,7? Њ.	%4- *£*'•	А$.
Ј(С-гЉ, е. М
(fj> fÄw, 1АЛПЈ
WP<&$4s&te%m *v Лхт&гчА ШШЛ panrSaiIran«.
Itemta!»« B*hi j Celo leto K 120*—, pol leta '-Ш o@*—» teW teta K 59*—. Irren Jugoslavije: 'Cale k So K 150*—. InsSrfiK alt oznanila se sta-«feusjo po dogovoru ; pri veekrelnem inseriranju p*$meren popust, üpravmstvo sprejema naročnino, $»®«raie in reldemacije. ---Telefon št 220,
STRAŽA
Heodvisen političen list za slovensko ljudstvo
II. ätnewlifem,
Ц&8>з?11>«»ж*, «3Lxa© SS. j«onm»i?Js$, XSSI.
Poramesiut Stcs-rSJfetsa aSane 1 krono,.
.Straža“ izhaja v pondeljek, sredo la petek, UredniStvo in upravništvo je v Mariboru, Koroika cesta St. 5. — Z uredništvom se more govorili vsak dan samo od 11. do 12, are dopoldne. Rokopisi se ne vračajo. — Nezaprte reklamacije so poštnine proste. —-------------Telefon Si 226.
Ж1ЖЖ.
Liberalno-samasteino delo po geslu: Kmet molči
in plačuj!
Ivstrijsko vprašanje.
Pravijo, da se - bliža avstrijsko v--jraŠanje zadnji dobi svojega razvoja. Meseca marca in ne dalje — so rekli Se poleti avstrijski državniki. Stvar sama na sebi najbrže ne bo tako hu-fia, kakor vpijejo, Dunaj jadikuje neprestano, ker hoče vzbujati sočutje in usmiljenje ententarjev, nekdanji cesarski Dunaj, ki je bil tako ponosen in je tako ljubil robate in bodeče dovti pe o ententarjih, se sedaj počuti najbolje v uloai cigančka, ki vsakemu kaže udrt želodec in golo bedro, ter kriči na vse grlo, Ker je ententa premagala Avstrijo, mislijo sedaj Avst -rijoi, da jih morajo ententarji zdaj zastonj rediti — na vsak način neko ču-Sno razumevanje, a saj je dunajska logika vedno hodila svoja lastna pota. Ш predvojni dobi je Dunaj mislil, da Ш avstrijski nenemški narodi za to tukaj, da garajo in redijo Dunaj, sedaj pa misli, da ga mora iz samega čistega usmiljenja rediti ententa.
Gospodarsko stanje v Avstriji, — predvsem na Dunaju, — je v resnici skrajno žalostno. Deloma je to posledica vojne, deloma pa tudi krivda Av-etri joev samih, ki se ne znajo prila -goditi novim razmeram. Dunaj je sedaj kakor velik gospod, ki je zapravil premoženje. Delat ne gre, službe ne mara nobene, četudi bi jo vsled svojega znanja in zvez lahko dobil, obe-ia se na vrat svojim sorodnikom in nekdanjim prijateljem, hoteč, da ga podpirajo. Ako bi se Dunaj prilagodil razmeram, se lotil dela, opustil 'vse nepotrebne izdatke, katere si je lahko privoščil, ko je bil še velik gospod, bi brez dvoma bilo manij žaltovo.
Največji izdatki, katere ima Avstrija, so za prehrano. Tukaj znaša primanjkljaj letno čez 6 milijard K. Avstrija naredi torej samo pri prehrani v enem letu več dolga, kakor je imela stara Avstrija sploh vseh dolgov skupaj! Kupuje živež iz tujine po tržnih cenah ter ga deli med prebivalstvo no znižanih cenah. Da pokrije ta razloček med nakupom in prodajo, mors delati dolg, ki znaša v enem samem letu čez 5 milijard K. Tako se -veda ne more iti več dolgo, krona je že padla na vinar, če gre tako naprej, pade v kratkem na ničlo in. botem je vsega konec.
Avstrija pa kriči Še bolj, kakor le res. Rada bi se združila z Nemčijo in misli, da bo s tem prisilila entento, če ji reče; Vzdržujte nas, ali pa nam dovolite, da se združimo z Nemčijo. Po našem mnenju je revščina Avstrije in sdasti Dunaja, res velika, če prav ne tako velika, kakor vpijejo. Z druge strani ie tudi zahteva po združitvi z Nemčijo tako vkoreninjena, da se ji trajno tudi ententa ne bo mogla ustavljati. To je dejstvo, s katerim moramo računati. Toda združenje Avstrije i Nemčijo bo zopet silno okrepilo nem-Žki pritik proti vzhodu in proti jugu, zlasti nemško stremljenje po Adriji . Ententa ne bo mogla tratno zavirati združitve Avstrije z Nemčijo, torej mora gledati, da bo imela ta združitev kar najmanj mogoče slabih posledic, Ena najstebših posledic bi bilo Okrepi jen je nemškega pritiska na Ja-tran, Tukaj stoji na straži slovensko pleme Jugoslovanov. Te svoje naloge, da je stražar proti pangermanizmu, i.i sili k Adriji, ne vrši samo v lastnem interesu, ali v interesu naše država , ampak celega kulturnega človeštva sploh. To mejo moramo zavarovati n razširiti in okrepiti, to bo edino stvarno poroštvo proti zvezi Avstrije z Nemčijo.
