D o p i s ie 7i Dunaja. Poleg »IJstredni Matice školske« v Čehih in društva »Komensky« na Dunaji osnovala se je proti nasilstvu neinškeinu »Matice školska v Brne«. Naše zemljepisne, po nemških virih izdelane, knjige štejejo Brno mej nemška mesta, kakor tudi Olomuc, Jiglavo, Znojem in druga. Trdila se je ta neresnica celo o Pragi, no, zadnje desetletje je to vero do dobrega podrlo. Tekočih deset let poučilo nas bode boljšega tudi o Moravi. »Matice školska« vzdržuje v Brnu dvorazredno šolo (286 učencev), petrazredno z lOtimi oddelki (600 učencev), 5 materskih šol (673 detet). Po ministerskem odloku prešla je ena šola v mestno opravo, novo tretjo šolo urediti mora mesto samo v prihodnjem letu. V Olomuci vzdržuje »Matice školska« narodno šolo (398 učencev), matersko (114 detet) in ponavljavno obrtno šolo (96 učencev). Ta števila kažejo bujen naraščaj, vztrajnost in požrtvovalnost ljudstva. Brnska matica vzprejela je za leto 1883. 9676 gold. 25 kr. darov, izdala 10.357 gold. 82 kr., primankljaj pokrila je iz zaklada, ki znaša 5500 gold. Vkup nabrala je zadnja leta 46.224 gold. Temu so donesli Čehi 17 odstotkov, Brnci 44, Moravani 80. Po takih uspehih matičnih preplašili so se silno Brnski meščanje ter ustanovili 6 bogato obdarjenili detišnic. Matica ne hoteča zaostajati, žrtvovala je skoio vso, kar je premoglu. Kupila je prostor in poslopje za 9000 gold., da napravi tudi ona vzgledno detišnico. Ta silni napor kaže energijo, s katero se bojuje na našem severu. Ako primerimo z delovanjem čeških šolskih društev ono neraškega »Scbulverein-a«, vidimo, da je razhod skoro enak. Najsilnejše razpostavlja svoje šole Čebom nusproti: na Šleskem 37 učilišč, na Moravi 102, v Čehib 357, ostala v avstrijskih vojvodinah. Čehi so si opomogli, zato ne godi se nikaka krivica Nemcem. Kako dobro so obloženi kažejo sledeča čisln: N. pr. 1. je srednjih šol v Čebih 75, državnih 50, občanskih 23, duhovskih 2, 43 je čeških, 32 nemških; v prvih 13.054 dijakov, v drugih 8637. Moralo bi vender biti 2/3 čeških, Y3 nomških šol, moralo bi razdeliti se dijuštvo v razmerji s šolami, tedaj: 50 čeških šol, 25 liomških. 2. Meščanskih šol na Moravi je: čeških 2, nemških 25, utrakvističnih 10. 3. Ljudskih šul jo lia Moravi: lmzrednih češkib 786, nemških 307, utrak. 10; 2iazrednih češkib 404, nemškili 131, utrak. 3; 3razrednih čeških 126, nemških 55, utrak. 3; 4razrednih čeških 47, nemškik 45, utiak. 5; 5razrednih čeških 26, nemških 34, utrak. 7. 6- in večrazrednih oeških 5, nemških 12, utrak. 11; učiteljev in učiteljic je: čeških 2612, nemških 1769, utrak'. 277; učencev čeških 225.945, nemških 103.664, utrak. 15.965. V kraljevini so razmere še dokaj povoljne, na Moravi celo neugodne Slovanora, pogledimo le meščanske šole in višje razrede ljudskih šol. H. T. Iz Krškega. V katerih bistvenih točkah imata nova postava z 2. maja 188 3. 1. in ukaz z 8. junija 188 3. 1. veljavo in pomen za kranjsko šolstvo? Prva dolžnost vsacega državljana je, da se ravmi po postavah. Učiteljeva sveta dolžnost pa je zlasti ta, da se strogo drži šolskih postav. Starejše postave od 1. 