PROLETAREC Slovensko Glasilo Jugoslovanske Socialistične Zveze JTEV.—NO. 892. CHICAGO, ILL., 16. OKTOBRA (October 16), 1924. LETO—VOL. XIX. UpravniStvo (Office) 3639 WEST 26th ST.. CHICAGO, ILL.—Telephone Rockwell 2864. OSEM MESECEV DELAVSKE VLADE V ANGLIJI. L. 1893 je bila ustanovljena Neodvisna delavska stranka v Angliji. Eden njenih voditeljev je bil pokojni Keir Hardie, znan v delavskem in socialističnem gibanju po vsem svetu. Že pred ustanovitvijo neodvisne delavske stranke so bili narejeni poskusi združiti angleško delavstvo za samostojno politično akcijo. Vzelo je dolgo vrsto let in mnogo dela, predno je angleška delavska stranka in v nji neodvisna (socialistična) delavska stranka postala ena največjih in najjačjih na svetu. Socialisti so imeli trde boje, predno so iz konservativnih delavskih mas zgradili kar je danes znano kot angleška delavska stranka, katere vpliv se ne pozna samo v Veliki Britaniji, ampak po vsem svetu. L. 1874 so postavile angleške delavske organizacije štirinajst kandidatov, izmed katerih sta bila dva izvoljena. To je bil prvi večji poskus za samostojno politično akcijo. L. 1880 so delavci izvolili enajst svojih poslancev. To niso bili socialisti, ampak delavski liberalci brez svoje stranke. L. 1887 je na zboru angleških strokovnih unij nastopil Keir Hardie in propagiral ustanovitev delavske stranke. Kot rezultat teh naporov maloštevilnih socialistov je bila šest let pozneje, to je 1. 1893, ustanovljena neodvisna delavska stranka, ki je danes vodilna skupina v angleški delavski stranki. L. 1895 je bila v stanju postaviti 28 kandidatov, a niti eden ni bil izvoljen. L. 1900 se je angleško organizirano delavstvo izreklo v celoti za osamosvojitev na političnem polju in delavska stranka Velike Britanije je bila ustanovljena. Vse nji pridružene skupine so imele 375,000 članov in pri volitvah istega leta je dobila samo 65,000 glasov. L. 1906 je nominirala 50 kandidatov; 29 je bilo izvoljenih, med njimi Ramsay MacDonald. V stranki so se pričeli boji med konservativnimi in socialističnimi elementi, enak proces, kakor ga imamo v Zedinjenih državah. Socialisti so zmagali. Angleška delavska stranka je štela 1. 1913 nad dva miljona članov. Med vojno je oslabela ,ker je mnogo socialistov, med njimi Ram-say MacDonald, odstopilo z odgovornih pozicij, ker se bili protivni vojni in niso hoteli iti z valom patriotizma, ki je zaplul po deželi. Neodvisna delavska stranka je vodila protivojno Propagando. Takoj po vojni je prišlo streznenje ln socialisti so zavzeli svoja stara mesta v de- lavski stranki in si priborili nova. Delavska stranka ima sedaj nad tri miljone članov; pri volitvah meseca decembra prošlo leto je dobila nad štiri miljone glasov in 193 poslancev. Tok razmer jo je privedel meseca januarja to leto na vlado Velike Britanije. Ramsay MacDonald je prevzel predsedništvo ministerstva in sestavil prvo delavsko vlado. Svet je nestrpno čakal posledic te politične spremembe. Ko je delavska stranka prevzela vlado, je povedala svetu: Naš glavni cilj v sedanjih razmerah je pomagati brezposelnim delavcem v Angliji, urediti zamotane državne finance, znižati izdatke in voditi pomirjevalno politiko v kontinentalni Evropi. Mi nimamo večine v zbornici. Obstoj novega režima je odvisen od glasov poslancev liberalne stranke. Angleška delavska stranka je organizacija praktičnega dela in stoji na stališču evolucije. To je svojstvo angleškega delavstva, ki je izmed vseh najbolj trenirano v demokraciji. V osmih mesecih, ko je bila na vladi, je dosegla v notranji politiki Anglije velike uspehe. Prevzela je vlado v kritičnem času, ko je stranka torijev za-vozila na vseh koncih in krajih. Evropa je bila vzrujena in kaotična, Francija je nastopala proti Nemčiji vedno bolj kruto, odnošaji med Anglijo in Francijo so bili napeti in Poincare je koval nove vojne zveze. Anglija je imela težke notranje probleme. Velika brezposelnost, spori na Irskem, v Indiji in v drugih angleških teritorijih niso bili nikakršna vada za delavsko stranko. Ko je dne 21. januarja dobila poziv sestaviti novo vlado, se je lotila naloge in jo izvedla. Pokazala je svetu, kaj je bila v stanju napraviti v času, ko ni imela večine v parlamentu svoje dežele, v času, ko je vladal Francijo Poincare, v času, ko ni imela na svoji strani skoro nobene vlade drugih dežel — ko se je mogla zanašati edino na pomoč delavskih s_trank po svetu. Izboljšala je notranje razmere kolikor je v obstoječih razmerah mogla in največ je njena zasluga, da se je Evropa pomirila. Delavska vlada na Angleškem je bila bodrilo za tiste francoske stranke, ki so nasprotovale imperialistični in militaristični politiki