Ako se združi Avs+rija z Neteči -«G, je tozadevno prekršena senžermoa*
ska pogo m m mi smo prosu vseh vseh obveznosti, katere smo s to po -podbo sprejeli napram Avstriji. Lah -ko tore nastopamo popolnoma samo-siomo in takoj osvobod mo naše še zasužnjene brate, toda bilo bi neprimer-
1- Razsipanje davčnega dinarje s „Imfrati".
Liberalci, t. j. demokrati in sajno-stojni kmetje so se izjavili v Beogradu za centralizem t, j, središčno vlado, ki je odgovorna samo Beogradu . Volilee so nalagali pred volitvami, da so tudi za samoupravo ali avtonomijo, To laž so sami dokazali zdaj s svoji mi izjavami v Beogradu. Za avtono -mijo se borijo tam samo poslanci Slov. ljudskokmetske zveze z dr. Korošcem I na čelu. Kaj je centralizem se vidi ž8 I iz tega, kar so centralisti napravili v j enem mescu. Po centralizmu ni v Lju-j bljani ljudstvu odgovorne vlade, am-I pok v Ljubljani so samo uradniki, Ti i že izrabljajo po potuhi centralističnih j poslancev denar davkoplačevalcev. Za S primer samo dva „hofrata“, V Ljubija I ni službuje pri višjem Šolskem svetu j' učitelj-nadzornik E. G angl. Pred prevratom je bil samo Ijudekcšolski učitelj v 9. plačilnem razredu. Centralistična vlada v Beogradu ga je imenovala na zahtevo liberalnih poslancev, „za holrata“ v 5. plačilnem razredu. Učitelji so že itak dobro plačani, zdaj pa dobi ta g. G an gl brez vse potrebe toliko denarja, da ne ve kam ž njim. Ljudstva nihče ni vprašal, nobenega poslanca SLS„ Liberalni centralisti skrbijo sami med seboj za višje pla če. Kmet pa sme molčati in plačati . Drugi hofrat je uradnik Skaberne. Ta je pred prevratom bil v.službi da najskega ministrstva in je tam brisal prah z aktov nemškim ministrom. V Ljubljani je svojo dušo zapisal dotuor Žerjavu in dobil od centralistične vlado proti volji ljudstva naslov in pla -to „holrata“ v 5. plačilnem razreda . Tako se denar ven meče iz državnih blagajn.
Ubogi kmet pa plačaj in molči!
2. Centralisti hofelo mladine
srosptoifti.
Liberalci hočejo volilee za sebe pridobili s tem, da jih dobijo v svojo stranke z brezvernimi sokolskimi dru št vi. Sokol v Ljubljani je Šel nedavno pri pogrebu ne za križem, ampak pred križem, ker se sramuje križa in ga zaničuje. Tak sokolski duh hočejo v glavo in srca ubiti vsej slovenski mladini. Zato jo centralistični mini -ster izdal naredbo, da mora vsa šol -ska mladina biti sokolska.. Sokol doki državno podporo Verni kmet pa sine v davkih plačevati tem svojim sovražnikom podporo, da ga Sokol zasra -- mu j e in-mu mladino zastruplja z njegovim lastnim denarjem.
3.	Višji lolski svet — korito za
liberalne učitelje.
V Ljubljani smo imeli dose daj Višji šolski svet, ki je bil sestavljen po vcTiljudstva, oziroma strank, ki si u-pajo dajati odgovora pred ljudstvom.
no, ako bi se hoteli samo sklicevati na neke narodnostne pravice, Takozvani „veliki“ kulturni narodi ne razumejo m nimajo srca za naše male, če tudi pekoče narodne bolečine, Pri ti stvari pa tudi ne gre samo za narodno vprašanje drobcev slovenskega plemena . \zeti moramo veliko globlje. Naša severna meja je zapora pangennanske-mu pritisku k Adriji, gre za sigur -nost novo organiziranih držav na Balkanu, prizadeto je vprašanje Bližnjega vzhoda, prizadete so vse države , ki se zavedajo nevarnosti nemške re-vanše. Združitev Avstrije z Nemčijo ioi bil prvi korak, okrepitev nemške moči na jugu bi bil drugi, sledil bi nemški pritisk na to fronto, ob prvi priliki bi bila razdrta fronta, Neme bi se oprli ob A dri jo, pretrgali zvezo Balkana s Francijo po ceh i.
Torej nas morajo vse države,_ ki so na tem interesirane, podpirati v
Centralisti so predrugačili tudi to,: Vi-Šolski svet naj bo sestavljen, da ljud-. stvo nima nič govoriti, ampak samo plačevati tem učiteljem razu n učiteljsko plače še te doklade. Udje novega Šolskega sveta naj bodo samo učitelji ‘in uradniki. Teh pa naj ne voii_ljudstvo, ampak učitelji in poverjeništva-Ljudstvo naj samo molči in plača, U-dov bi naj bilo kakih 20, odteh še dva zastopnika veroučiteljev in dva zastop nika ljudstva in sicer bi naj zastopnike staršev volila ljubljanska občina, zastopnika kmefjstva pa uradnik kme tijskega poverjeništva. To je blazna krMca; ki se je porodila v glavi centralistov,