1868., 1869., 1870., 1873., 1879., so menda učitelji že dobro (?) premislili, kajti v teku minulih let se jim je bilo morebiti tudi praktično večkrat na nje ozirati. Malo pa so učitelji še preudarjali novo postavo z 2. maja 1883.1. in ukaz z 8. junija 1883. 1., ki je ž njo v tesni zve/.i. Eadi tega hočem, čeravno sem o njih že pri lanskem občnem zboru »Slovenskega učiteljskega društva« govoril, še v »Učit. Tov.« o njih kratko pojasnovalno besedico spregovoriti. Nitpotila so me k temu vprašanja nekaterih učiteljev, ki so me vprašali, v katerih točkah bode zdaj pri kranjskem šolstvu kaka prenaredba. Tudi se je pri neki seji c. kr. okrajnega šolskega sveta tolmačiti poskušal nekov §. nove postave tako, kakor bi imel veljavo za Kranjsko. Govor je bil namreč o hoji v šolo, in tu so udje hoteli z nove postave posneti doloubo, po kateri bi se zdaj lebko ostrejše ravnalo v zadevi hojo v šolo. To bi bilo siccr na Kranjskcm skoro želeti, zakaj deželna šolska postava je pri nas dala toliko olajšav, kakor jib nikjer drugod ne nahajamo. A pred vsem gre, da se strogo po postavi ravnamo. Ea,di tega sem novo postuvo in dotični ukaz še enkrat premišljeval in primerjal s starimi določbami in prišel do sledečega prepričauja: 1. Na šolsko obiskovanje na Kranjskem nimata postava s 2. maja 1883. 1. in ukaz z 8. junija 1883. 1. nikakoršnega upliva, iu tako voljii za nas v tej zadevi le kranjska šolska postava z 29. aprila 1873. 1. 2. Vsled nove postave in novega ukaza bodo se na Kranjskem samo učni načrti nekoliko izpremenili. (Eazume se, da dokler c. kr. deželni šolski svet načrtov ne izpremeni, obdrže zdanji svojo veljavo.) Tudi te premene, s katerimi se utegne deželna učiteljska konferencija letos pečati, bodo z ozirom na to, kar postava in ukaz zahtevata, nebistvene. 3. Edino, kar je smel učitelj brez daljnega popraševanja v smislu teh novih določeb storiti, je to, da je telovadbo pri deklicah opustil, ako je stariši niso terjali. 4. Poludnevnemu pouku so zdaj večja vrata odprta; toda tudi ta se sme uvesti le na enorazrednicah in v nižjib razrednih večrazrednic, ako prosijo občine in krajni šolski s\et in ako deželni šolski svet dovoli. 5. Vse druge določbe so za občno naše (kranjsko) ljudsko šolstvo manj važne in zadevajo le: šolske knjige, meščanske šole, šolsko obiskovanje po drugih deželah, strokovne šole, učiteljišča, učiteljske preizkušnje, vero šolskih voditeljev itd. V obče torej kranjske učitelje postava z 2. maja 1883. 1. in ukaz z 8. junija 1883. 1. le malo briga. In to je prav ; kajti mnogo učiteljev je še, kateri starih postav in ukazov, ki veljajo ali za vso Avstrijo (1868. 1., 1869. 1., 1870. 1. učni red) ali samo za Kranjsko (1870. 1., 1873. 1., 1879. 