rojstni list anagrafskega urada, kolkovan s 24 lirami; 2. potrdilo o ponovnem cepljenju; 4. potrdilo o plačani taksi 150 lir. V pisarni pa plača 100 lir za kolek na diplomi, papir in izpitne stroške. II.,NIŽJI TEČAJNI IZPIT: začetek 21. junija. Prošnjo je treba vložiti do 5. junija. Taksa znaša 350 lir, izpitni stroški 200 lir. III. PRIVATNI VSTOPNI IZPIT: v drugi polovici junija. Prošnjo je treba vložiti do 1. junija. Taksa znaša 300 lir. Vse takse se plačajo na pošti na položnici za šolske takse c. c. 11-124. RAVNATELJSTVO Huda prometna nesreča 74-letne starke Včeraj ob 13.15 so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali-v glavno bolnišnico 74-letno Redlnig Hermino iz Ul. T. Ve-eellio 24. Sprejeli so jio na ortopedski oddelek, kjer so zdravniki pri pregledu ugotovili, da ai jg poškodovala kolk desne noge ter verjetno tudi zlomila stegnenico, kar bo dognala šele roentgenska slika. Mnenja so, da se bo morala zdraviti od 40 do 90 dni, seveda če ne bodo nastopile komplikacije. Ponesrečenka je povedala zdravniškemu osebju, da se je ponesrečila malo. prej v Ul. Corradini, kjer jo je, ko je hotela prekoračiti cesto, podrl neznani kolesar Zaradi pasjega ugriza se bo zdravil 10 dni , Včeraj ob 9 dopoldne so v bolniški ambulanci tukajšnje bolnišnice nudili prvo pome? 55-letnemu upokojencu Parlatu Ferdinandu s Proseške ceste na Opčinah, katerega je v bližini njegove hiše v desno stegno ugriznil pes, ki je last neke Daneu Štefanije. Zaradi pasjega ugriza se bo moral Parlato zdraviti okrog 10 dni, vcepili pa mu bodo tudi serum proti pasji steklini. Iz kleti so ukradli kolo Na glavni policijski postaji v Trstu se je včeraj zglasila 21-letiia Trošt Livija z Elizejskih poljan 6 ter policijskemu osebju prijavila tatvino, ki se je v njeno škodo izvršila v noči od 22. do 23. t. m. Neznani nočni gostje so namreč s pomočjo ponarejenih ključev odprli klet, kjer je imela Lidij« shranjeno rsvoje 12.000 lir vredno kolo, katerega so seveda vlomilci, odpeljali s svojega tatinskega opravila. Policija je uvedla preiskavo ter upa. da bo vlomilce izsledila, posebno še, ker so baje za seboj pustili svoje prstne odtise Po obrazu in prsih z ženskim orožjem Kadar se stepejo moški, takrat imajo glavno besedo pesti. Prav obratno pravilo pa velja za predstavnice nežnega spola, ki se pri takem »opravilu« najraje poslužujejo svojih dolgih in ošiljenih nohtov.. Tudi včeraj sta se sporekli dve ženski, in sicer pri Sv. Justu, v bližini konvikla usmiljenih sester.- Vzrok njunega pretepa je neznan, znano pa je, da je morala 27-letna Marrone Alojzija iz Ul. del Toro 4 po zdravniško pomoč v bolnišnico. Njena nasprotnica, neka Lojacano Rita, jo je namreč dodobra o-praskala po obrazu in levi strani prs. Zaradi prask se bo morala vročekrvna Alojzija zdraviti približno 5 dni. V Žepar na Trgu Ponlerosso Trg Ponterosso je bil včeraj priča dveh žeparskih akcij, katerih žrtev sta kot ponavadi zopet postali predstavnici nežnega spola. Ob 11.30 dopoldne se ,ie namreč na policiji zglasila 48-letna Paiusco Fiamma iz Ul. Bramante K ter povedala policistom, da ji je neznani žepar okrog 10 dopoldne segel v njeno torbico jn ji izmaknil denarnico s 4500 lirami ter d-sebnimi dokumenti. Kmalu za njo pa je iz istih vzrokov prišla na policijo 53-letna Gasparini Josipina iz Ul. dej Vigneti 61. Tudi njej je na Trgu Ponterosso izginila denarnica, v kateri je imela 4000 lir in osebne dokumente. IZPITI ZA VODNIKE, TOLMAČE IN KURIRJE Predsedstvo cone sporoča, da bodo izpiti za vodnike tolmače in kurirje 7. julija t- 1- ob 9 na prefekturi, soba št. 72. Kdor namerava položiti te izpite, naj vloži prošnjo na kolkovanem papirju (24 lir), v kateri naj navede za kakšen izpit se prijavlja (vodnik, tolmač, kurir), kje bo opravljal svoj poklic (mesto, kraj. pokrajina), v katerem -jeziku želi biti izprašan ter priložiti sledeče dokumente; 1. rojstni list; 2. kazenski list; 3. zdravniško spričevalo; 4. potrdilo o italijanskem državljanstvu; 5. spričevalo o dovršeni nižji srednji ali podobni šoli in 6. potrdilo o plačilu 300 lir Prefekturi. < -1-" Vsa podrobna pojasnila prejmete na prefekturi, ;soba št. 72. PREDAVANJE PRI PD «0. ZUPANČIČ« PD «0. Zupančič« pri Sv. M Magdaleni priredi jutri 26. t. m. ob 20.30 na svojem sedežu v Ul. Molin a vento 158 predavanje prof. Benuliča o gospodarstvu. ki ga bodo ponazorile skioptične slike. Vabimo tudi člane prosvetnih društev #P. Tomažič«, «F. Marušič« iz Ro. cola in «Ivan Cankar«. Prepričani smo, da ne bo nihče izostal od tega zanimivega predavanja. CEPLJENJE OTROK PROTI DAVICI IN KOZAM Občinski higienski ura‘° vero 5. ■II RADIO II* JU60SL. CONE TBSTA (Oddaja na srednjih vaW 212.4 m ali 1412 Kc) ČETRTEK 25. 5. 195« ?0. 6.30: Jutranja glasba; 6-«-ročila v ital. in objava Sp?‘ v 7.00: Napoved časa . poroči slov.; 7.15: Jutranja glasba. 12.00: Iz opernega sveta: 1'jj. Skladbe za kitaro; 12.45: r^jj; la ital. in objava j>P°la v, 13.00: Napoved časa - poroc .5; slov.: 13.15: Glasbene slike; 1 ' rJ Našim ženam (ital.); !4-°j jega zastopnika k pogrebu. Zahvaljuje se Ljudski fronti in ostalini skupinam, ki so po svojih zastopnikih počastile PoK nika na njegovi zadnji poti. Zahvaljuje se pevcem s Proseka za njihovo k8 ljivo potje na domu, v cerkvi in ob odprtem KrobP'_u. Posebno zahvalo izreka g. dr. Antonu Dane zdravniku t.a Opčinah, za njegovo požrtvovalno prijateljsko pomoč, katero je nudil našemu dr8gl„a in nepozabnemu pokojniku do njegovega zadnj smrtnega izdihljaja. Repentabor, 24. V. 1950. Za družino FURLAN: žena Ernesta, hčerka in brat Albin. Veri08 Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - IIL. Silvio Pellico 1\11. nadst. - lelefon 11-32 junaški borbi delavcev tržiške tovarne olia porno vprašanje ie vedno nerešeno Ve e©i*aj sestanek na uradu za delu Vnašanje delovnih pogojev Havcev y tržiški tovarni olja ponovno na dnevni red. 7* je znane, so omenjeni dr-(Vc' Pred nekaj meseci vodili * *ednov trajajočo stavko ter JOa tak način najodločneje (J'jProt; odpustom z dela, s T?