4.	Prosvetni odbor Iz žepa davkoolaievakev.
liberalci imajo še nov načrt, kako izrabijo davkoplačevalca. Izmislili so si prosvetni odbor, ki bo delil iz državnih blagajn milijone za profesorje in učitelje, da se naučijo srbski jezik, cirilico, srbsko zgodovino. Rojeni Srbi bodo prišli učit v Slovenijo učiteljev, slovenski učitelji pa bodo po -tovali po Srbiji, da jo vidijo in‘spoznajo, Nič nimamo proti temu, če se naši učitelji hočejo učiti. Podpore za to pa jim mora dovoliti ljudstvo. Centralna vlada pa meče denar iz žepa davkoplačevalca, ne da bi ga kaj vprašala. Sicer pa imajo učitelji tudi knjige, da se sami učijo teh stvari, Ali jim morajo res vse prežvekovati rojeni Srbi?'In kaka sila je zdaj za cirilico! Na Koroškem so jo tudi vbi-jali v glave ubogi koroški, deci, ki, še latinice niso znali pisati. Namesto latinice, ki jo pozna ves kulturni svet, pa so jih mučili s cirilico, in s tem dali en povod več, da so nekateri Korošci glasovali za Nemško Avstrijo. Proč s to korupcijo, da si uradniki sa mi zase brez volje ljudstva dajejo štipendije in milijonske podpore!
5.	la dils zepgf diktature liberalne manjšine!
Poživljamo vsa naša izobraževal -na društva, naj priredijo predavanja o centralizmu, o njegovi kvarljivosti, o krivicah, ki so se zgodila davkoplačevalcem in ljudstvu v obče v zadnjih časih. Politične organizacije pa naj prirejajo javne shode, na katerih se naj ljudstvu razloži načrt liberalno demokratske in samostojne politike.
Radičeve! v Sloveniji!
Belgrafska „Epoha“ prinaša v svoji 609. številki zanimivo poročilo o Agitaciji, ki jo skušajo razširiti radičeve! po Sloveniji, „Epoha“ piše ste -deče:	‘
Slivenski poslanci ZemPeradniš -kega kluba so dobili obširno poroči.o
prizadevanju, da okrepimo našo se -•verno fronto. Naša predstraža mo.a ‘ lati ob Krki in ob Muri. Ako hoče -mo držati Karavanke, moramo imeli za Karavankami širok kos svata, koder se lahko organiziramo. Imeli maramo krepko v rokah dravsko črto , Naša meja mora teči toliko severno od Drave, da bo ta velika dovoznica za vedno varna pred vsakim presenečenjem. Iznebiti se moramo nemškega kima v našem telesu, ki se imenuje Radgona. Ako bo naša severna črta dovolj močna, se ne bomo proti vili združenju Avstrije z Nemčijo, saj bi za vedno tega zedinjenja ne mogli za-vbranjevati, Toda Nemci nam morajo dati stvarno poroštvo za varnost naših mej, a to stvarno poroštvo zamore ob sto‘a ti samo \ tem, da imamo v ro-Ki celovško kotlino in zavarovano aravsko črto.
0	namerah, ki jih' gojijo radičevci glede Slovenije, Kakor doznavamo iz slovenskih zemljeradniških krogov, gre za sledeče: Slovenska kmetijska str. je sklicala pred par dnevi v Ptuju o-krajno sejo, v kateri so nameravali kmetje formulirati svoje zahteve glede izvoza živine. Na to zborovanje je pa prišel nepoklican tudi g. Lovrekovič, narodni poslanec Radičeve stranke « Ko je prosil za besedo, mu iste predsednik seje ni dal. Nato je prosil Lov-lekovič, da naj mu pustijo govoriti le vsaj o resoluciji, ki so jo stavili, in res, dobil je besedo. Lovrekovič je pa kmalu opustil predmet ter izjavil mai drugim tudi to-le: „Prišel sem k Vam kot kmetski poslanec Hrvatske Radičeve seljačke stranke. Vi slovenski Seljaki ste volili „najboljšo“ stranko, in to je SKS; boljše stranke 'sploh niste imeli na Slovenskem^ Vaš kmetski program je enak našemu, razlika pa obstoji v tem, da ste za monarhijo, dobim smo mi republikanci. V tem se še hočemo sporazumeti. Vaša današnja seja me veseli in bodite uverjeni, da bodo naše organizacije v teku 3 dni izenačile zahteve po izvozu in cenah živine z Vašimi predlogi, Hrvatski in slovenski kmetje bodo skupno zrušili jarem, v katerega nas je gospoda v-pregla.“ Ko je Lovrekovič končal, je vskliknil; „Živela republika!“ V razgovoru z našimi samostojneži je izja-л 11 Lovrekovič, da radičevci ne bodo šli v Beograd, ker ne priznavajo Srbov in da bodo pri prihodnjih volitvah1 v Sloveniji postavili radičevci tudi ovoje volilne skrinjice.
To je vedela poročati „Epoha.“ Ce odgovarja to poročilo resnici in ako je Lovrekovič res govoril citirane besede na shodu v Ftuju, je jo značilen dokaz, da ljubimkajo breznačelni volilei Samostojne kmetijske stranke z repu-blikanstvom. Igra, ki so jo igrali, ni samo nevarna, marveč tudi nesramna. V istem hipu, v katerem še poveličujejo obrabljeno frazo o „narodnem je-dinstvu“, dajejo Radičevemu odpos -Jancu besedo in poslušajo njegova izvajanja, ne da bi ga postavili na sve-ž zrak. Ako je poročilo „Epohe“ avtentično, smo upravičeni, vprašati tudi varnostne oblasti v Ptuju: ali in kaj so ukrenile v očigled dejstvu, da je prišel Radičev agent na slovensko ozemlje z namenom, rovariti med našim
1	udstvom proti državi? Da mislijo radičevci resno na svojo agitacijo po •Sloveniji, nam povedo besede samega, Radiča, ki je izjavil na nekem zboro-л anju v Zagorju, da pride osebno v Slovenijo. Upamo, da bodo merodajni Krogi podvzeli vse potrebne korake , ca se prepreči širjenje republikanska kuge po naših krajih in da bodo preprečili. vsak poizkus, ki bi priporno -gel, da si ustvari Radič v Slovem i svoj drugi eldorado.