1.) niso še dobro preštudirali. In vender bi jih moral vsak učitelj dobro poznati, kajti to ni samo šolstvu v korist, marvoč v mnogih slučajib njemu samemu. I. L. Iz Logatskega Okraja. — Pri lanski uradni konferenciji se nam je priporočala neka ministerijalna naredba, zadevajoča mej druzem tudi snaženje, kurjavo in ventilacijo šolskih prostorov, v študiranje in natanfino izpolnovanje. Pri tej priliki si je gotovo z menoj vred vsak za šolski napredek vneti tovariš želel prej ko prej omenjeno naredbo v roko dobiti, se po nji ravnati ter krajne šolske svete prepričati, da je treba šolske prostore pošteno snažiti, kuriti in prezračevati, kar stane mnogo truda in dela ter se ne more opraviti kar tako-le za: >Bog lonaj«, kakor bi nekateri kmetski mogotci radi imeli. Ker pa omenjene naredbe še do denašnjega dneva — če tudi bode kmalu obletnica konferencije — še nijsmo od nikoder dobili, si dovoljujem tu javno vprašati, kako je vender to, da se nam o takih za ljudsko šolstvo važnih zadevah nič črnega na belem ne pošlje in da tudi slovenski listi o tem skoro popolnoma molče? — V prejšnjih časih jo bila navada, da se je v vseh važnejših prenaredbab in uredbab šolskim vodstvom uradno poročalo ter učiteljstvo na ta način z vsemi izpremembami seznanilo, a zdaj pa ni več tako. Zakaj li? Izšla je šolska novela in mnogo druzih ministerijalnih ukazov, a o vsem tem bi mi ljudski učitelji ne vedili nič, ako bi slučajno o tem ali onem časopisu na to ne naleteli. V najnovejšem času izšla je baje zopet neka ministerijalna naredba, zadevajoča mnogopisarijo v Ijudskih šolah; a tudi te noče biti mej svet. — Kor se šolske postave in ukazi izdavajo baje vender zato, da bi se šolstvo po njih uravnovalo, naj se skrbi tudi za to, da se bodo učiteljstvo tudi ob pravem času ž njimi seznanilo, ker drugače ne more biti odgovorno, če pride tii ali tam z brezštevilnimi paragrafi kaj navskriž. To se od nas borno plačanih »Naboretov« menda vender ne bode tirjalo, da bi si še razne »Gesetz- in Verordnungsblatter« naročevali, ko nam še za vsakdanji kruhek jako trda gre. Če drugi stanovi take stvari tako rekoč zastonj dobivajo, zakaj bi tudi mi ljudski učitelji kacega tacega lista, kakor je recimo »Diocesanblatt« za duhovnike, ne dobivali; vsaj bi vender tak list ne stal bogsigavedi koliko, a šolstvu bi koristil mnogo. Tja na jesen dobimo vender že tako teško pričakovani »imenik«, a — če je res — brez koledarčka. Slavni odbor učiteljskega društva ima o tej zadevi sroje misli, a mi učitelji na deželi pa svoje; toliko pa vender le rečem, da bi nam najbolje ugajal, trdo vezani imenik s koledarčkom, ker tacega si večina tukajšivjega učiteljstva želi. —k. \l Ljubljane. Vsled ukaza Nj. eksc. g. ministra za bogočastje in uk z 11. marcija t. 1., št. 4136., je c. k. zaloga šolskih knjig na Dunaji za šolsko leto 1884/85. ljudskim in meščanskim šolam na Kranjskem kot delež (količnik) odmerila 1772 gld. 95 kr. Od tega zneska dobi okraj Postojinski 160 gld. 30 kr., Kočevski 198 gld. 12 kr., Krški 206 gld. 12 kr., Kranjski 156 gld. 17 kr., mesto Ljubljansko 104 gld. 6 kr., okolica Ljubljanska 175 gld. 41 kr., Litijski 107 gld. 17 kr., Logatski 149 gld. 20 kr., Eadovljiški 97 gld. 14 kr., Novomeški 192 gld. 75 kr., Kameniški 102 gld. 35 kr., Černomeljski 123 gld. 30 kr. C. k. okrajna šolska svetovalstva naj tedaj omenjene zneske (vsled §. 5. v predpisu za knjige ubogim učencem s 4. marcija 1871. 