Poincarejeve vlade in rezultat je bil, da je Francija dobila vlado, s katero je MacDonald mogel napraviti sporazum in kooperirati. Napeti odnošaji med Fran- cijo in Nemčijo so prestali. Eden prvih činov delavske vlade v Angliji je bil priznanje sovjetske Rusije in pomiloščenje političnih jetnikov v Indiji in drugje. Velika Britanija ima ogromen diplomacij-ski aparat, ki ni povsem pod kontrolo vlade v Angliji. MacDonald ga je reformiral kolikor ga je mogel in se trudil izboljšati medsebojne od-nošaje dežel, ki tvorijo britanski imperij. Ko je delavska stranka uredila zamotane odnošaje, pomirila Evropo, priznala Rusijo in ko je bila pripravljena graditi naprej, so toriji in liberalci sešteli ure delavske vlade. Iskali so pretvezo in jo dobili. Komunistična stranka v Angliji je neznatna politična skupina. Pri predzadnjih volitvah je dobila en mandat v zbornici. Pri zadnjih je celo tega izgubila. Kot povsod, so tudi angleški komunisti stranka vročih fraz. J. R. Campbell, urednik komunističnega lista "Workers' Week-ly", je bil aretiran radi hujskanja vojakov in mornarjev na oborožen upor. Ko je delavska vlada izvedela za to aretacijo, je izdala generalnemu pravdniku Patricku Hastingsu odlok, naj se proti uredniku Campbellu preneha z obravnavo. To je dalo torijem in liberalcem, ki tvorijo v parlamentu večino, povod za ofenzivo proti delavski vladi. Dne 8. oktobra je dobila nezaupnico, MacDonald je predlagal kralju razpust parlamenta in razpisanje novih volitev. Dne 29. oktobra se bodo vršile nove volitve. Komunistični urednik Campbell je veteran svetovne vojne. Preiskava je dognala, da si je na bojišču iztekel velika junaštva in bil dika angleške armade. Danes je pohabljenec, posledica vojne. Generalni pravdnik je zbornici pojasnjeval, da vlada ne more preganjati takega človeka, tudi če v svojem listu poziva vojaštvo na upor proti obstoječi državi. Angleška delavska stranka se je vrgla z vso svojo močjo v volilno kampanjo. Stranka torijev (konservativci), ki je v Angliji danes naj-jačja, je glavna nasprotnica delavske stranke. Druga stranka v boju proti delavski je liberalna stranka, ki jo vodita Lloyd George in As-quith. Obe sta naspi-otniki delavskemu gibanju in obe štejeti sedanji vladi v greh, ker ni hotela sodno postopati proti uredniku neznatnega komunističnega lista. Delavska stranka je prisilila obe nasprotni stranki sprejeti volilni proglas, ki ga preje nista nikdar imeli. Navdušujeti se za socialne reforme vseh vrst, ki sta jih pred par leti z gnjevom zametavali. Delavska stranka ima v svojem minimalnem programu socializiranje rudnikov, vladno kontrolo nad zalogami živil, nacionalizacijo gonilne sile (elektraren itd.), odpomoč brezposelnim, gradnjo stanovanj za delavce, socialno zavarovanje itd. MacDonald si je v osmih mesecih, kar je bil na krmilu Velike Britanije, pridobil ugled, kakršnega ima malokateri državnik in delav- ska stranka je dokazala svetu, da je sposobna vladati. Dobra tri desetletja je vzelo, da si jP angleško delavstvo zgradilo sedanjo politično in ekonomsko moč. In gradi jo naprej, v svesti si, da je bodočnost njegova. tč^ Kdo plačuje kampanjske stroške? Propaganda ako ne izhaja iz ljudstva, stane denar, mnogo propagande, mnogo denarja Trošijo ga stranke, vlade, posamezniki in vsakovrstni interesi. Newberryism pomeni v Zedinjenih državah metodo kupovanja volitev. Mr. Newberry, ki je pri predzadnjih volitvah v zvezni senat dobil mandat senatorja za državo Michigan, je v pravem pomenu besede kupil izvolitev. Henry Ford, njegov protikandidat, ki ima tudi mnogo cvenka, je s pomočjo progresivnih senatorjev in listov ki so sovražni republikanski stranki, spravil stvar tako daleč v javnost, da se je razvil prilično velik škandalček. Če se potroši za izvolitev enega senatorja par miljončkov, ima človek pač vzrok sumiti, da so tolikšno vsoto dali ljudje, ki imajo denar in da ga niso dali zato, da bi se kandidat izvoljen s pomočjo "kupljenih glasov" potegoval za ljudstvo. Tako se je po dolgem času doseglo, da je bil Newberry iz-tiran iz senata, dasi je navidezno izgledalo da je sam odstopil. Republikanci so ga zakrivali kakor so zakrivali bivšega notranjega tajnika Falla, bivšega generalnega pravnika Daugher-tyja in druge gospode, ki so se pečali z graftom na debelo; zakrivali so jih dokler so mogli. Republikanska stranka bo v sedanji predsedniški kampanji potrošila do $15,000,000; s tem ni rečeno, da bo vsa vsota izdana skozi glavni kampanjski urad republikanske stranke. Načinov agitacije je mnogo. Demokratska stranka bo potrošila kakih osem do deset mi-ljonov dolarjev. To so proračuni, ki jih niso "razkrili" socialisti, ampak se je pisalo o