Živela slovanska vzajemnost!
Beograjsko nemško poslaništvo je razposlalo uredništvom jugoslovanskih listov ierman, v katerem jih prosi, da naj priobčijo v nemškem in svojem jeziku sledečo not co: „Personen, die in Oberschiesien geboren sind und an dör Abstimmung über das Schicksal Oberschlesiens teilzunehmen beab -sichtigen, wollen persönlich oder, schriftlich Auskunft bei der Deutschen Gesandtschaft in Beograd, Krunska ulica 37, einholen.“ Na žalost konsta-tiramo, da se je odzvala temu pozivu tudi demokratsko „navdahnjena“ „E -poha“, ki je prinesla notico že v dveh številkah in v nemškem jeziku. Res* Čudna so pota, po katerih hodijo duše naših „državotvornih“ glasil. Ne_ ču -dimo se toliko, ako se ponaša „Ci Her Zeitung“ s tem pozivom med iiserati, ako pa sprejme ta nemški poziv tudi „Marburgeroa“, ki jo vzela s „Taborom“ vred državotvornost v zakup,
potem se pa moramo res nehote vpra-vprašati: ah smo še v Jugoslaviji, ali ћђ?! Demokratski listi, kakor „E-poha“ itd. prinašajo poziv nemškega poslaništva, ki vabi razkropljene Nemce, da st! udeleže nekrvave plebiscitne borbe proti našim lastnim bratom Poljakom! To 'jo škandal brez primere in prepričani smo, da si ne bomo s podpiranjem pangcrmanškili aspiracij pridobili simpatije bratskega slovanskega naroda. Hrup in trušč bi bili zagnali v dobi pred koroškim plebiscitom (žalostnega spomina) naši demokratke, ako bi n. pr. češki listi pozivali koroške Nemce, bivajoče na Češkem, ‘da sc naj udeležijo borbe proti nam. Ali bi sprejeli nemški listi poziv poljskega poslaništva?! Ne! To bi na sprotovalo interesom v sc nemštva. Listi naše 'državotvorne stranke si pa dovoljujejo Šport, ki diskreditira vseslovanska stremljenja. Najznačilneje pa je dejstvo, da sprejemajo uprave teh listov za to uslugo Judeževe groše. Z obelodanjeniem te notice ozir . mserata so si izstavili listi naše „državotvorne“ stranke prav značilno spričevalo ubožnosti, — Živela slo -vanska vzajemnost!
JUGOSLAVIJA.
Ker je u a š m i n i s t r s k i predsednik P a š i č nevarno o-bolel, je nekako zastalo politično ded-vanje in življenje v Beogradu. Or.ou-• lega PaŠiča bo zastopal pri ministrskih sejah naj starejši minister Marko Trilkovič.
Vodilna gospoda naše konstituante še danes prav ne ve, kateri ustavni načrt da bi se naj vzel za podlago naše nove ustave. Sedanja rlada je seve za Markovičev centra lizem, ki izpostavlja našo državo največji nevarnosti. Opozicija in na čelu je- dr. Korošec jo za Protieey načrt z malenkostnimi spremembami. Ako bi se sprejel za nas Slovence edino spa-sni Protičev načrt, izjavlja dr. Kor o -šec Pašiču, da bi pod tem pogojem sodelovale pri vladi in v konstituanti stranke iz opozicije in celo take, ki doslej zavračajo vsako ustavotvorno delo.
Demokratsko časopisje beleži razdor v stranki zemljoradni -kov. Ena skupina zemljoradnikov — med temi seve Slovenci in Bosanci — so kot poslušni sluge demokratov za vstop v vlado; Srbijanci se pa proti-vijo udeležbi pri vladi. Večina bo to -zadevno odločila. Doslej se še nisou-pali glasovati, ker potem bodo šli gotovo vsaksebi kot svoj čas graditelji babilonskega stolpa.
AVSTRIJA.
Tirolci nameravajo izvršiti že v februarju plebiscit po Tirolski za priklopitev Tirolske k Nemčiji. Tirolci bodo izvedli tö akcijo v-kljub vsem tozadevnim protestom od strani entente.
Madžari bi se radi približali Avstrijcem in sklenili z nemški -mi bratci posebno zvezo na protibolj-ševiški podlagi. Avstrija, baje odklanja to madžarsko pobratimijo.
V Avstriji in na Cehoslovaš-kem se deluje na to, da se v kratkem sestaneta predsednika obeh republik: Avstrijec Hainisch in Ceh Masaryk. Sedaj gre še samo za določitev časa in kraja tega sestanka.
Krščanski sooijaloi ter socijalni demokratje, ki ste v Avstriji dve najmočnejši politični struji, se žo pogajate med seboj, kako bi se zbližali v toliko, da sestavita novo koalicijsko vlado,, ki bif naj reševala Avstrijo v teh kritičnih časih po’oma. Avstrijski politiki imajo upanje zhližanja med obema strujama, ker bo Avstrijce gotovo združila zavest prepotrebne skupnosti.
FRANCIJA,
Me d zavezniška konferenca, ki zboruje v Parizu, se je j avila doslej z vprašanjem odškodni -ne, razorožitve Nemčije in načela jo tudi avs rijsko vprašanje. Pred to konferenco še pride:	monarhistično
gibanje v Nemčiji, Avstriji in na Madžarskem, razmerje zaveznikov do Ze-kinjenih držav in amerikanski predlog g’edü ustanovitve ujedinjetija narodov.