®i so delodajalci groz.iii. . %> časa je bilo potrebno, 0 V vprašanje, ki se ni ti- delavcev in de lob. i- ialo *®-Pak neposredno tudi oblasti, posegle tudi ter sprejelo predlog, da ' VPrašan.je poravna na rol '.nažiir. JI zvezi s tem vprašanjem k> od takrat dalje že n» sestankov, na katerih so ®la pogajanja med- priza- w___ ____________________ deti,mi strankami. Končne &o v Rimu ob prisotnosti predstavnika ministrstva za delo podpisali sporazum, na osnovi katerega ne bodo smeli nobenega odpustiti z dela do Sl. maja. medtem ko bodo bodo do 15. maja. sprejemali samo prostovoljne odpuste, ki pa bedo nagrajeni. Med 15. in 31. t. m. pa bi se morale na osnovi sporazuma podpisanega y Rimu pvi-četi pogajanja za rešitev obstoječega spora. Sporazum je prav tako določal, da bo s strani delavcev ustanovljena posebna komisija, ki naj ima nalogo, da pregleda stanje in ugotovi, ali so koraki, ki jih nameravajo pod vzeti industrijci opravičljivi ; h ne. Obstaja mnenje, da to vprašanje, ki je predstavljajo težišče vsega spora, ni bilo rešeno uiti z ene niti z druge strani. Niti prostovoljni odpusti z dela, katerih je bilo okoli 40 r.d 290 zaposlenih delavcev, niso .pomagali k uspešni rešitvi' spora v tržiški tovarni olja. Dejstvo je, da kljub vsemu še vedno ni rešeno vprašanje odpusta delavcev. Delavci še nadalje enotni vztrajajo proti kakršnim koli ukrepom odgovornih oblasti, predvsem pa delodajalcev, da bi prišlo do odpustov z dela, ker bi to pomenilo samo še bolj povečat-število brezposelnih Tržiču. Ker vsekakor obstaja pri obeh prizadetih straneh mnenje, da je treba vprašanje čim-prej rešiti, so Ukrenili, da se bodo kot včeraj (y sredo) dopoldne ob 10 sestali na uradu za delo predstavniki sindikalne organizacije, direktor - urade za delo, ing. Pretimo in bi Luzzatto za delodajalce. Kaj so se na uradu za delo razgo-1 varjali in kaj so dosegli, o tem pa jutri. Vsekakor Pa se zdi, da je do podpisa sporazuma še precej daleč. Pisati o presti coni se pravi pisati o vedno večji revščini po'eni in vedno večjem bogastvu po drugi strani. Prosta cona — umotvor' svetnikov v občinskem odboru je najzgo^ vomejši dokaz, komu služijo ljudje, ki se danes bavijo 7. upravo goriške občine. Prosta cona je samo dokaz poslušnosti nekaterih ljudi vladajočemu razredu, je v malem pokazano to kar delajo italijanske vladne oblasti v velikem v odnosu do angloameriškega kapitalizma. Medtem ko so občinski odborniki sklenili ustanoviti prosto ceno skoraj z izključnim namenom, da bo služila z;, grabljenje profitov nekaterim goriškisn veletrgovcem in industrijcem, so italijanski vladni ministri spravili Italijo v atlantski pakt in Marshallov plan zato, da so se ameriški kapitalisti polastili italijanske industrije. Na vsakem koraku se lahko vidi,'da je sedanja Italija po- Krstni botri proste cone so „dobro" premislili Brezposelnost in revščina iz dneva v dan naraščata polnoma v rokah kapitalistov, da so vsi ljudje na odgovornih mestih če ne že saimi kapitalisti pa vsaj predstavniki kapitalističnega razreda. Zato je popolnoma naravno, da bo vsak njihov ukrep ali odlok tak, da bo imel za nujno posledico kopičenje kapitala pri že itak bogatih ljudeh ter bo v pravem pomenu pomenil ščitenje njihovih interesov. Zgovoren primer za to trditev nam daje v Gorici ravno prosta cona in vsi ukrepi, ki so z njo v zvezi. Krstni botri preste cone so dejali, da je bila ustanovljena 7. namenom, da se odpravi brezposelnost in da se pospeši gospodarski 'razvoj mesta. Po tolikem času odkar je. bila prosta cona postavljena pa smo priče ravno nasprotnim posledicam. Pokazalo se je namreč, da bo prosta cona število brezposelnih samo še bolj povečala .in-da se gospodarski razvoj mesta ne b-o okrepil, ampak da bo nazadoval. Dokaz za to nam daje odpust 18 delavcev* v mizarski delavnici- Ercoli, dalje ukinitev dela v delavnici Prinzi. Ravno nasprotno kakor šo ((poskušali« napraviti iz preste cone njeni krstni botri, So pričeli zmanjševati proizvodnjo v največiih goriških industrijskih podjetjih, kakor na primer v podjet- ju Safog, ki dela v sklopu Združenih jadranskih ladjedelnic, kjer ;So sklenili, da bodo, tedenski delovni urnik znižali od 48 ur na 40. Znano je,, da je bilo predvideno, da bo poleg sladkorja in alkohola uvoženo v goriško presto cono tudi precej primarnih kovin in surovin, ki bi jih naša industrija lahko uporabila. Vendar se je pokazalo, Ta lastnikom industrijskih podjetij in delavnic ni niti najmanj za surovine, aim-pak vsemu navkljub zapirajo delavnice in krčijo delovni urnik. Zato si ne moremo kaj kot da povemo naš sum, ki ga stvarnost popolnoma potrjuje, namreč da je pot do dobičkov veliko lažja, če se denarni ljudje zapletejo v trgovanje s sladkorjem in alkoholom, kakor pa' da W pognali v obrat industrijske naprave ter s tem zaposlili tudi tisoče brezposelnih, ki se v našem mestu iz dneva v dan množijo. Š TAND R E 2 »Odkar smo zavzeli Gorico se v teh krajih govori samo italijanski" O gospodinji, ki je Sta na davkarijo Pred dnevi se je neka gospodinja iz Standreža odpravila na davkarijo, da bi ji vse davke zapisali samo na eno, polo. To ne .bi, samo olajšalo pota omenjeni -gospodinji, ampak bj prihranili precej dela tudi davkariji. ■ ■ ' ' • V uradu je naša gospodinja najprej povprašala za svet nekega moškega, ki, v ' dopoldanskih urah daje na trgu listke prodajalkam. Ker . ga je ta vprašala v svojem jeziku,, ji je odgovoril, da mora v tem uradu . govoriti italijansko. V ta pogovor pa se je nato vmešal nekdo izmed prisotnih uradnikov ter odločno dejal, da se v tem uradu ne govori drugače kakor v, italijanščini. Beseda je dala besedo in med obema se je vnelo hudo prerekanje kdo ima prav in kdo ne. Tedaj pa je uradnik dejal: aOdkar smo zavzeli Gorico se v teh krajih govori samo italijanski/» (?) " 1 Ce misli omenjeni uradnik,, da se sodijo ljudje po zunanjo sti in po tem, če govorijo v slovenščini, potem mu lahko takoj povemo, da se je pošteno zmotil. Slovenci smo kulturno razvit narod ter imamo popolno pravico, da uporabljamo svoj jezik kjer koli nam je ljubo. Slovenske govorice nam ni mogel preprečiti niti fašizem, še manj pa se bo to posrečilo njegovim naslednikom. Omenjenega uradnika puščamo v njegovih iluzijah, da se tukaj govori samo italijansko, prav tako pa ga puščamo v prepričanju, da v teh krajih živijo samo Italijani. To pa zaradi tega, ker nočemo biti krivci kakršnih koli motenj v njegovih možganih. Ko se bo toliko opogumil, da bo upal svoje možgane postavljati pred taka dejstva, ki so sicer neprijetna, potem bo že sam dognal, da je med njim in stvarnostjo velik kitajski zid, ki mu zastira pogled. »Zaključek Cevnega fizkulturnega tečaja v Pevmi J^raj je mladinska orga-uspešno zaključila s Cevnim fižkulturnim teča-' v Pevmi. Tečaja, so se nežili številni mladinci in aiJinke iz vseh slovenskih 1 na Goriškem. Tečaj so j.1 Posečali z velikim vese- 111 so pri telovadnih va-Vor Pokazah izredno dobro k> in neonorečne sposob- H'e valj vaseh neoporečne Ti mladinci in mla-so se tečaja udeležili, prjarneu°m, da bodo na njem tjeno zr.-anje posredo-mladini v posameznih goriške pokrajine, ki 'niartaSt0pila na prihodnjem iu ,mskern športnem prazni-Vn« ■ bo dne 16- julija v So-°onjah. Veff*at^r‘a naj se vsa udeleži Wter.n'b telovadnih vaj, na j: bodo poučevali ome- » ni tečajniki tako, da bo Praznik čim belje' uspel. IZPRED SODIŠČA Od strahu pred hreiposelnostlo napadel sela urada ta dela ^ nedeljo in ponedeljek t?. do 24. ure priredi mla-t Vrha ples na prostem. Oljeni ! - t NOV VOZNI RED 1 Goriškem kolodvoru ODHODI 10P,T-Oti Trstu: 6.23, 7-25, 8.39. Dif/ H07, 15.52, 16-40) uki-2s?0 ob nedeljah), 19-30, 22.32 Proti 5.45, 6.37, ■11 m^idmu-' 5-07. 5. 20.05 onfz 13-48, 17-26, 18-54, 22.50, 23.30. , pRlHODI 5.43, 6.36, 8.09, 8.25. 3-tfi ^5 ^ nedeljah), 12.31. hi,.24' 18.49, 20.03. 