njih v kapitalističnih dnevnikih. Senator La Follette, delavski in farmarski kandidat za predsednika, je na zadnjih par shodih obdolžil republikansko stranko, da se je v svojem strahu pred porazom ponovno zatekla k "Newberryizmu", kar pomenu, da troši denar na debelo. Zahteval je od posebnega senatnega odseka, ki mu načeljuje senator Borah, da naj nemudoma uvede preiskavo. Glavni kampanj' ski odbor republikanske stranke se brani in za~ gotavlja javnost, da se ne koplje v zlatu in apelira na bogate republikance, naj mu priskočijo na pomoč s čeki, čim večji toliko bolj bodo dobrodošli, ker nujno rabi denar. Kako uknji vali doneske in izdatke, da ne bo "škandala j pa da ne pridejo v navskrižje s postavami, . bodo že skrbeli, ker so dobili v zadnjih štirih tih precej izkušenj. Da ne bo stvar izgledala I preveč enostranska, je kampanjski odbor republikanske stranke pozval senatni odsek, naj preišče, koliko bo potrošil La Folletov kampanjski odbor — češ, denarja ima ko toče. V glavnem stanu La Folletove kampanje pa bi res radi, da bi bilo malo več sredstev, daisi dela večina naših agitatorjev brez vsake odškodnine. Najetih je samo toliko ljudi kolikor je neobhodno potrebno, toda delo v kampanjskih uradih morajo opravljati najeti ljudje, ker ni druge poti. Dobro za La Follettovo kampanjo je, da ima na svoji strani aparat socialistične stranke, ki je v tej kampanji ogromne agitatorične vrednosti. Tudi Fosterju očitajo, da ga bo stala kampanja pol milj ona dolarjev, ki jih niso zbrali člani Workers Party, razun par tisočakov. Fo-sterjev kampanjski odbor je določil fond $30,-000 za kampanjo in razposlal na člane svoje stranke razglas, da naj zberejo to vsoto. Če ima W. P. 17,000 članov, bi prišlo na vsakega člana nekaj manj kot dolar in pol kampanjskega davka. Joseph A. Wise je na konvenciji Illinoiske delavske federacije v posebnem pismu na Fos-terja vpraševal, kje dobi Workers' Party sredstva za vzdrževanje svoje velike agitacijske ma-šine, ki jo ima v Chicagi in drugje. V pismu pravi, da stane tiskarna in stavba, v kateri se nahaja komunistična tiskarna v Chicagi nad dve sto tisoč dolarjev, ki bi jih člani W. P. ne mogli zbrati tudi ako bi jih hoteli. Kampanja Workers' Party bo na podlagi Wise-ovega proračuna stala pol miljona dolarjev, ki jih bo prispeval nekdo ki jih ima. Namen kritikov in nasprotnikov W. P. je s takimi številkami dokazati, da dobiva tolikšna sredstva bodisi iz Moskve, bodisi od kapitalistov, ali pa iz obeh virov. Najpriljubljenejša je trditev, da jih dobiva iz Moskve. Vsakdo ki se razume za kampanje in stroške ki so z njimi v zvezi ve, da izdatke W. P. ne pokrivajo samo njeni člani. Del doneskov dobiva bodisi od bogatih pristašev v Ameriki, ali pa iz fonda za propagando iz Moskve. Socialistična stranka ni imela toliko sredstev niti v času ko je imela sto tisoč članov in ko je vladalo v njenih vrstah največje navdušenje. Kar je bilo zanjo nemogoče, je nemogoče tudi za Foster-1 jevo stranko, kajti nekaj tisoč članov ne more Prispevati deset in stotisočake, ker jih nimajo. Denar je torej važno sredstvo v kampanjah, kajti brez denarja se ne more najeti dvojne, ne vzdržavati uradov, ne pošiljati govornikov, ne izdajati literature. Ko bo ljudstvo pametnejše, v politiki in socialnih vprašanjih bolj Poučeno, tedaj kampanje ne bodo več tako dra-fie kakor so danes. Sfft (ž® t Ali ste se v tej kampanji že kaj potrudili v agitaci-Jl za razširjenje svojega glasila "Proletarca"? Ako ne, <*mu odlašate? Čigava je krivda in čigava zasluga? K. T. Ko so se nemške armade pričele umikati iz Francije in so avstrijske čete bežale iz Italije, so se zavezniki oddahnili, Fochu pa so prepustili, da narekuje Nemcem pogoje za premirje. Ko je bilo podpisano, so se pričele slavnosti, spremljane s tulenjem, jokom, smehom in razgrajanjem. Patriotični državniki in politiki zavezniških dežel so se dvignili na tribune in naznanjali svetu, da je njihova dežela odločila zmago. Vsaki je videl samo sVojo deželo. Italijani so z vso gotovostjo prisegali, da bi bili Angleži in Francozi tepeni, če ne bi šla Italija v vojno. Francozi so pripovedovali, da bi civilizacijo in Anglijo vzel vrag, če ne bi francoske armade zadrževale Hunov in s tem omogočile Angliji, da se je pripravila na vojno. Belgijci so rekli, da bi bil Pariz sigurno v rokah nemških čet, če ne bi junaška belgijska armada tako vztrajno ovirala nemško prodiranje in dala Fran-cozem čas, da so se dobro utrdili v svojih zakopih. Rumunija je skromno posegala v besedo, da je z vstopom v vojno odtegnila iz drugih bojišč močne avstro-ogrske in nemške čete in na ta način zaveznikom izdatno pomagala. Anglija se je razkoračila