Zborovalci pariške medza -vezniške konferenco v Parizu so sklenili, da se skliče v februarju medza-vezniška konferenca v London, kjer se bo reševalo orijentsko vprašanje . Na to konferenco boste povabljeni tudi Grška in Turčija.
Dnevne vesti.
d PASIC NEVARNO OBOLEL. Listi poročajo, da je Pašič nevarno o-bolel in da se je gripi pridružilo Še • netje pljuč. Njegovo stanje je zelo o-pasno in vzbuja v srbski javnosti resno skrb. Posebno so bojijo zanj ra -dikalci, ki vidijo v njem edinega moža, zmožnega, da vzdrži v stranki disciplino. Pri ministrskih sejah ga na-domestuje najstarejši minister dr. M. Trilkovič.
d „NARODOVA“ POLEMIKA . Tata „Narod“ se v zadnjem času kaj rad spusti v polemiko s „Stražo.“ Ta časnikarski starosta pa je tako ponižen v tem boju, da izreže kar cele notice ali članke iz našega lista in jih porine v svoje predale z dostojno polemično pripombo:	Brez komentarja!
Ata Tavčar se starajo in z njim vred dozoreva tudi „Narodova“ častitlji -v ost.
d TOČNOST „Narodovih“ poročil. „Narod“ ima v Mariboru za svoj očetovski list tako točnega in „resnicoljubnega“ poročevalca', da je ta vi -del v Götz-ovi dvorani pri nemški prireditvi tudi mariborskega glavarja g. Lajnšiča. G, glavar je bil ta večer na Koroškem večeru v Narodnem domu, Götzove dvorane pa od znotraj niti vi del ni! Iz tega dejstva je lahko raz -vidno, koliko da je resnična in res o-inenka vredna časnikarska, gonja proti častnikom mariborske garnizije, Demokratsko resnicoljubje!
d NOV „NARODNI GREŠNIK.“ Naš „Tabor“ je v eni svojih zadnjih številk stikal po „grešnikih“, ki so se pregrešili v narodnem oziru ter naštel vse oblasti, od političnih do cerkvenih. Pozabil je pa na dr. Kukovca, Gana demokratskega »numvirata, ki je v Belgradu priredil na čast nemške delegacije sijajno večerjo. Morda se je vršil banket „za narodov bla -gor“ ?
d KOPIJA „Tabora“. Duševno sa moslojni in originalni „Tabor“ je začel kopirati „Stražo“ in .„Gospodarja“. Od Novega leta sem prinašata naša lista sobotna tržna poročila iz Mari -bora. Sedaj naenkrat je prišepni za nami tudi Voglarjev „Tabor“ ki prinaša za razne demokratske dame pri Ženskem društvu cene za petržil, čebulo, korenčke, itd« Tržne cene so za ljudi po deželi, ne pa za mestno gospodo, ki cene na trgu več kot dobro pozna. Pa vendar ne bo kelo t/d’ da je „Tabor“ razširjen tudi po dežt lil Demokratska originalnost — četi dl je Še prava kopija!
d NOVO „KORITECE.“ Ker tarejo beograjske centraliste mučne skrbi radi splošnega pomanjkanja vladnih korit, so ustanovili državna pod-tajništva. Eno Izmed teh tajništev je rrevzei naš slovenski dr. Grega Žerjav. Sedaj so pa pridelili ljubljanskemu delegatu finančnega ministra ta-lozvanega „pomočnika“ in je imenovan v to svrho Petar Milojkov č. Naši demokratje res vzorno skrbijo za nova korita, kjer se vzdržujejo na stroške davkoplačevalcev ’„mogočni stebri“ državotvorne stranke.
d SOKOLSKE MANIRE. Pred par dnevi je privedel starosta dr. Gorišek jato Sokolov v Spodnji Porčič , kjer so se zbrali v svrho zborovanja v gostilni Ceh. D.o pravega zborovanja pa ni prišlo, ker je rujna kapljica 'e prekmalu zmešala sokolske možgane. — „Brnta“ Sila in Šinkovec sta v neki gostilni pri Sv. Trojici sanjarila štiri dni pri ljubem „glažeku.“ Gospod starosta so se nato spomnili obeh teh 1 rateov in jim pomagali s svoj;m vozom nazaj v staro gnezdo. Enega iz’ med teh gosp od okov bolijo baje reber-ea od trde gostilniške klopi. Razven-tega je izgubil klobuk. Tz vsega te razvidno, da. delujejo „ptiči“ pod vodstvom svoiega staroste prav vneto „za narodov blagor,"
d POZOR, šentlenartski okraj! V dnevih 14. in 15. februarja t. 1. vrši se pri Sv. Lenartu v Slov. gor. dvodneven tečaj za društvene voditelje ,
\
ш odbornike SKZ in druge katoliške j organizacije. Prosvetna, izobraževalna j društva in krajevni odbori SKZ, agitirajte marljivo za prav obilno udeležbo že sedaj. Vsaka župnija mora poslati najmanj 5—7 udeležencev.
d V STRNISCU pri Ptuju priredi na Svečnico zvečer tamošnja po -đružnioa Jugoslovanske Matice pred -pustno veselico, ki bo jako zanimiva. Sodelovali bodo Rusi, katerih se na -haja .sedaj v ondotnem taborišču do 2000, peli svoje krasne ruske narodne pesmi, plesali kozaški narodni ples itd, Iz Maribora se pričakuje znatna udeležba, pridejo gojenci tukajšnje vojne realke in različni srbski in hr-vatski častniki. Tako bomo imeli v resnici lepo in zanimivo slovansko prireditev, Kdor se hoče tega večera pri |etno in 7. užitkom zabavati naj ne zamudi obiskati begunskega taborišča v Strnišču.