1., št. 13656. —- min. ukazni list št. 20.) prirekujejo knjige za uboge učence ter naj navadna prirekovalna pisma do konca meseca maja 1.1. pošiljajo naravnost c. k. ravnateljstvu pri zalogi šolskih knjig (k. k. Schulbucher -Verlags - Direction) na Dunaji. — Po ukazu ministerstva za bogočastje in uk s 13. marcija t. 1., štov. 4437, dobi Kranjska iz prigospodarjenega presežeka pri c. k. založništvu šolskih knjig za 1883. 1. 1087 gold. deleža, ki se odda poknjninski blagajnici za ljudske učitelje na Kranjskem. — Vabilo na naročbo. Po presledku blizo poldrugega leta pribaja II. zvezek Jurčičevih zbranih spisov za I. zrczkom na dan. Da se je tako zakasnil, iskati jo vzroka v tem, da podpisani odbor za I. zvezek ni stržil toliko, da bi bil mogel s skupilom založiti II. zvezek; kajti »Desetega brata« se je do zdaj prodalo samo okolo 400 izvodov. Podpisani odbor je preverjen, da je temu slabemu razpečavanju vzrok nekoliko visoka cena I. zvezka, nekoliko zanemarjeno knjigotrštvo slovensko. Vender se ne da tajiti, da tudi slovensko razumništvo ni izpolnilo svoje dolžnosti in zabvalnosti proti prvemu svojemu pripovednemu pisatelju Josipu Jurčiču. Nadejamo se, da zavedni narod slovenski vsaj pri II. in pri naslednih zvezkih popravi, kar je zamudil pri prvem, in da nam z obilim naročevanjem omogoči izdavati še na dalje Jurčičeve zbrane spise. V ta namen smo ceno nadaljnim posamičnim zvezkom znižali na 70 kr. ter uvedli tudi naročevanje po poštnih nakaznicah, na katero vabimo s tem pozivom vse Slovence. Ukrenili smo tudi to leto izdati še III., IV. in V. zvezek, nadejoči se potrebne podpore od slovenskega čitateljstva. — Odslej stoji: I. zvezek, nevezan po 1 gld., v Bonačeve izvirne platnice ukusno vezan 1 gld. 50 kr., II. zvezek, nevezan po 70 kr., v Bonačeve izvirne platnice ukusno vezan 1 gld. 20 kr. Ako pa tudi oddajemo vsak posamičen zvezek, vender se priporoča pošiljati naročnino za več zvezkov skupaj. Naročnina znaša za I., II. in III. nevezani zvezek 2 gld. 40 kr. Za vse tri lepo vezane zvezke 4 gld. Naročnina za zvezek I., II., III., IV. in V. stoji 3 gld. 50 kr., za elegantno vezanih prvih pet zvezkov 6 gld. Naročnina se pošilja pod naslovom: gospod dr. Jos. Stare v Ljubljani, Marije Terezije cesta 5. Naročniki prejemajo knjige franco. V Ljubljani, 1. marcija 1884. O&bor za Jurčičev spomenik: Br. V. Zarnik, Br. Jos. Stare, Fr. Levec, prodsednik. blagajni k. tftjnik. ZaJurčičeve »Zbrane spise«se dobivajo pri Ivan Bonaču posebno krasne temnorudeče platnice od najfinejšega platna z vtisneno zlato podobo Jurčičevo, izvod po 30 kr., z vezanjem vred po 50 kr. Ljubljanske in vnanje gospode naročnike opozarjamo, da se pri istem dobivata tudi I. in II. zvezek Jurčičevih »Zbranih spisov«, vezana v te izvirne platnico. I. zvezek po 1 gld. 50 kr., II. zvezek po 1 gld. 20 kr. Po pošti pošiljan vsak izvod 5 kr. več. Naročila najprikladneje po poštnih nakaznicah prejeraa Ivan Bonač, knjigovez, v Ljubljani, na Poljanski cesti, št. 10. Jurčičeve »Zbrane spise« prodaja tudi Janez Giontini v Ljubljani, I. zvezek elegantno v črno platno vezan po 1 gld. 40 kr., II. zvezek po 1 gld. 10 kr. — Po pošti vsak zvezek 5 kr. več.