in, rekla: "Kaj bi toliko govorili. Moja mornarnica vas je rešila in jaz sem odločila vojno vam v prilog. Jaz sem vas zalagala z živili, denarjem in municijo, moje čete so se borile na vaših bojiščih za vas in padale za vas." Uncle Sam ni bil tiho. "Amerika je odločila vojno, jim je dejal. "Moja armada, moja živila, moja municija in, moje ladije so rešile Francijo in Anglijo in ves svet pred kajzeriz-mom." Polovico sveta mu je ploskalo, ko je tako govoril. Tudi Rusi niso molčali. "Nobena država ni v vojni toliko trpela kakor Rusija in nobena ni imela tako ogromnih izgub kot Rusija," je dejal Kerenski. "Navalila je na Nemčijo in obvarovala Francijo pred poplavo nemške armade." Vsi Rusi so mu na en ali drug način pritrjevali. Zavezniki, ki so hoteli biti vljudni, so odgovarjali boljševiškim Rusom, da so hvaležni za pomoč, ki jim jo je dala prejšnja Rusija in bi jo bili pripravljeni poplačati, če bi jo vladali drugi mesto Lenina in Trockija. Tema dvema pa so rekli: "Bodita hvaležna, da smo natepli Nemce in štrli nemški militarizem v prah. Če bi ga ne bili, bi tudi vi nič več ne gospodarili v Rusiji, kar bi sicer ne bilo škoda. Ampak ker je šlo za poraz Nemčije v našem interesu, smo jo porazili popolnoma in to je pomagalo posebno vam, kajti Nemčija se je bila že precej dobro vsesala v vaše prsi." Potem so zavezniki šli v Versailles, sklenili po dolgem mesetarjenju pogodbo in pozvali zastopnike nemške vlade, naj jo podpišejo. V tej pogodbi je zapisano, da je Nemčija zakrivila vojno, da jo je ona povzročila in Nemčija je to priznala, ali pa je morala priznati, ker ni bilo druge poti. En, čas so časopisi zavezniških dežel celo zahtevali, da se privede kajzerja in druge nemške kraljičke, generale in feldmaršala, admirale in kajzerjeve ministre pred zavezniško sodišče in se jih obsodi kot kriv- ce in povzročitelje svetovne vojne. Do sodbe ni nikoli prišlo in nikoli ne bo. Nemci so se za silo oddahnili in so sedaj kar na-kratko izbleknili, da Nemčija ni bila edina povzročiteljica vojne. Rekli so, da bodo to enkrat uradno povedali, toda v Parizu so jim namignili, da jim bi to ne moglo koristiti in je boljše da molče. Nemčija ne bo molčala. Precej znano je že, da je bil poleg milita-rističnega in imperialističnega kajzerizma tudi carizem militarističen in imperialističen, in da so Francozi mnogokrat študirali, kako bi Nemčiji pristrigli peroti in da je Anglija velikokrat premišljevala, kako bi se kajzerjeve barke pomedlo z morskih gladin. Socialisti smo sicer pojasnjevali kdo je zakrivil vojno, ampak nam niso hoteli verjeti. Vlade nam tako nič ne verjamejo, toda tudi mase so bile prepričane, da smo izdajalci in da smo v zvezi s Huni. Ko bo Nemčija čutila, da je močna dovolj povedati svetu, da ni ona edina ki je zakrivila vojno, ko bo objavila nekaj dokumentov, ki so že večinoma znani, ko bo pričela razlagati, da je do vojne prišlo radi trgov, kolonij in vpliva, bo dregnila v versaillsko pogodbo, v kateri je črno na belem zapisano in podpisano, da je Nemčija zakrivila vojno in je krivdo priznala. Kaj tedaj? Tedaj bo zahtevala revizijo versaillske pogodbe in novo "mirovno" pogodbo. Potem pa se prične kreg, kdo pravzaprav je zakrivil vojno. Mogoče je tudi, da se do takrat razmere kako spremene in ne pride do prepira, ampak se bodo z lepa dogovorili in priznali, da so se državniki na mirovni konferenci v Versaillesu zmotili. Državniki se itak vedno motijo. Liberalizem "Glasa Naroda". "Glas Naroda" z dne 27. septembra je priobčil uredniški članek, kateremu je dal naslov "Kaj morda ni res?" Da pokažemo čudni liberalizem, nerazumljivo svo-kodomiselstvo uredniškega štaba pri glasilu "slovenskih delavcev v Ameriki", ponatiskujemo tu Trčkov članek: •'KAJ MORDA NI RES?" "Slovenski narod je katoliške veroizpovedi. Naši stariši in prastariši /so bili katoličani in menda bo tudi naše potomstvo, če se vsled kake splošne reformacije ne bo obrnilo v drugo smer. V takem slučaju bo naše potomstvo odgovorno le samemu sebi in, svojemu Bogu. Ni ga pa pravila brez izjeme. Zadnji čas se je par duševnih omejencev v stari domovini zapisalo med pravoslavne. Malo jih je, pa ti nam delajo sramoto. V pravoslavje so šli bodisi zato, ker je v njih povsem zamrl vsak čut lojalnosti napram veri naših očetov, ali pa zato, ker domnevajo, da se bodo s tem prikupili svojemu službenemu predstojniku, ki je slučajno pravoslavne vere. Takih slučajev je precej — v vsakem starokraj-skem listu lahko čitaš o njih. Taki ljudje so duševni plitveži in neznačajneži. V Ameriki nam je znan med našimi ljudmi samo en slučaj — toda ta je drugačen — ko se je ateist (po prepričanju) čez inoč prelevil v tercijalca. V splošnem