22.46. 5.01, 6.19. 7.23, 8.37. 23.29’ l4'04' 15-49- 19-28, 22.31. IZPITI ^ slovenskih srednjih šolah v GorSl°Venskih srednJ*11 *°lah 'C' kodo izpiti v poletnem idnij-,v dru8i polovici meseca S* ^ lahko ogledajo vsa jrošnje glede izpitov %dila », podrobnosti a.2®'asni deski posameznih Oadp1' šol. Opozarjamo, da j ® z*dnji rok za predloži-i nepreklicno dne S 17: *,A-Jkale. Srn. KINO Nov program. 17: «Pihalnik»>, J. 17: «Jaz sem ro- Kent. r°- 17: «Biez ušmilje- G del Poggio. 17: «Rušilec», E. Lowe. Pred časom so na Urad za delo poklicali 27-letnega delav. ca Bizjaka Rugera iz Ul. Sla-taper št- 5, ki je bil po dolgi dobi brezposelnosti komaj 15 dni zaposlen v podgorski predilnici. Sef namestitvenega urada ga je vljudno sprejel v svoj urad in mu sporočil, da bo moral delo zapustiti, ker je mnogo drugih, ki so potrebnejši od njega in že dalj časa čakajo na zaposlitev. Mladeniča, ki se mu je po dolgih letih brezposelnosti posrečilo priti do dela in ki je dobro vedel, kaj pomeni živeti brez vsakejlr zaslužka, je taka vest pretresla. V hipu obupa je grobo opsoval šefa namestitvenega urada Barbaresca Ivana in ga tudi oklofutal. Tej sceni je seveda sledila Bizjakova aretacija. Agenti javne varnosti, ki stražijo Urad za delo, so Bizjaka odvedli na policijo, ki ga je po kratkem izpraševanju. prijavila sodnim, oblastem. Na •kažeflSkinšodni5f‘'' so ga' včeraj zaradi tega obsodili na 5 mesecev iri 10 dni zapora,'pogojno. Pod vplivom „brica" so pozabili na prijateljstvo Nekega večera marca letos se je pri pevmskem mostu skupina mož, ki je komaj zapustila gostilno v Pevmi, sprla. Možje, 46-letni Dornik • Alojz iz Stever-jana, 46-letni Valentinčič Franc iz Pevme št. 33, 51-letni Dornik Anton iz Steverjana in 39-letni Bregant Rudolt iz Gorice, so pod vplivom zaužitih «kvar-tinčkov« pričeli živahno disku, sijo Ko so kolebajoči šli po vaški cesti proti Oslavju so drug drugemu nekaj vneto pripovedovali; čim pa so prišli do pokopališča, čeravno zelo dobri prijatelji, so se sprli in kaj kmalu tudi stepli. Hrušč, ki so ga z1 glasnim prerekanjem in tudi psovanjem povzročili, je privabil na ulico številne vaščane m. žal, tudi orožnike. Orožniki so seveda, kakor jim dolžnost veleva, možakarje pomirili in jih pospremili na svoje poveljstvo. Tu so počakali, da se streznejo in nato napisali zapisnik, katerega so morali sprti prijatelji podpisati in so ga nato poslali na sodnijo. Včeraj so morali vsi štirje, ker so sc vinjeni mudili na ulici, ra zagovor pred sodno oblast. Po kratkem zasliševanju, pri katerem so vsi izjavili, da niso bili pijani, je mdisče Dornika Alojza in Valentinčiča oprostilo zaradi pomanjkanja dokazov, Dornika Antona ir: Breganta pa ker nista zakrivila kaznivega dejanja. Vedno je upal na zaposlitev Zaradi nezakonitega prehoda državne meje med Italijo in Jugoslavijo ter zaradi kršitve določil izgonskih listov, ki so mu jih izdale policijske oblasti v raznih mestih Italije, je prišel včeraj pred sodnijo v Gorici 39-letni Benelli Avrelij doma iz Arte di Valle. Benelli je bil namreč dalj časa na delu v Jugoslaviji. Po vrnitvi'v domovino je dalj časa taval brez dela po Torinu in drugih večjih mestih. Ker so brezposelni nedomačini povsod nezaželeni gostje, so ga oblasti izgonskimi listi vedr.o izganjale domov. Toda Benello je policijske ukaze brezbrižno vtikal v žep in se vedno izmikal povratku v rojstni kraj. Po dolgem času pa se je v. našem mestu nevede zapletel v mreže varnostnih oblasti in svoja po. •tovanja . zaključil v goriškem zaporu- Včeraj, sp ga obsodili na 4 mesece in 15 dni zapora ter plačilo 16.000 lir globe. Kazen pa so mu odpustili na podlagi odpusta odrejenega za sveto leto. Odraz gospodarske propasti našeaa mesta Usoda, ki preti vsej goriški trgovini, je, pred časom zaprla vrata podjetja Neon v Gorici ki je bilo last 33-letnega Ba-gattonija Antona iz Ul. Catte-rini 21. Bagattoni je svojo trgovino zaprl, ker z dohodki r.'i mogel kriti stroškov. Nakopal si je nekaj dolga, zaradi česar so v njegovo poslovanje posegle sodne oblasti, ki so pri preiskavi ugotovile, da Bagattoni sploh ni vodil knjigovodstva in zatajil kredit v znesku 18.000 lir. Na razpravi, ki se je zaradi tega vršila včeraj proti njemu, je Bagattoni izjavil, da r.i on nikoli posloval kot trgovec temveč kot navaden rokodelec ter da se je bavil izključno s napeljavo neonske razsvetljave. Oprostili so ga, ker so uvideli, da ni kršil zakona. Obsojen neprevidni kupec Ker je pred časom kupil avtomobilski plašč, ne da bi bil prej poizvedel ali je tatinskega izvora, je prišel pred sodr.e oblasti 49-letni Cergol Jožef iz Ul. Balilla 19. Skupno 'z njim je sedel na zatožni klopi tudi 52-letni Sansa Silvij iz Solkanske ceste 90, ki je bil posredovalec kupčije ukradenega gumijastega plašča. Obsodili so ju vsakega na 5000 lir globe- Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - 7 elejon 70 ( (Majo kruh svojim l medtem ko doma primanjkuje delovne sile Kolikokrat že^ smo. na .tem i jih rokah krepko politične va-mestu razpravljali 'o potrebi in I jeti pri čemer bo'imel v’opo- -----—-*a»~ I rb solidno gospodarstvo, ki mu bo jamčilo nadaljnje uspehe! pomanjkanju' delovne 'Sile, ki nam je ravno v tein trenutku, ko smo na tem, da izgotovimo naš enoletni gospodarski plan, da uvedemo in izpeljemo način do vseh podrobnosti organiziranega dela, ki naj poveča množino in kakovost produkta, tako krčevito potrebna. Toda nekateri ljudje, in na začudenje celo delavci, odgovorni funkcionarji nekaterih krajevnih odborov in množičnih organizacij še vedno ne pojmujejo, ali vsaj ne zadostno, pomena vsega tega problema. In vendar je odvisno od discipliniranosti delovnega človeka ves uspeh našega dela. Zato bi bilo pravilno, da presodijo' odgovorni činitelji vestno pomen tega vprašanja, delavci pa spoznajo, da so po svoji razredni zavesti, dolžni, da so ravno oni kot prvi poklicani graditi n«r vo družbo, ustvarjati pogoje ,za boljšo bodočnost in braniti s pozitivnim delom pridobitve kmetsko-delavskih množic, ki nam jih zavida ves svet! Danes ravno je prilika, da Si tč množice izkujejo svojo usedo, danes je nekak «vseh živih dan« in dočakal ga bo samo tisti, ki je pripravljen nanj! V mislih imamo razmere v bližnjih Škofijah, v kolikor pripadajo v jugoslovansko cono. V tem kraju namreč imamo nič manj kot 108 delavcev, ki dajejo svojo dragoceno delovno moč na razpolago raje kapitalističnim mogotcem in akcijskim družbam nego naši ljudski oblasti, ki jo predstavljajo v prvi vrsti delavci in kmetje. Pri vsem tem sfi niti ne zavedajo, da delajo s tem dvojno napako, S tem da delajo v Trstu in da ponujajo svojo delovno moč ravno v tem kraju, kjer vlada velika brezposelnost, večajo že itak visoko število brezposelnih. Najmanj 108 družinam cdjemajo dnevno preskrbo in večajo njihovo bedo. Njihove može in sinove silijo, da dajo v sili svojo delovno silo na razpolago za še tako nizko