JOSIP STRITAR. Podpornazbir-ka, ki so jo svoječasno podvzele čla -pice Mariborskega slovenskega ženskega društva, da pomagajo revnemu pesniku, ni ostala brezuspešna in nabralo se je 300 K. Za teli BOOK se je dobilo pred Božičem 1200 K in za ta denar je nabavila g. Kristanova, soproga častnika, prideljenega dunajski leparacijski komisiji, več buteljk vina, malinovca in raznovrstnih jedil. Omenjena gospa je poročala, da sta našla s soprogom Josipa Stritarja v bedi, v nezakurjeni sobi. Pesnik, kateremu že odpovedujeta vici in sluh, se je darilc zelo razveselil. Kmalu nato je prejelo Mariborsko slovensko žensko društvo pismo, v katerem se Stritar v iskre -nih besedah zahvaljuje v svojem in v imenu svoje žene za sprejeta darila . Podpisano društvo se obrača s prošnjo na naše rodoljube, da pomagajo s primernimi darili olajšati pomanjkanje, V katerem živi naš pesnik na Dunaju. Mogoče podari kdo nekaj slanine ali sladkorja. Društvo bo skrbilo, da pridejo darila v njegove roke, — Mariborsko slovensko žensko društvo.
d LJUDSKO ŠTETJE, Z ozirom na važnost ljudskega Štetja opozoruje-mo na sledeče: 1. Vpisujte natančno dan, mesec in leto, keda,j se je kdo rodil. Ako bi katera oseba na tako vprašanja ne vedela odgovora, se je treba prepričati iz raznih dokumentov domovnice, 'dol. knjižice, rojstnega lista itd. 2, Vpisujte kraj rojstva zelo razločno in natančno. 8. Glede državljanstva podčrtajte, ako ste jugoslo -vanski državljani, že natisnjeni odgovor; za tujce se vpiše ime države, kateri pripadam; za osebe, ki imajo opcijsko pravico, se podčrta besedo „neodločeno“. 4. Za materni jezik se sme zapisati samo en jezik, Ako govori kdo Še druge jezike, so vpiše to V posebne kolone. Kdor ne zna pisati, naj oddaja popisnemu komisarju točne odgovore, sicer bi ga. kaznovali najstrožje v smislu posebnega zakona o popisu prebivalstva in živine.
d TOBAČNI TRAFIKI v Studencih, Okrajna cesta štev, 9 in Obrežna cesta Štev, 1 sta razpisani do 15. februarja 1921 potom javnega natečaja. V enoletnem času se je za trafiki dobavilo za 170.428 K 80 v tobačnega materijala od česar je znašal trail-kantskš dobiček 14.205 K 97 v. Polo -žiti se mora p redno se ponudba izroči 1400 K jamščine.
d ODLIKOVANJE MESTA BL> GRAD. Dne 27. t. m. je izročil bivši vrhovni poveljnik orijen.tske armade, general Franchet d’Esperey, mestu Beogradu na slovesen način križ francoske častne legije. Iz Beograda bode odpotoval v južne kraje Srbije, predvsem na Kosovo, kjer se bo vršila v staroslavni cerkvi Gračaniea sloves -na spominska slavnost na kosovsko bitko. V Beogradu bo položil general Franchet d’Esperey v imenu irancos-ke vojske venec na grob pokojnega vojskovodje Mišiča. Obiskal bo tudi Sarajevo.
d VZPOSTAVITEV železniškega prometa med Jugoslavijo in Madžar -sko. S prvim aprilom t. 1. bo ’o vzpostavili promet med obema državama in sicer proti Hrvaitski in na progi južne železnice proti Pragerskem.
d BRZOVLAK BEOGRAD-ZAGREB, Na progi Beograd—Zaigreb bosta od dne 1. februarja nadalje redno vozila brzovlaka št. 5 in G.
d GORICA v popravilu. Odkar drže Italijani Gorico v svojih rokah , so začeli tudi popravljaj razna raz -
bita, porušena ter poškodovana poslopja. Statistika izkazuje, da je bilo poškodovanih 2200 poslopi', od teh je sedaj popravljenih 1200. Popravila., se vrši brez pravega načrta, prav po i-taljanski nepreudarjenosti in z očivi-dno površnostjo.
d VISOKA ODŠKODNINA, Nemška vlada je plačala odškodnino za poljski konzulat v Vyatislavi, ki so ga razbili povodom demonstracij, v znes-sku 219.500 nemških mark in 40,000 francoskih frankov.