je pa začela pešati vera našega naro da v Ameriki. Versko mlačnost je opaziti vsepovsod, vedno veg je te mlačnosti, in če bo šlo tako naprej, ne bo dolg0 ko se bo vernik sramoval svojih verskih učiteljev in svetovalcev ter bo krenil svojo pot, neoziraje se, če je dobra ali ,n.e . . ." Ostali del članka zvrača krivdo za versko mlačnost na slabe duhovnike, kot je pater Koverta. "Kje so časi Buha in drugih duhovnikov, ki so bili duhovniki v pravem pomenu besede?" vprašuje "Glas Na-roda". "Glas Naroda" se je torej zavzel reformirati slovensko duhovščino v Ameriki, da prepreči pešanje vere! Težka naloga, ki jo v Sakserjevem glavnem stanu najbrž ne jemljejo resno. Čudno pa je vendar, da se tak "liberalen" list kot je "Glas Naroda" jezi na tiste starokrajske Slovence, ki so se "izpreobrnili" v "edino zveličavno pravoslavno cerkev". Pravi, da "nam delajo sramoto". Komu "nam"? Pota božje previdnosti so čudna. Morda bomo doživeli, da bo poslal "Glas Naroda" bolj pobožen kakor frančiškansko glasilo in bolj katoliški kakor pogrebnik Grdina. Trije angleški komunistični listi prenehali izhajati. TIri komunistične revije v Zed. državah, "Libera-tor", "Labor Herald" in "Soviet Russia Pictorial", z mesecom oktobrom prenehajo izhajati. Mesto teh je ustanovila komunistična delniška družba Daily Work-er Company nov mesečnik, ki bo izhajal pod imenom The Workers Monthly. "The Liberator" je bilo zelo znana revija, dokler jo je izdajal in urejeval znani pacifist in pisatelj Max Eastman. Pred vstopom Amerike v vojno je bil Eastman pristaš Wilsonove mirovne politike, potem pa je postal radikalec in se pridružil "parlor boljševikom", kakor imenujejo take intelektualce buržvazni listi. Ker je šel z listom navzdol — preje je dobival precej gmotne podpore od bogatih liberalcev — ga je prodal Ruthenbergovi stranki, ki ga je preselila iz New Yor-ka v Chicago. Izhajal je sedem let. Revija "Soviet Russia Pictorial" je izhajala preje pod imenom "Soviet Russia" in je bila uradno glasilo zastopnika sovjetske Rusije Martensa, ki je bil radi sporov z oblastmi obsojen na deportacijo, toda so jo pozneje umaknili in Martens je vseeno odpotoval v Rusijo. "Soviet Russia" je spremenila ime v "Soviet Russia Pictorial" in je glasilo "Prijateljev sovjetske Rusije" ki so vodili kampanjo za nabiranje prispevkov v prid od suše obubožanih ruskih prebivalcev ob Volgi' Izhajala je šest let. "Labor Herald" je bil glasilo Fosterjeve Izobraževalne lige strokovnih organizacij, ki se je nekaj časa hitro razvijala, toda ko je ameriško delavstvo zaznalo, da je ta liga le agitacijsko sredstvo v rokah Work-ers' Party, je ravno tako naglo padala. Labor Herald je izhajal tri leta. Prenehali so radi premajhne cirkulacije, to je radi prevelikih izdatkov, ki jih jim radi pešanja komu" nističnih aktivnosti ni mogoče več zmagovati. Novi mesečnik bo izhajal v Chicagi. LEONID ANDREJEV: RDEČI SMEH Odlomki najdenega rokopisa Preložil Vladimir Levstik. (.Nadaljevanje.) Prisluhnili smo v tišino noči. Od vseh strani Se je čulo enakomerno hripavo stokanje, kakor da bi grebli in praskali, tako čudno mirno in skoraj monotono v svoji prostranosti. Toliko ječanja in krika smo bili že slišali, ali ta stok je bil čisto druge vrste nego vse, karkoli so nam doslej poznala ušesa. Odkod je prihajal, se ni dalo določiti. Na planjavi, topeči se v kalnem, rdečkastem mraku, ni moglo oko spoznati ničesar in tako se je zdelo, kakor da ječi zemlja sama, ali nebo, razsvetljeno s plamenečimi požari. "Tukaj smo na peti vrsti," je rekel strojnik. "Od tamkaj prihaja," je menil doktor ter pokazal z roko naprej, v smeri železniškega nasipa. Dijak se je zdrznil ter se počasi obrnil k nam. "Kaj je to?" je dejal. "Saj to ni, da bi človek poslušal." "Pojdimo — stopaj!" Peš smo korakali pred lokomotivo. Naša gosta, dolga senca je plavala po nasipu, in ni bila črna, temveč medlordeča kakor vse naokoli. Z vsakim korakom, ki smo ga storili dalje, je prihajalo to pošastno, strahotno ječanje, ki se je zdelo, da nima izvira ter da se glasi od zemlje, od neba, od samega rdečega morja zrakov, čimdalje slišnejše in glasnejše. Nekoliko je spominjalo enakomerno monotonega petja kobilic na poletnem travniku. In čimdalje pogosteje smo naletavali na trupla. Ogledavali smo jih v naglici ter jih metali z nasipa — ta nebriž-na, vela, tiha trupla, ki so puščala tam, kjer so ležala, svoje temne, oljnatosvetle krvave sledove, napol vsesane od zemlje. Pričli smo jih šteti, a kmalu smo se ušteli in smo pustili to reč. Toliko jih je bilo, — vse premnogo za to nesrečno noč, pošastno in polno mrzle strahote. "Kaj pa je to?" je kriknil doktor in preteče zamahnil s pestjo. "Poslušajte