mezdo, ali pa da od hiše do hiše brezupno iščejo katero koli zaposlitev. Po drugi strani pa odtegujejo na ta način svojo delovno moč gospodarstvu našega o-krožia. ki je v največjem vzponu, da zagotovi delovnemu človeku za vedno možnost, da bo odslej naprej držal v svo- Pcleg vsega bi se , morali, vsi ti delavci, kakor tudi vse krajevne 'organizacije z ljudskim' odborom zavedati, da imajo baš Škofije, kjer obstoji obsežen načrt javnih, del; ki jih bo treba izvesti, interes na tem,; da ne 'pogrešijo niti enega delavca oziroma niti ene delavke Zgraditi moramo zadružni dom, vodnjake, .popraviti ceste, k» so mestoma skor.o - neuporabne, da ne naštevamo drugih del. Zato je za nas delovna sila tistih 8, zidarjev, nadaijr-gih 4 delavcev raznih drugih strok, 14 težakov, 17 žen itd. nek-rj, kar bi' v znatni meri (koristilo vsemu našemu kolektivu. ; Apeliramo torej na . prizadejte, naj uvidijo, da je kraj’ za njihovo plodonosno, -delovanje v našem okrožju in nikakor ne onkraj ^blofca! zastopniki vseh krožkov in klu-bcvLjudske tehnike terpretres-li delo vseh posameznih organizacij, pri čemer je bilo priznano prvenstvo klubu Pomorskega tehnikuma v Piranu. Ta je brez dvoma poleg aktivnosti tudi najbolje urejen klub M vsem našem okrožju. V znak priznanja j|e prejel prvo nagrado. Za bodočnost so bile na mestu besede tov. Dolinarja, ki je med drugim dejal: «Tudi od sedaj naprej bomo delali s tako voljo jn poletom, kakor smo ga pokazali v času prvomajskega' tekmovanja«! Za matere in novi rod NaMi ki Uudske teiinihe V proslavo prvomajskega praznika je poleg množičnih organizacij, delovnih kolektivov in podobno tekmovala tudi Ljudska tehnika z vsemi svojimi klubi in krožki v našem okrožju. Tekmovanje je bilo dvomesečno in je obstajalo v delovanju klubov na splošno, izpopolnitvi notranje organizacije, zlasti pa v izpopolnitvi opreme klubov Ljudske tehnike. Lahko rečemo, da'je Ljudska tehnika kljub' temu, da je bila ustanovljena šele pred nekaj meseci, zajela že široke plasti ljudstva, v prvi vrsti pa mladine. Vsekakor je vzbudila zanimanje za vsa področja tehnike. Število članstva Ljudske tehnike jg v dnevnem porastu. Navedeno tekmovanje pa je hkrati pokazalo, kateri klubi in krožki so najbolj delavni. Odkrilo je tudi njihove pomanjkljivosti. Pri vsem si jie postavila zahtevne načrte, katere pa je z duhom požrtvovalnosti ne samo izpolnila, marveč celo prekoračila. V tem o-ziru so se izkazala večje organizacije kot so to v Kopru, Piranu, Bujah, Strunjanu. Enako dobro so se odrezali nekateri klubi iz vasi. in s tem pokazali, da so dane tudi njim vse možnosti za uspešno delovanje. Po končanem tekmovanju so se zbrali v Kopru delegati in Babiči Prostovoljno delo na. časi Titovega rojstnega dne Zadnjo soboto in nedelje, to je bile 20..in 21. maja smo imeli v n&ši vasi zopet prostovoljno celo v čast Titovega rojstnega dne. V soboto se je zbralo 44 moških, ki so delali na gradili-šču nevega hleva kmečke delovne zadruge. Istočasno je 6 žen, članic zadruge tudi prostovoljno obiralo češnje. Medtem ko so napravile te 18 ur, so jih možje doprinesli 176. To pomeni,, da so delale žene po 3 in tovariši po 4 ure na osebo. Drugi dan v nedeljo je bilo prt prostovoljnem delu 49 moških. To pot je žrtvoval vsakdo po 5 ur, tako da so napravili vsega skupaj 245 ur. Tudi ta dan je 5 žen obiralo češnje, in sicer po 4 ure, s čemer so dosegle nadaljnjih 20 delovnih ur. S tem je dcseglo oba dneva prostovoljno celo skupno 459 ur. Glede žen je treba pripomniti, da jih je res nekaj, ki za radi majhnih otrok ne morejo od hiše na prostovoljno delo. Vendar s tem ni rečeno, da je prav, da se žene, ki niso v zadrugi, izogibajo prostovoljnemu delu. Saj vodijo ravno danes zadruge pretežni del gospodarskega dela na deželi. Prav bi bilo, da sledijo zgledu mladink, od katerih je 10 tovarišic doprineslo 10 delovnih ur, kar znači po 4 ure na osebo. Posnemati je treba tudi tistih 13 mladih in starejših delovnih moči obojega spola, ki so šle na pomoč v Marezige k grad-[ nji ondotnega zadružnega doma. Glede na vse to, smo samo v Babičih dali tečno 499 prostovoljnih ur, ki niso vštete v one izvršene v Marezigah. V smislu priprav tedna matere in otroka, ki bo od 4. do 11. junija, se je včeraj sestal svet za varstvo matere in otroka v Kopru. V zvezi s temi pripravami je svet ugotovil, da se do sedaj na tem področju ni napravilo tistega, kar bi se bilo lahko. Tako razne organizacije in ustanove niso pokazale dovolj zanimanja za to vprašanje. Zato je treba čimprej popraviti te pomanjkljivosti. Svet za varstvo matere in otroka poziva vse organizacije, ustanove in tovarne na sodelovanje, da bo teden matere in otroka res izraz skrbi, ki ga ima ljudska oblast za matere in novi rod. Hrvoji bodo gradili zadružni doni Vabi - Htrvoji, Zrnjovec in Topolovec ležijo na skrajnem vl/hodnem--robu Istrske--ga okrožja, blizu jugoslovanske meje. Na ta način so zelo oddaljene od mesta. Topolovec na primer nima s Koprom nobene prometne zveze in niti domače ceste niso dobre. Toda medtem ko jih Topolcvčani ne popravljajo, delajo to vsako nedeljo tako v Hrvojih kot v Zr-njovcu. — Zlasti oddaljenost in slabe prometne zveze pu-vzročajo, da pridejo gori v te vasi redkokdaj aktivisti iz Ki-p ra Zato tjudje pravijo da se jim vsakdo umika ter se sami naziva jo eosma republika)). Prf vsem tem so v Hivcjih tolike odločni in vztrajni, da si bodo zgradili lastni zadružni dem. Dejstvo je, da zavisi od zadružnega doma razvoj teh vasi in da pomeni za Hrvoje na primer čitalnica prav toliko kot za Koper gledališče. Nujno potrebna jc dvorana za prireditve in prostori za Naprozo. Niti prosvetnega društva ne morejo ustanoviti, ker nimajo primernih prostorov. Zato bi bilo potrebno, da dobijo Hrvoji vso podporo pri gradnji zadružnega doma. Ne-sme se več zgoditi, da iščejo celo kamion, da bi jim pripeljal pesek. Tisti, ki razpolagajo s kamioni za takšno delo, naj se zavedajo, da kdor da takoj, da dvakrat, posebno v tak namen, kakor je v Hivojih. V tej vasici se je v času borbe dvigal plamen navdušenja za osvoboditev. Tukaj so imeli partizani svoje središče. (( p Mia ;a mm 23 V. torek je bila v Sečjolski, dolini lepa in pomenljiva, slovesnost. Delovna brigada «Frenk», ki jo sestavljajo mla-. dinči in mladinke iz vasi Sv. Peter, Nova vas in Krkavče, je bila za velike delovne uspehe razglašena za udarno. Okrajni odbor ZAM iz Kopra je poslal svojega zastopnika in prav tako okrajni komite KP. Tov. Cebron je v imenu o-krajnega komiteja pozdravil brigadnike in izrazil zadovoljstvo Partije nad doseženimi uspehi. Tov. Kcdarin Miran pa je v imenu okrajnega odbora ZAM prečital predtog za razglasitev brigade za udarno. Delovni uspehi, ki so brigadi pridobili ta častni naslov, sp: do sedaj so člani te brigade izkopali 2858 metrov zemlje uti napravili 7707 delovnih ur. Nonno , so v celoti dosegli za 143%, Poleg tega' so se ves čas aktivno udejstvovali