d ITALIJANI so začeli ponekod izvrševati rapallsko pogodbo; in ostav-Jjajo zasedene kraje. Italijanski od -hod pa, nič kaj ne dopade našim ljudem, ker Lah prav nič ne loči med svojo in tujo lastnino. Lahi vkrcavajo poleg svojega vojaštva,ha parobro de vse, kar je ostalo izza stare Av -sirijo. V Šibeniku so že vkrcali bog -zna koliko vojnega materijala in med drugim tucli gradivo, ki je bilo pripravljeno za ličko železnico,
d ITALIJANSKI SOCIJALISTI za odstranitev križa, iz šol. Laški ii -sti pišejo, da jo sopijaldemokratična stranka v Italiji naročila vsem županom v Italiji, ki se nahajajo v social-demokratičnih rokah, da naj križe nemudoma odstranijo iz vseh ljudskih šol. Kljub temu, da so socijaldemo -krati in zlasti komunisti izraziti ter strupeni sovražniki katoliške cerkve, so vendar tudi v naši sicer katoliški Sloveniji tisočeri in tisočeri, kateri se sicer smatrajo za katoličane, pa so brez pomisleka oddali svoje glasove za rdočkarje in komuniste. Dal Bog . da bi ti zaslepljenci in zapeljaaoi žs kmalu uvideli svojo zablodo!
d ŽRTEV ZGANJA. Krojaški pomočnik R adorer je pred dnevi prišel k nekemu kmetu blizu Klosterneuburgs na Nižje Avstrijskem, ki je ravnokar kuhal žganje. Raderer je rekel kmetu, da si upa izpiti 20 kozarčkov Žganja, Kmet mu tega ni verjel in mu
Ije rekel, da mu izplača 1000 kron ar ko izpije 20 kozarčkov. Raderer se je nemudoma lotil dela. Toda žo pri 18
Ikozarčku se jo zgrudil na tla, zadela ga je kap. Nesrečna žrtev žganja!
d V YOTLEM DREVESU zmrznila. V gorovju blizu Solnograda so našli to dni mrtvo truplo neke heznane, okrog 40 let stare ženske osebe čepeti v votlem drevesu velikanske smreke , Očividno jo nesrečnico zasačil strahovit vihar, vsled česar je šla iskat zavetja v votlo smreko, kjer jo zmrzni -la.
d MUTEC SPREGOVORIL po 16 letih. V Dalmaciji je zbolel pred 16 leti neki Joso Cagalj na legarju ter popolnoma izgubil dar govora. Pred par dnevi je mož zopet obolel na le -garju. Za časa bolezni pa jo začel na veliko začudenje svojcev izgovarjati nosamezne besedo in bolj ko so je bližala bolezen koncu, tem razločneje je govoril, V par dnevih se mu je dar, govora zopet povrnil.
d CEGAVE so katoliške cerkve na Oehosiovaškem ?, Župni cerkvi v Lita-vi in Kolinu pri Olomucu na Morav -skem so si osvojili husitski razkolniki ter začeli cerkvi upravljati za svojo krivoversko službo božjo. Prizadeta župnika sta tožila pri tamošnjem o -krajnem sodišču husitsko krivoverce zaradi motenja posestva. Okrajno sodišče je razsodilo -v prilog krivover -eem: Dotična župnika sta vlož la priziv na okrožno sodišče v Olomucu, ka terc je zavrglo prvo razsodbo ter razsodilo: Župniki sicer niso lastniki kar tollških cerkva, pač pa imajo pravico, da smejo razpolagati s cerkvami, so torej upravičeni naprtiti tožbo zaradi motenja posestva proti slehernemu. Husiti v čohoslovaški republiki nimajo torej nobene pravice do katoliških „cerkva.
d ATENTAT na francoskega čast nika. Dno 22. t. m, je v bližini Glivic Gornja Slezija, vrgel neznanec ročno granato v automobil francoskega stotnika Ponpard. V vozu se nahajajoči spremljevalci stotnika so lahko ranjeni, voz je poškodovan; uvedena je stroga preiskava.
d VSEUČILIŠČE za ženske v An gl-ji: Angleška vlada je sklenila, da ustanovi v mesta Cambrigde v Angliji lastno vseučilišče za "ženske. Na tem vseučilišču bodo kot sb'šotoljioe vpisane samo ženske osebe. Tudi bodo kot profesorji, dekani in rektor na* stavljene samo ženske.
ш
d DRŽAVA FRAMAZONOW An-vlada namerava v Nemški vzhodni Afriki, katero Je odvzela Nem -čiji, ustanoviti lastno državo za fra-mäzöne, Ker je podnebje ugodno bo -de tamkajšnja zemljišča pokupili samo framazom, Kaj ne, jako vabljiva de -žela tudi za naše brezverce?
d PJ0TR.O GRAJSKO prebivalstvo. Prilikcm zadnje izdaje krušnih nakaznic so ugotovili število petrograjsko-ga prebivalstva, ki znaša 1,689,5.17 oseb.
iz Prekmurja.
d „PREKMURSKI GLASNIKA vulgo „lažnik‘% katerega so ustanovili demokrati iz izvozničarskih fondov, je vsled pomanjkanja naročnikov ria Silvestrov večer po kratkem hiranju v Koderjevem naročju mirno zaspal. Na-iomestoval ga bo „Glas Svobode“, katerega bo urejeval znani lendavski g. Globočnik, ki bo imel za to dovolj ča-
'1387 ...	- ?