vendar!. .." Bližali smo se šesti vrsti, in ječanje se je čulo zdal določneje in ostreje. Bilo nam je, kakor da vidimo spačena usta, ki davijo te glasove iz sebe. Drgetaj e smo zrli v rožnati lesket pošastnih megla, ko je tik pred nami, ob znožju železniškega nasipa, nekdo zaječal z glasnim, jokavim, pgosečim jekom. Takoj smo našli tega ranjenca; v vsem njegovem obrazu nisi videl ničesar razen oči — tako ogromne so se zdele, ko mu je padla luč naših svetilk na lice. Nehal je stokati in je spustil pogled, poln pričakovanja, po naši skupini, motreč nas po vrsti, vsako- gar posebej, in potem svetilke. — V njegovih očeh je ležalo blazno veselje, da vidi vendar že enkrat ljudi in luč, in obenem brezumen strah, da ne bi vse to izginilp že v prihodnjem treno-tku kakor prikazen. Morebiti mu je v strašnih urah, ki jih je bil preživel, ta prikazen iščočih ljudi s svetilkami že več nego enkrat ponudila lažnivo rešitev, a se je na to umaknila v krvavo, kalno meglo noči. Stopali smo dalje in našli takoj nato dva nova ranjenca; eden je ležal na progi, drugi pa je ječal spodaj v jarku. Ko smo jih pobrali, mi je zaklical doktor, drhteč od razburjenja: "No, kako je z njima?" Obrnil se je proč, ne da bi počakal odgovora. Nekaj korakov dalje smo srečali lahko ranjenega, ki nam je sam, brez tuje pomoči prišel naproti. Podpiraje si ranjeno roko z zdravo, je korakal proti nam, glavo visoko dvignjeno, in ko smo odstopili, da mu napravimo prostor, se je zdelo, kakor da nas sploh ne vidi. Pred lokomotivo je za hip obstal, nato je zavil okolu nje in odšel mimo vozov. "Tak pojdi v voz!" mu je zaklical doktor; on pa ni dal odgovora. To so bili prvi, ki so nas še navdajali z grozo. Potem pa smo jih našli čimdalje več, na progi in poleg nje; vse polje, v turobnem lesketu nepremično rdečega ognja požarov, je mrgolelo od njih, kakor da je oživelo, odmevalo od njih glasnega krika, njih joka, kletev in stokanja. Kakor temni grički so se risali na polju — gibajoči se grički, plazeči se semintja, kakor zaspano tavajoči orjaški raki, čudni za pogled in v svojih drgečočih, sunkovitih kretnjah ter svoji brezsilni neokretnosti jedva še podobni človeku. Nekateri so bili tihi in poslušni, drugi so ječali, tulili, preklinjali in sovražili nas, ki smo jm prinašali rešitev, tako strastno, kakor da smo mi zakrivili to krvavo, neusmiljeno noč, in mi — povzročili njih zapuščenost brez pomoči, sredi med mrtvimi trupli, in mi — zadali njih grozovite rane. Nič več prostora ni bilo v naših vozovih, in naša obleka je bila vsa mokra od krvi, kakor da smo stali dolgo časa v krvavem dežju — in še vedno smo prinašali ranjence, vedno je še mrgolela ta pošastna zdaj z življenjem odahnjena plan. Nekateri so prilezli sami po vseh štirih, drugi so prišli z omahuj očimi koraki ter so se zgrudili brez sil. Eden je pridivjal kakor burja. Njegovo lice je bilo zdrobljeno, imel je le še eno oko, ki je žarelo z divjim, strahotnim bleskom, in skoraj nag je bil, kakor da prihaja iz kopalnice. Pahnil me je vstran, izbral si doktorja, ter ga z levico divje zagrabil za prsi. "Takoj jo dobiš po čeljustih!" je kriknil, tresoč ga z roko, ter dodal hudobno, odurno psovko. "Takoj jo dobiš po čeljustih, lopov ti!" Doktor se mu je iztrgal; planil je nadenj, kričeč, tudi on s polzadušenim glasom: "Pred vojno sodišče te spravim, falot! Oviraš me pri delu! Lopov! Živina!" Spravili so jih narazen, toda še dolgo smo slišali zmerjanje vojaka: "Lopov ti! Takoj jo dobiš po čeljustih!" Ves truden že, sem se odstranil da si nekoliko oddahnem ter pokurim cigareto. Od prisu-šene krvi so se zdele moje roke, kakor da bi tičale v črnih rokavicah. Prsti so bili izgubili svojo gibčnost in so jedva še mogli držati uži-galice in cigareto. Ko sem jo vendarle zapalil, se mi je zazdelo, da ima dim čisto svoj, poseben, čuden okus, kakršnega nisem nikdar opažal. Dijak, ki je prišel z nami kot nosilec bolnikov, je stopil k meni; bilo mi je, kakor da ga nisem spoznal šele danes, pred kratko uro, marveč pred celo vrsto let, samo da se nisem mogel spomniti, kje se je zgodilo. Trdnih korakov je prišel k meni, kakor na pohodu, in kakor da bi strmel skozi mene v daljavo. "Vsi spe," je dejal čisto mirno. Njegove besede so mi bile nerazumljive, a zdelo se mi je, da slišim v njih očitanje, in vzrojil sem: "Vi ne pomišljate, da so se borili deset dni kakor levi!" "Spe," je ponovil on z istim glasom, vse venomer gledaje skozi mene, kdo vekam v daljavo. Nato je sklonil glavo k meni ter dejal, preteč mi s prstom, v istem mirnem suhoparnem tonu: "Samo to vam povem . . . Samo to vam povem ..." "Kaj pa?" Sklonil se je še niže; zopet je pomembno zažugal s prstom ter