pri politični, kulturni in ideološki vzgoji. Prav zaradi vseh teh uspehov je. mladina iz vasi Sv. Peter, Nova vas in Krkavče bila najboljša v vsem koprskem okraju. Ob tej priložnosti so si člani te brigade zadali za nalogo, da bodo tako delali, da bo ob zaključku del njihova brigada še enkrat razglašena za udarno. V počastitev tega dneva so imeli brigadniki kulturno prireditev z bogatim sporedom. Zvečer je bila v ljudskem domu v Sečjolah prosta zabava, katere se je udeležila tudi mladina iz kraja. Ob zaključku del bo brigada odšla na dvodnevni izlet po Jugoslaviji. SUll/KNSKO-------- I\l 21KIIIIHII (il.liHAI.IŠČL za Tržaško imunlje Danes 25. t. m. ob 20. uri gostovanje v gledališču v KOPRU z Molierovo komedijo: „TARTUFFE“ Nov odbor Šahovskega društva v Kopru v ^elio S a, 13- maja in o kateri ii-v st»li že uk njeni otvorit- zaključena inju v jutranjih urah sredi Tri- že isto f kopljemo je bila _____________ . . \t. a 0 turizmu, ki je bila »glavskega masiva, se »sto p<>-'”1 ' poldne že lahko knnliemo v rfžai nam je zopet Vjo .**■ da ao turizem, leto-X elmštvo iii z njimi po-‘dpinistika, smučanje, , ie itd. v Sloveniji danes zrasli z ljudskimi jja prj nas ]5maiu J "draslega človeka, ki ne gorskih vrhov, pla- Xv'V sotesk olO’ Slijj ?? le naše ljudstvo po tUri- Judske oblasti seznani* % :§„• S|iOve i?;!-« rek. hudour-Venije. V zadnjih le- murjem, našim slo-delom Jadranskega vse qeogrdfske la turizem Sr vsa saj je ravno v narava tuko zgo- k^den«, celo peš v Citsu ud Panonsku-itj JQritf,^ kotline sem doli {‘or Rogaško Slatino sk*Ra gričevja ter od to" Polja Z' 8°zdove in bo-•loru^ovih “jelene# Štajerske, Štu ^9 k °®avskega sredo-^ k,' Ge’s ra“kih goličav 'r‘zirai, “ VSai sc po na nekoli-smuča- rnorju. Turistična razstava v Kopru nas je vodila od Maribora skozi vinograde Slovenskih goric z njihovimi značilnimi klopotci, pri čemer smo se spomnili na trnjevo življenje Kraigherjevega Kontrolorja Skrobaija. Radenske Toplice, ki so vrnile že mnogim tisočem ijud.i iskano zdravje, so se predstavile s panoramo na razsežne naprave tamkajšnega zdravilišča, ki uživajo naravnost svetovni sloves. Kdo še ni pil radenske zdravilne vode. Cez Boč nad Poljčanami, ali Haloze in Donačko goro smo jo mahnili v Rogaško Slatino, ki sprejema prav tako goste iz vsega sveta, posebno pa iz vse Jugoslavije. Mogočne zdraviliške naprave, hoteli, vile, pla_ vnlni bazen na prostem, gozdovi in vinske eoi ce v okolici so prava prelest tega kota Spodnje Štajerske Ce krenemo od južne železnice malo proti zapadu se spustimo od Pohorja seru mimo Urške, Pece in Gore Oljke v nadaljnje komfortno zdravlišče v Dobrno, ki jo priporočajo Lepote naše domovine Ob zaključku turistične razstave v Kopru zdravniki zlasti ženam. Skozi SavinjsKo dolino in čez Kum ali prelaz Prunk nad Radečami si naenkrat v Šmarjeških Toplicah, nato skozi dolino gradov v Doleniskin Toplicah, ki imajo P°leg nekoliko odročnih Catežkih loplic vrelce z največjo errmčno močjo. Pok. geolog prof. betdel V vedno dejal, da j« s kol »dvora v Straži najlepši pogled čer Krko na Gorjance s '[rdmnvim vrhom in na Rog, k; - jr bila e-picentrična točka naših narti-zanov. Slovencem ni potrebno, da so revmatični 2e ta troperesna deteljica: Dolenjske, Catežke in ‘V1 nar je* ške Toplice gotovo zadoščajo, da prepodijo lahko vsem Slovencem, ki pridejo pravočasno na zdravljenje, rovmrdizem iz udov. Dobrna, Rogaška in Radenci pa nam lahko p,‘pravijo naše želodce, ledvice, »etra in ostale notranje dele telesa. Turistična razstava je krenila kar mimo Ljubljane tja pod Limbarsko goro v osrčje nekdanjih Jurčičevih ((Rokovnjačev«, v Savinjske planine. Kdor še ni lezel na Ojstrico od Kamniškega sedla čez Planjavo, Skar.ie in kdor se ni še spustil navzdol po Robanovem kotu, ta še ne ve kje na svetu je lepo. Foto-posnetki iz te pokrajine so izredno posrečeni. Trikotni vrh Ojstrice, idila doline i hladnimi jasami, lazi, kmečkimi domovi, ondotno floro so dominirali na razstavi. Živeti tu na oddihu, kot delajo to vsako poletje naši tovariši in tovarišice ter njihove družine, kreniti navzgor 'po Logarjevi dolini, stati v hladu Perič-nika in opazovati mavrico njegovih barv, se pravi ponoviti besede nemškega pesnika in filozofa: Tako uživati življenje, ni nevredno smrtnosti... Italijani bi dejali v svoji emociji: Veder Napoli, poi mori.... O nismo še pri kraju; Tov Krivačič Mirko, ki je bil na razstavi moj «Virgi!», me je vlekel navkreber skozi Savini-sko žrelo,naravnost doli.na Jezersko in čez vse Karavanke Čez Storžič in Begunjščico na Bled. Ta «kinč nebeški«, kot je dejal naš pesnik, z ostalim Gorenjskim kotom in Postojnsko jamo so bili koncentrična točka razstave. Po jeieru bliz Triglava... in ne kot Alešovec-lačen Foto slika Bleda je- dala pravi odtis naravne lepote ,tega kraja -in udobja, k; ga tamkaj lahko vsakdo od; nas ;uživa. Videli ,si»o nikdar pozabljeni pogled čez jezero, Blejski grad, na Stol in Begunjščico y ozad-' ju, nato pogled od nasprotne smeri čez jezero proti Rabje-mu zobu, liribu,‘ki ga vsak obiskovalec Bleda tako rad #za-jaše«. Slike z jezerom in cerkvico, čolnarjenjem jn detajli s sprehajališč na gradu prepri- čajo Vsakogar, da vlada tod tak mir. k.i umiri še tako razr-vane živce ter nudi odpečitek, ki ti je potreben za nadaljnje delo Istočasno smo spoznali na razstavi ves komlort Grand-hotela Toplice in drugih monden ib lokalov, ki so med najmodernejšimi v Jugoslaviji. Posebna slika nam pokaže, tudi kom-; pleten'orkester, ki po pojasnilih mojega spremljevalca stalno konceftira., To ni morda navaden šramelkvartet, marveč orkester ljubljanske filharmonije,- ki podaja vselei samo kvalitetno glasbo, Nekak pendant Bledu je bil na razstavi Bohinj: Tu srečamo zopet pogled; čez most -- pri gerkvi sv. Janeza in čez gladi« no jezera na.Komarčo. Colni-se, sprehajajo kot ,!abudi na leske taioči se vodi. Ta motiv je u-gaial zlasti našim italijanskim obiskovalcem, ki so ,se znašli v nekakem obmorskem .milie-ju- «Incantevole» so se glasili njihovi vzkliki, kar pomeni no naše-očarliivo. Ko jim je itov' Krivačič pokazal šg hotel ((Zlatorog« in druge objekte, kjer najde vsakdo svojo točko za oaazovanjie tega krasnega gorskega sveta, stisnjenega med južni odtenek Julijskih Alp s Crno prstjo in tja gori do Bogatina ter med Triglavskim pogorjem. polnim belih sten, snega in prepadov, kjer ga v kotlini hladiio valovi — dasi nekoliko mrkega — Bohinjskega jezera. so.se naši italijariski prijatelji navdušili za to pokrajino in sklenili, da jo obiščejo še to poletje. Naravno, kdor je že tod okoli. stopi še na Pokljuko. Zaledje Bleda, in na Triglav. Ne bo treba ležati pod milim nebom, kajti sprejel ga bo tamkajišnjl dom. Zbral si bo lahko ^no. od 64 ležišč v krasnih sobah s ter raso, j ali pa eno od 42 skupnih ležišč Dom na Pokljuki kaže, zopet, kako skrbi ljudska oblast za delovnega človeka. V ostrem alpskem zraku sredi gozdov žreš v. ta divni svet. Skoro bi te bilo strah osamljenosti, če ne bi čutil blizu sebe vrvenja mladine v restavraciji, kavar ni; pred dOrhhm samim.'Tn: noter naj pridejo pogledat razvajeni stari švicarski hotelirji, da vidijo tamkajšnjo notranjščino, opremo doma y jedilnici, gostilni in kmečki sobi. Vse v narodnem slogu, lestenci iz kovanega železa. Nadaljevanje sledi V ponedeljek 22. maja se je vršil redni letni občni zbor Šahovskega društva v Kopru, ki je pred nekaj meseci praznovalo prvo obletnico svojega obstoja. Dosedanji predsednik društva tov- Kermavner Boris j je uvodoma govoril o vzgojnem pomenu ' šahovske igre in ; omenil, da je imelo društvo v preteklem poslovnem letu več kakor 50 šahovskih prireditev, turnirjev, dvobojev, simultank itd. Poročilom tajnika tov. Straha Staneta in blagajnika tov. 'Suše Karla je sledila diskusija o poročilih in kritika dela starega odbora, nakar sta revizorja tov. Bregant Albert in Lovrečič Stefan predlagala dosedanjemu odboru razrešni-co. ki je bila izglasovana soglasno Izvoljen je bil nov cdbor s predsednikom tov. Lovrečičem Stefanom. Novi odborniki so lov. Dolher Alfonz, Jelen Srečko, Kalčič Rudolf, Kerševan Drago, Kodarin Drago, Kravanja Pino, Lonzar Giovanni. Suša Karlo in 2erjal Marjan kot predstavnik Zveze društev za telesno vzgojo. Novi odbor se bo konstituiral na svoji prvi seji v petek, dne 26. maja. Ped predsedstvom • tov. Lovrečiča se je nato vršila diskusija n ustanovitvi Šahovske zveze Istrskega okrožja in delovnem načrtu za , poletno sezono. 12. junija bo v Kopru zbor delegatov sahovskiii dni štev zaradi ustanovitve zveze in izglasovanja njenega statuta. Predsednik pripravljalnega odbora za ustanovitev zveze je tov. Kermavner Boris V ponedeljek, dne 29. maja bn v dvorani menze št. 1 br.o-potezr.i turnir za prvenstvo Kopra v maju z'nagradami .ir sodelovanjem šahistov iz vrst JA in NZ. 3. junija bo v Semedeli prvi letošnji medkrajevni dvoboj Koper-Semedela •Sredi junija bo v Novi Gorici medmestni dvoboj Koper - Ne yn Gorica. 18. junija bo 'turnir za pionirsko prvenstvo koprskega ok»aja. V načrtu je še več mladinskih šahovskih prireditev, simultank in dva množična moštvena brzoturnirja. pri katerih bodo sodelovala vsa šahovska društva ter ustanovi 'lev šahovskih društev v buj skem okraju, IZID ŠAHOVSKEGA DVO ROJA NA 10 DESKAH MED LJUBLJANSKIMI in ISTR SKIMI SAHISTI. V nedeljo, | dobili brco. dne 21. maja, se je vršil v okviru fizkulturnih prireditev v počastitev rojstnega dne maršala Tita v Kopru na verandi pred kavarno «Loggia» šahovski dvoboj na 10 deskah med gralci 3. kategorije iz Ljubljane in šahisti Istrskega okrožja. Sodelovali so tudi šahisti iz vrst JA- Ljubljančani so pokazali boljšo igro in so zasluženo zmagali v razmerju 6 in pol proti 3 in pol. Od istrskega moštva sta uspela premagati nasprotnika tov. Dolher Alfonz in Klobučar Egon. Remizirali pa so tov. Beltram, Gajski in dih, na prireditvah itd.'V duhu vidimo avbe, pisane dele obleke, okraske... Pozabljamo, da obsega pojem ljudske noše vse, kar je naše ljudstvo kdaj v preteklosti nosilo in kar še danes nosi, K noši pa spada tudi obutev, lasje, brki, torba, palica... Prav težko je ugotoviti, kakšna je bila noša v daljni preteklosti. Toda v knjigah, arhivih (listinah), na slikah najdemo precej podatkov o njej. Pred kakimi 150 leti pa so jo že natančneje opisovali in slikali, vendar vse premalo. Se danes nimamo objavljene dobre razprave o naših nošah. Podobno kot hiše moramo tudi noše deliti po tipih in pokrajinah. Na jugu in vzhodu Značilno za nošo na jugovzhodu Slovenije je, da je tu obleka narejena iz domačega belega platna. V Beli Krajini nosijo moški čez gače, breguše iz belega Platna, robačo — srajco-usnjeni pas imenujejo čemer, bele volnene nogavice pa kopice in klobuk štrijak. Lajbec — telovnik je iz belega sukna. Pozimi so nosili še čez vse suknjo ali halo. Čevlji so po-stcle. • Zenske nosijo opleče z dolgimi rokavi in ga zatikajo za pas robače; krilo je gorenjka in dolenjka; širok pas iz raznih barv je tkamca, predpasnik pa zastor. Pražnje oblačilo pod cplečjem je ošpetelj s čipkami na koncu rokava. Obuvajo kopice in papučice. Poročene nosijo jalbo, belo, s čipkami obrobljeno pokrivalo pod belo pečo, zavezano na tilniku ali pod brado. Drugo tako spodnje pokrivalce poročenih je počel j, pritrjen z belim trakom. — Pozimi oblečejo zobunec brez rokavov: Bela noša je v Beli Krajini še danes zelo živa; v raznih krajih je drugačna in močne raznovrstna. Tudi na vzhodnem Štajerskem, v Halozah in ob Dravi, je še v prejšnjem stoletju vladala bela barva. Moški so nosili temne suknene hlače, dolge modre suknene plašče. Srajci pravijo tudi tu robača ■— imela je široke rokave — hlačam pa brgiše. Poznali so kožuh in črevle (škornje). Južna Slovenija Na jugozapadnem Dolenjskem so nosili pred kakimi sto leti moški kratke črne hlače; ženske so se oblačile v platneno obleko in v jopo — halo čeznjo. V slovenskem delu Istre .so imele ženske dolgo srajco s širokimi rokavi; ob rokavu in spodnjem robu je črna vezena porta; nekatere (Skedenjke) pa od ramena do konca rokava všit tavelo. Pod tem imajo dolge rokavce. Mesto kril imajo spredaj odprt spodnji in zgornji' čemitot, ponekod spodnji in zgornji plašč. Obute so v posto-liče; pokrite pa so s pečo, ki jo naziva jo tudi zgornji fečov. Osrednja Slovenija-Gorenjska Moška noša sestoji iz dolge platnene srajce brez ovratnika; iz ozkih hodničnih hlač, ki so tudi iz mezlana (pol volne) ali sukna; segajo malo čez kolena; iz dolge rjave suknje iz padvana (po padvanskem načinu tkano blago). Pozimi so ogrnili ovčji kožuh; pokrili so se z nizkim klobukom, ki ie imel široke krajevce. Zenska noša Gorenjic: preko dolge srajce oblečejo vrhnjo srajco do pasu, s širokimi rokavi in čipkami v zapestja; krilo je nagubano, iz rjavega ali črnega mezlana. Poročene sc pritrdile kite na meden venec, pritrjen na glavo z žametnim trakom — šapljem. Čezenj so nosile platneno avbo z nagubanimi čipkami in vezenim trakom čez teme. Dolenjska in Notranjska Tu so zelo uporabljali platno za obleko. Moški so nosili dolge črne hlače brez žepov, ki so segale do polovice meč. Obuvali so škornje in se pokrivali s širokim klobukom, kakršnega je opisal Levstik v Popotovanju od Litije do Čateža. Na Notranjskem so poznali škornje z vlekom, žameten telovnik, svileno ruto in kastorec. — Zenska obleka je bila pisana; poznajo ošpetelj (rokavce); udomačena je bila peča, zvezana vrhu glave. Osrednja in zapadna Štajerska je imela še v polpretekli dobi svoje značilnosti v noši, kj je bila v splošnem podobna kranjski noši. Moški so nosili Nova mm iugoslovanshih pevcev na Med nadaljevanjem mednarodnega pevskega natečaja v Verviersu v Belgiji so jugoslovanski tekmovalci zopet dosegli velik uspeh, ki je bil toplo pozdravljen od poslušalcev in priznalno ocenjen v časopisju. Včeraj je bilo tekmovanje baritonov, ki so se ga udeležili pevci Belgije, Italije, Avstrije, A-merike, Holandske in Jugoslavije. Zmagal je mladi zagrebški operni pevec Vladimir Ruž-djak, ki je dobil prvo nagrado. Pri tekmi sopranov pa deli prvo nagrado članica beograjske opere Valerija Heybalova z avstrijsko operno pevko Ano Felbermayer. Mesto Winnipeg v Kanadi poplavljeno MONTREAL, 18 maja, Red River (Rdeča reka) je pred dne. vi prestopila bregove in poplavila četrto največje mesto v Kanadi — Winnipeg. Reka je zaradi neprestanega de.