ponovil. "Samo to vam povem . . . samo to vam povem .... samo to vam povem ..." In z istim strogim pogledom name je izvlekel svoj samokres, nastavil ga ter se ustrelil v sence. In to me niti ni osupnilo, niti preplašilo. Vzel sem cigareto v levo roko, potipal s prstom njegovo rano ter se podal k vozovom. "Dijak se je ravnokar ustrelil v glavo," sem dejal doktorju, "zdi se mi, da še živi." Doktor se je prijel za glavo ter zaječal: "Naj ga vzame vrag! Saj nimamo več prostora. Tudi tale" — pokazal mu je drugega no-sača, ki je bil tudi dijak — "se bo ustrelil, ne bo dolgo. Častna beseda, ustrelil se bo. In tudi jaz" — njegov glas je donel srdito in preteče "tudi jaz se bom! Da! Kdor zdaj še pride, naj hodi peš. Nič več ni prostora. Komur ni prav, se lahko pritoži." Ne da bi nehal kričati, mi je obrnil hrbet, jaz pa sem stopil k dijaku, ki se je imel po dok-torjevem mnenju tudi ustreliti. Stal je opiraje se s čelom ob steno voza, in ihtel tako silno, da so mu rame krčevito drgetale. "Nehajte," sem dejal, ter ga prijel za ramo. On se niti ni obrnil, ni mi odgovoril, le pla-kal je, plakal. Njegov tilnik je delal prav tako mladosten vtis kakor tilnik njegovega tovariša, ki se je bil ustrelil. Stal je široko kakor pijanec ki mu prihaja do bruhanja, in njegov vrat je bil ves krvav — gotovo se je prijemal zanj z rokami. "Kaj bo ?" sem vprašal nestrpno. Omahnil je proč od voza in odšel s sklonjeno glavo, sključen kakor starec, na slepo v nočno temo, proč od drugih. Pridružil sem se mu ter šel z njim vedno dalje, sam ne vem počemu. Nekam proč sva hodila; vozovi so stali kmalu daleč za nama. Zdelo se mi je, da plaka, in tudi meni je postalo pri srcu tako težko in bolno, da bi se bil najrajši razjokal. "Stoj!" sem mu zaklical nenadoma; obstal sem. On pa je šel dalje, zateglih, težkih korakov, in s tistimi ozkimi ramami ter okrvavljenim hrbtom je bil kakor truden starec. Kmalu je izginil mojim očem v krvavi megli, ki se je zdela kakor da sveti, in vendar ni razsvetljevala ničesar. Ostal sem sam. Na svoji levi, daleč, daleč proč od sebe, sem videl vrsto majhnih, kalnih, gibajočih se luči — bil je vlak, ki se je peljal nazaj. Sam sem bil med mrtvimi in umirajočimi. Koliko jih je bilo še ostalo! V moji bližini — vse sama mrtvaška tihota, tam dalje proč pa je polje še vedno mrgolelo in drgetalo, kakor da bi živelo — ali morda se je le meni dozdevalo tako, ker sem bil sam. Ječanje in stokanje pa ni utihnilo. Razlegalo se je daleč nad zemljo in je donelo zdaj tako rahlo, tako brezupno kakor tihi plač otroka ali cviljenje tisočerih malih psičkov, vrženih na zimski mraz, ki brez pomoči umirajo v snegu. Kakor ostra, brezkončno dolga ledena igla se je zadiralo to tiho ječanje v možgane ter se gibalo v njih počasi semintja, venomer semin-tja ... Šesti odlomek. Zares so bili naši. V blazni zmešnjavi, ki je vladala zadnji mesec v gibanju obeh armad, naše kakor sovražnikove, ter motila vse ukrepe in načrte, smo bili zatrdno prepričani, da se nam bliža sovražnik — in sicer četrti zbor njegove vojske. Že je bilo vse pripravljeno za napad, ko je nekdo z daljnogledom jasno spoznal uniforme, in deset minut kasneje se je domnevanje izpremenilo v tolažilno gotovost, da so čete, ki se nam bližajo, zares domači ljudje. In tudi oni so nas očividno spoznali: čisto mirno so prihajali proti nam, in iz tega mirnega gibanja je bilo takorekoč čutiti enako veselje nad nepričakovanim srečanjem, kakor smo ga čutili sami. In ko so nato pričeli streljati, nekaj časa kar nismo mogli razumeti, kaj to pomeni, i'1 smo se še smehljali — dokler ni priila nad nas toča šrapnelov in krogelj, ki nas je kosila p° stotinah. Nekdo je zakričal, da je nesporazum, a takrat smo vsi — saj se natanko spominjam — že videli, da je sovražnik in da je uniforma njegova, ne naša, ter smo nemudoma odgovorih ogenj. Morda petnajst minut po začetku tega čudnega boja sem izgubil obedve nogi in sem se zavedel šele v lazaretu po amputaciji. Vprašal sem, kakšen da je bil konec boja, ali dali so mi neraven, tolažeč odgovor, po katerem sem si mislil, da smo poraženi; in nato sem se ves izročil radosti, da me pošljejo zdaj domov, četudi brez nog, da sem vsaj še pri življenju in da bom živel morda še mnogo, mnogo let. Šele teden dni potem sem izvedel nekaj podrobnosti, ki so me vnovič navdale z raznovrstnimi dvomi in so zbudili v meni prej neznan mi strah in nemir. (Dalje prihodnjič.) I Privatni policisti. V stavkah ameriškega delavstva pride mnogokrat do pobojev, ki jih provocirajo privatni policisti. Med specialitete Zedinjenih držav spada tudi ta, da si tukaj vsakdo, če ima le dovolj denarja za to, lahko ustanovi svojo posebno