ževja silno narasla, zaradi česar so propadli vsi upi, da bi mogli mesto rešiti pred nadaljnjo katastrofo. Doslej so evakuirali 160.000 prebivalcev mesta. Od leta 1938 v Kanadi ne pomnijo takšne poplave. Doslej še ni bilo nikoli potreba evakuirati prebivalstva iz mesta Winni-peg. Zaradi poplave je ustavljen ves promet, kajti voda pokriva področje, ki obsega 500 kvadratnih milj, Skoda, ki jo je divjajoča voda povzročila mestu Winnipeg, je neprecenljiva. platneno črno in silo barvane hlače, ostalo obleko pa iz rjavega sukna. Zenske so polagale preko avbe pečo in nosile škornje. Koroška Noša v Mežici, Rožu in Podjuni je imela svoje posebnosti, po katerih se je ločila od ziljske noše. Moški so nosili platneno srajco s kolirjem; svileno ovratnico ošpintelj, irhaste dokolenke, hlače na leso ali pol-kence — štirioglati del, ki se spredaj pripenja; hlačnice so pod kolenom zavezovali z usnjenimi trakovi. Telovnik — lajbič — je rdeč ali črn; kratki jopič pa iz sivega sukna. Čevlji so bili nizki, nogavice pa raznih barv. Dolgj ovčji kožuh je imel na hrbtu vezenine. Zenske so oblačile rokavce, srajco, janko, niederc (moderc); čez ramo so imele svileno ruto, odrco. Pokrivale so se s koroško avbo ali črno kapo, pod nemškim vplivom pa tudi s klobuki. V Zilji nosijo moški srešč — platneno srajco s svilenim kolarjem; ozke irhaste hlače do pod kolen; žameten, živordeč suknen ali svilen telovnik — pruštah; čezenj oblečejo lajbeč — kratek jopič. Obuti so v bele volnene nogavice, nizke čevlje ali čez kolena segajoče škor. nje. Pod klobukom nosijo svileno kapo s cofom. Zenske nosijo kratko srajco — vajšpat, olšpat, ki ima ovratnik z nagubanim našivkom. Ozko spodnje krilo — rajovc oblečejo le za ples. Vrhnje kratko krilo z modrcem je ras, ki ima ob spodnjem robu progo v drugi barvi. Cez prsi imajo fa-canatelj, svileno ruto, pripeto pod vratom z meaanco. Debele bele volnene nogavice privezujejo pod kolenom s pisanimi panteljni. Na glavi imajo adrco, ob. praznikih pa pinti iz belega platna. Primorje Pred več leti je bila opisana noša Kraševcev; temne kape, obšite s kožuhovino ali vidrovi-no in z rdečim čopom; siv jopič, kratke hlače; rdeče ali višnjeve nogavice; visoki podkovani škornji. Valvazor 1689 piše, da so na 'Krasu nosili moški široke hlače iz debelega surovega sukna, kratke suknjiče; velike klobučevinaste kape. Zenske so se pokrivale s pečo, rahlo položeno čez glavo. V začetku 19. stol. so nosili v mrazu dolgo suknjo. Izdelovali so iz domače volne blago za hlače in suknjiče. — Na slikah iz srede 19. stol. vidimo moške s kratkim rjavim suknjičem, kratkimi temnimi hlačami, dolgo rjavo suknjo. Zenske nosijo rokavce, ki jih imenujejo spodnji ošpetelj; njegove rokave zavihajo preko rokavov vrhnjega ošpetlja. Zavezovale so si belo pečo z rogljem na levo in desno. Obuvale so rdeče nogavice. Nadaljevanje sledi ZILJSKA NOSA GORENJSKA NOSA Trst vrata Dopisnik agencije ATI se je razgovarjali z nekaterimi avstrijskimi vladnimi osebnostmi, ko so bile na obisku pri nas, o njih gledanju na promet skozi tržaško luko. Odgovor je bil da smatrajo avstrijski krogi na splošno Trst še vedno za. vrata v čezmorje in najprimernejše pristanišče za avstrijske potrebe. Tekmecev za tranzitni promet je sicer mnogo, toda zveze s Trstom so tradicionalne, razdalje proti Trstu najkrajše m železniške zveze zadovoljive .Zato je bil avstrijski promet Kaj živahen in pester; les, stavbni les in izdelki, papir, celuloza. lepenka, amonijev nitrat, železo, plošče in žica, razni stroji magnezit, fižol, motorji, izdelki elektroindustrije, avtomobil i, traktorji itd. Zadnje čase je zlasti močno povečan promet proti levantsk im trgom. V uvozu pa dobi Avstrija skozi Trst petrolej, bencin, palestinsko južno sadje, riž iz Egipta, čebulo iz Sirije, fige iz Turčije in Grčije, surov cink iz portugalske Vzhodne Afrike mesno moko, železovo rudo iz Sev. Afrike, tobak iz Levanta, surove kože itd. Predelovanje tobaka v prosti luki za dunajsko eTabak-Regien pomeni novo vez s Trstom. Seveda tekmeci ne mirujejo. V kratkem bo pričela veljati direktna žel. tarifa med Dunajem in Benetkami, od junija dalje pa bo imela Avstrija boljšo zvezo tudi z nemškimi lukami, na podlagi nove «See-hafentarif». Toda Trst ima na vsak način mnogo prednosti. Z avstrijske strani je bilo poudarjeno, da bi promet še narasel, ako bi te #prednosti» in ugodnosti še bolj razširili in povečali. Sedanji promet Av- strije skozi Trst je štf večji od predvojnega, cei»® treba seveda pomisliti pri 8* na ogromen delež ERr-bl ki bo sčasoma odpadel Poseben poinen in častno mesto je zadobila v Jakčevem delu njegova partizanska grafika, ki je spremljala našo narodnoosvobodilno borbo, jo likovno tolmačila in s tem krepila. V številnih risbah in naj-raznovrstnejših tehnikah (deloma tudi kasneje izvršenih) je nastajala živa likovna podoba, neposreden odraz najpomembnejšega razdobja naše zgodovine. Neprecenljiva je že sama dokumentarna, vsebinsko in snovno pričevalna vrednost Jakčevega grafičnega prikaza osvobodilne borbe, ki jo je doživljal umetnik na partizanskih pohodih cd 1. 1943 dalje. Upodobil je poleg drugih njenih vodilnih osebnosti tudi maršala Tita na znamenitem zasedanju AVNOj-a v Jajcu in ponovno tudi v letu 1947. Jakac je bil na kočevskem zboru izvoljen v plenum OF in AVNOJ. V Semiču je priredil na I. kongresu kulturnih delavcev prvo partizansko razstavo sam. Kot predsednik partizanskega umetniškega kluba je v Cuuatfi lede novinarskih, glasbenih i11 J podjetij. Vse to ne velja ? ^ padno Nemčijo, ki je P j jaško upravo. Za turiste n*j ravajo uvesti enotno ki jo je dovoljeno potroS' - Por 1 *šn i4A1.riwl./w. (Zfl sicer 150 dolarjev czs v, vsote bo še treba posebej" siti). Avslrlicl o lekmi s Um «Astra» poroča z Duna)3y je pričakovati pQ mneni^t katerih avstrijskih špe®Agp Hamburga na odgovor avstrijsko-tržaško že'eZ,!jfjr tarifo, ki je nasproti nji prinesla za okrog kov popusta. V hamburA^Jnl morskih krogih so 36 vznemirili in tamošnie ne oblasti že načrtujejo yii* ■no znižanje železniške _*(• med Hamburgom in da bj na ta način izDiijj ^ nosti nove avstrijski tarife. Avstrijski papir v Arg^... zložljive hiše pa v Z Dunaja poročajo, sOFM strijski pridelovalci ča papirja sklenili ugodno ^ P' z Argentino, kamor bode^' junija dobavili 5000 ton jrfP skega papirja. Argen<„ časopisju je namreč llllllillllllimillllltHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlilllllllllllll^lllllllllllllllllllllllllllllinilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHItlllllllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIII^^ belokranjska nosa V Prekmurju so moški nosili v začetku 19■ stoletja poleti bel suknen jopič, pozimi bel kožuh; hlače pa suknene. Robaia je bila spuščena čez brguše. Oblekli so še jopo iz sukna, pozimi pa gaban ali kožuh. Široke bele hlače nosijo pogosto šc danes. Zenske so nosile rokavce, to je srajco do pasu, z rokavi nekoliko čez korholce; zgoraj so široki. Janka — krilo ie pri- SPISAL: ze je škol poslal prošta k sodnikom, ki so se med sabo nekaj posvetovali, kar pristopi Sclmaiffstrigkh in pove, da stoji pred ograjo ženska, ki zahteva z vso silo, da jo sodniki zaslišijo. Gospod »Flekte« se ni dal pregovoriti, češ da je bilo prič že itak čez mero. (■Togoti se in joka in se ne da odpraviti,* je zagotavljal Schwaittstrigkh. Skof je nekaj spregovoril v latinskem jeziku, nakar je glavar zapovedal, da naj se postavi ženska pred njega in sodnike. Ko je prišla, bila ie — Margareta Wullfingova. Videlo se ji je, da je imela dolgo pot za sabo, ker je bila v neredu njena obleka in njen obraz ves utrujen. Kar pričela je: »Sele včeraj smo slišali, da hočete v Loki sežgati Izidorjevo nevesto in da je naš Marks pričal proti nji. — Vso noč sem hodila in vso pot sem premolila. Le tega ne! Človek ni žival in ne kurite drv pod njim! Le tega ne!» Janez Frančišek jo je miril: «Ne hiti tako, deklica! Povej nam, kdo si in od kod prihajaš!« V svoji zmedenosti ni spoznala gospoda škofa. Odgovorila mu je: «Govorila bi rada s tistimi, ki sede v sodbi in ki hočejo življenje vzeti Izidorjevi nevesti —» #Kdo si in kaj hočeš?« jo je zavrnil škol nekoliko ostreje, ker ni rad prenašal ugovorov. »Poglej no pomisli no, saj go. voriš z našim previsokim gospodom škofom!« se je vmešal Schsvaiffstrigkh. — »Marksa Wu|ffinga sestra je, Vaša milost!« »Govori!« je ukazal Joannes Franciscus kratko in ostro. Margareta Je pripovedovala, kako je letos okrog vnebohoda staknila brata Marksa v čumnati pod streho. Bil je sam ln mislil je, da ga nikdo ne vidi, ona pa ga je gledala pri majhnem oknu s podstrešja. In opazila je, kako Je z ostrim nožem globoko vrezal v mečo na svoji nogi, da je priteklo veliko krvi. V to kri je namočil ostro-robat sirovec, dva žeblja in nekaj igel. Rano je zavezal in nato kruljavo hodil nekaj tednov okrog voglov, povedal pa ni nikomur kaj mu je. Ko ji Je glavar pokazal krvavi kremen, žeblja in igli, je odgovorila, da Je vse to tisto, kar je bil Marks namočil v svoji krvi. Skof je spregovoril: »Vse sku. paj naj se zapiše!« Najprej so tisti, ki so stali ob ograji, pripovedovali onim, ki so stali bolj zadaj, da je Marks Wulffing krivo pričal in da si je žeblje in igle sam namočil v svoji krvi. To pripovedovanje se je širilo od vr- ste do vrste in kmalu je bučalo tako po puštalskih travnikih kakor pred Kamnitnikom: «Marks VVulffing ni govoril resnice!« Preklinjali so krivo pričo in prava sreča je bila, da Je Marks že prejšnji dan odnesel svoje kosti, ker danes bi ga bila množica raztrgala. Margaretino pričevanje se Je vse zapisalo, sodišče pa je glas. no izpovedalo, da ni krivde na Agati Emi Schvvarzkoblerici. V tistem trenutku Je Joannes Franciscus gospodu glavarju naznanil, da bi rad spregovoril pred zbranimi. Gvardija Je hitela med narod in, ko se je izvedelo, da hoče govoriti sam škof, so pritisnili k bregovom, da je bil čudež, da ni padel ta ali oni v vodo. Tudi k ograji je pritiskalo občinstvo. Janez Frančišek je vstal s svojega sedeža in si je dal prinesti mašno obleko; prošt pa mu je pokadil na glavo visoko škofovsko kapo in v roko mu je dal težko pastirsko palico. Pričel je govoriti in glas je imel da nisem vedel, kje ga je jemal iz svojega šibkega telesa. Dejal je, da si ta dva dneva ni upal oči povzdigniti, tako se je sramoval sodnikov in nas, ki smo prišli, da bi se pasli ob krvavi smrti mladega dekliča. Pristavil Je: »Bilo vas je ko listja in trave in še otroke ste vlačili s sabo, samo da bi gledali pogin dekline, ki nikomur izmed vas ni storila nič žalega. Niste bili kristjani, bili ste zverine, ki hlepe po krvi nedolžnega, in zato boste dajali težko odgovornost ob smrtni uri!« 2e so padale vrste na kolena in ženski Jok se je oglašal. — In še to nam je pripovedoval, da Bog ne pozna čarovnic in da je krvava žalitev tega Boga, če kdo, in najsi je to kdor koli, trdi, da je mogoče, da bi naš Bog že pri rojstvu izročil otroka hudiču. S pravim zadovoljstvom sem opažal, kako se Je črnemu sod- niku iz Ljubljane daljšal kljukasti nos in kako je tudi gospod Frueberger nekako neumno gledal predse kot volič, katerega je mesar prelahko udaril po glavi. Skof je dalje govoril, da je Agata Schwarzkoblerica prevzela za nas vse veliko žrtev in da je s svojim trpljenjem očistila naše duše ter prižgala luč v temi, v kateri so tavale te duše. «Kar smo grešili nad to žensko, to nam Bog odpusti, posebno sodnikom in tudi vam, ki ste hrepeneli po krvi nedolžnega človeka.« In slovesno je obljubljal, kolikor časa bode imel on gospostvo nad krvavo pravico v loškem kaštelu, da ne bo pustil nikogar več preganjati zavoljo čarodejstva. Končal je: »To sem vam hotel povedati. ■— Vas, gospod prošt, pa prosim, da ljudstvu poveste v njegovi besedi, če bi me kdo ne bil urnel.« Nadaljevanje sledi varnost, da bi moralo & r ti z izhajanjem, ker vse zaloge papirja v dr; ^ n* Trenutno se tudi ^ Dunaju z posebno kori‘sjj.ft Avstralije za dobavo d zložljivih hiš iz lesa, k: ^ M trebujejo v AvstraliP A stanltev mnogih emiOrcl j/ finse tja so prišli zadnje čase tja no še Prihajajo. Dobatfl zelo kratek rok. Avstrijske investicij6 v gozdno gospodar^ Avstrijska vlada se ie imela z organizuctl ,!) IRP) za načrt, po M* ^ d0 investirali do gospodarstvo 1.900 m1 gf0 bodo V ure)?1y gospodarstvo lingov; od tega 350 milijonov gozdov in za razV0) dustrije, zlasti ™“izaCi)0,:f milijonov za mode „,il ■. pirne industrije ter ^ ’s0r<>d. ZCt gOzd*eit ■stva’ pt nov za pohištveno ndustrijo. Na jo, da bo proizv za. 30 odst., izvoz P« stotkov. 60 1 — Telefon štev. »3- 808. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA št. 20 — Telefonska št. 73-38 - --------- ‘ ' vski 60, f ' ...........*-■—-»« «- Za FLRJ~~Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 10 din. Odg. urednik STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. 11-32 - Koper, ul. Battlstl 301a-I, Tel. 70. OGLASI? od °8.3£nCln od^l^l^^Teh^M-ŠTV^Cene^oglasovVz^vsakmm^v^SIne v ^ St rt n M stolpca: trgovski 60, flnančno-upravnl 100, osmrtnice 90 lir. NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, mesečno 70 din: FLRJ: Izvod 4.50, mesečo0 , Poštni tekoči račun za STO-ZVU: založništvo tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega ^ tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — izdaja Založništvo tržaškega tiska Ljubljana, Tyrševa 34