policijo, ki nastopa z enakimi pravicami kakor uradna, pa si sama dovoljuje še večje. Seveda ni treba pripovedovati, da gre za štrajkarsko policijo; kajti ta šala ni tako poceni, da bi si jo mogel privoščiti vsak berač, ako si pa kapitalisti najamejo take "varuhe zakona," se razume samo ob sebi, da hočejo z njimi varovati svoje interese, katere smatrajo za najbolj ogrožene takrat, kadar se delavci "spuntajo." Kapitalisti pravijo, da ta policija služi "miru in redu". Včasi se jih prisili priznati, da varuje le "privatno lastnino". Toda privatno lastnino varuje tudi javna policija in kar se tega varovanja tiče, jim ne bi bilo treba nobene privatne policije. Nemalokrat se je dogodilo, da je v slučaju stavke unija ponudila šerifu in policijskim oblastim sodelovanje in jih zagotovila, da od strani linijskega delavstva ne bo ne napadov na privatno lastnino in ne kršitve mira in reda. Ako so oblasti rabile več redarjev, so jim unije v takih slučajih ponudile stavkarje za posebne deputije. Kompanije pa hočejo sluggerje za izzivanje stavkarjev in za "protekcijo" skebov, ne pa redarje. Kako bi bilo, če bi prišlo delavcem na misel, da bi si enkrat med štrajkom pripeli policijske zvezde, pa potem nastopili kot uradne osebe proti kršilcem mira in reda v kompanij-skem taboru? Najbrž bi zelo završalo zaradi take predrznosti! Kar je kapitalistom dovoljeno, je delavcem prepovedano. Stavkarji niso kršilci miru; privatna lastnina jim v takih bojih ni na potu, kajti oni ne stavkajo z namenom razbiti tovarno ali rove, ampak da si pribore boljše delovne pogoje. Od razbijanja ne bi imeli koristi. Tudi podjetniki vedo to, ampak njim je edino na tem, da zlomijo stavko. Zlomijo pa jo najložje s provoci-ranjem delavcev. V ta namen jim služijo slug-gerji, ki nastopajo kot privatni policisti, in pa profesionalni stavkokazi, ki so navadno tudi sluggerji, najeti za izzivanje stavkarjev. Potem se dogode izgredi, razbije se nekaj "privatne lastnine", umorjenih je par oseb, navadno stavkarjev, nato apeli na governerja za vojaško pomoč in pa sodnijska prepoved proti stavkarjem. Privatna policija je čudna, nerazumljiva institucija za to "svobodno" deželo. Ako jo je bilo kedaj treba, je gotovo, da danes o taki potrebi ni ne duha ne sluha. O kvaliteti privatne policije ni treba mnogo govoriti. Če ne bi bila zgodovina ameriških stavk zabeležila njenih dejanj, bi že enostavno logično razmišljanje moralo človeku povedati, da se ne oglašajo dobri značaji za tako službo. Naloge kapi-talistovskih specialnih policistov niso in ne morejo biti lepe, in pošten delavec se ne bo tako spozabil, da pojde dražit, napadat in pobijat svoje tovariše, kadar so v boju. Razun tega je očitno, da se morejo taki zaprodanci rekrutirati le izmed ljudi, ki nimajo dela in ki tudi ne marajo delati, ker čakajo od stavke do stavke, kdaj in kam jih bodo poklicali agenti kapitalistov. Kadar ne opravljajo svoje plemenite službe, so to postopači, ako ne še kaj hujšega. V državi, ki se ponaša s svojimi javnimi uredbami in ki zahteva od državljana prisego, da veruje v potrebo organizirane vlade, je skoraj nerazumljivo, da trpi take navade, po katerih si vsakdo lahko lasti javno oblast, seveda vsakdo, kdor je dovolj bogat za to. Ali lahko ali težko razumljivo — v Zedinjenih državah je to res mogoče. In mogoče je kljub temu, da uči dolga in mnogostranska izkušnja nevarnost te navade za takozvani javni mir in red. Kjerkoli so nastopili taki privatni policisti, je prihajalo do izgredov, pobojev in umorov. Ako je stavka tako mirno tekla, da je ni opazil nihče razun tistih, ki so bili direktno prizadeti, se je to takoj izpremeni-lo, čim so nastopili taki kapitalistični najemniki. Vsak nepristranski človek ve že davno, da ne služijo te tolpe za varstvo imetja in podobnih lepih reči, temveč predvsem za provo-kacijo delavcev, za povzročanje nereda in za pobijanje. A U VAM JE S TO ŠTEVILKO NAROČNINA POTEKLA? Tekoča številka '' Proletarca" je Ce je številka poleg vašega nas- J* jT. lova manjša kakor je tu ozna- čena, je to znamenje, da vam je naročnina potekla. Pazite torej na številko v oklepaju poleg vašega naslova na prvi strani platnic. Obnovite naročnino takoj, ko vam poteče. Ne čakajte opomina! S tem prihranite upravništvu delo in stroške. Ce mogoče, pošljite poleg svoje še kako novo naročnino. Širite "PROLETARCA"! DOPISI. Kampanjski shod v Springfieldu dne 26. oktobra. SPRINGFIELD, ILL—Tukajšnji socialistični klub št. 47 priredi četrto nedeljo v tem mesecu, to je dne 26. oktobra ob 2. popoldne v Slovenskem narodnem domu javen kampanjski shod, na katerem bo govoril med drugim sodrug Chas. Pogorelec, gl. tajnik J. S. Z. Ako le mogoče, bo