’d MURSKOSOBOŠKI LIBERALCI perejo svojo umazano perilo v raznih slovenskih demokratskih dnevni kih. AH ne bi civilna oblast, ki se v Prekmurju skriva pod firmo civilnega komisarijata, mogla najti kake bolj .e nerilnice za take namene? Bi bilo zelo hvaležno in potrebno delo!
d PREKMURSKE CESTE so podobne blatnemu morju. ML res ne moremo razumeti, kaj dela v Murski Soboti gradbeni urad. Ali se v Prokm..-iju res vse sme zapostavljati in še K» velo ceste, ki so namenjene javnemu prometu? Na to prosimo odgovora!
d V DOLG1VASI blizu Dolnjo Lendave je na do sedaj še nepojas -njen način zadnjo nedeljo, dne 23. t. m< nek zlikovec ustrelil poročnika 43, pešpolka Ridlinka, ki je bil na lovu, Sumijo* da ga je ustrelil neki divji lovec, katerega je hotel omenjeni poročnik v jeti. Mlad poročnik, kateri je bil povsod priljubljen, zapušča mlado soprogo, s katero je šele štiri tedne bil poročen
Iz Maribora.
d MARIBORSKA AFERA. Demokratsko časopisje Je napravilo iz ko -roškega večora in nemške prireditve pri Gotzu oelo — „grozno“ afero, s katero so napolnili „Tabor“, „Jutro“ in „Narod“ cele stolpiče. V celi zadevi so po poroč lih ravnokar omenjenih listov najbolj prizadeti oficirji mari -borske garnizije, ki so se udeležili nemškega slavi j a in sedaj bi morali na zahtevo demokratske žurnalistike vsi v Makedonijo ali pa sploh iz ar -made. Mi smo mislili, da jo bila pri Götzu kar cela garnizija, a tata „Narod“ našteva samo dva in od teh dveh Je morai biti eden navzoč kot kapel -aik, ker je pri nemški prireditvi svi -rala vojaška godba* Za celo zadevo se no bomo brigali, ker nam je pre -malenkostna, ampak samo konštatira-mo, da izvira cela nepotrebna gonja iz naročil prof. Voglarja. Prof, Vo -gl ar ju svetujemo, da zapre enkrat svoja usta tozadevno, če ne bomo mi
жшшттттвw^mBBmrnBSB^^msiaSBsa^sssBeSE&.
posvetili v celo afero in obelodanili Voglarjevo krivdo, ki ni tokrat nič manjša nego gospode od „Tabora“, ki je svojčas insoeuirala pobijanje šip po Mariboru. G. Voglar se je po temeljitem mačku po 'koroškem večeru streznil v toliko, da je znal drugo jutro, cela zadeva bi lahko postala zame sitna, je obrnil kopje in je lopnil z njim mesto po sebi — po garniziji. Ljudje Voglarjevega kova imajo najmanj vzroka hujskati na izbao iz vojne ali na premestitev v južne dele na še domovine* Koliko pač mora biti vredna gonja prof. Voglarja proti o-liclrjem,' saj je to človek, ki je svoj -Čas med vojno najbolj beračil po fa-rovžili, v narodnjaka in demokrata se je Še le prelevil pri preobratu. Kako da je Voglarjevo jugoslovanstvo, nam pričajo dejstva, da si je ta voglarski politik najbolj brusil pete, da. je pri -pomogol mariborskim Nemcem in nemškutarjem do volilne pravice,.' Ni bil samo pobratim germanstva za časa volitev, ampak je trosil po Prekmurju tisoče med madžarone, da so volili z demokratsko prikrojeno ; Virstveno stranko., Ako človek, katerega se dr -že tako grdo umazane maroge brez,-značajnc' nehvaležnosti u apr am du -ovniški darežljivosti in v narodnem obziru, da ne omenjamo njegovih političnih kozlov in koštrunov, sedaj blati in pobija narodno malenkostne prestopke — kaj tac'öga je mogoče pričakovati le — od demokratske značajnosti Voglarjevega kova.
d NARODNA DOSLEDNOST naših demokratov.- V Mariboru smo tako srečni, da imamo Mariborsko tiskar -no, last državotvorne soli, ki tiska „Tabor“ in „Marburger Zeitung“, ki pišeta oba v jugoslovanskem smislu , kakor je to zatrdil sam minister dr. Kukovec regentu, ko je ta začudeno vprašal: „Pa švabski list v Mariboru?“ Demokrati, katerim je narodnost največja svetinja, si štejejo v dolžnost zalagati nemštvo na Slovenskem Štajerskem z nemško dušno hrano, katero jim nudi „Marburger Zeitung.“ — Kaka narodna doslednost da vlada med „Taborom“ in „Marburger Zeit.“ pod skupno demokratsko očetovsko hišo, nam svedoči zadnja afera koroškega in . Männergesangs-veeera. „Tabor“ jo začel prvi gonjo zoper oficirje in udeležence pri Götzu: „Marburger Zeitung“ pa zagovarja Nemce im njihovo prireditev pri Götzu in vendar sta oba lista last in spadata pod ob-last skupnega demokratskega očetov -. stva. Mariborski demokrati so kakor rimski bog Jan, ki imajo eno lice za Jugoslovane, drugo pa za Nemce, za nemškutarje in Če bi bilo treba za — kanibale.
d NEMŠKE 'AFERNE prireditve pri Götzu se je udeležil tudi znani in najzagrizonejši demokrat — Pirčev prijatelj sodnik dr. Kramer. Koliko dobroto bi nam storila „Tabor“ in pa „Jutro“, ako bi tega narodnjaka poslala iz Maribora kam v Makedonijo ali ob albansko mejo. Najljubše bi pa nam bilo, ako tega gospoda radi udeležbe pri aferni prireditvi sploh izbae-nejo od sodnije. Makedonija in pogon
iz službe jo od demokratov nasveto -vani medikament — a za demokrate , ki so in ostanejo največji petoiizci — Švabov.
d ODGOVOR „Taboru“ in „Narodu.“ Na prireditev bri Götzu dne 22.
t.	m. sem šel pogledat samo iz radovednosti, da vidim, kdo se je udeležil nemške slavnosti. Bil sem tam čisto ivratko časa, Odšel sem nato v Narodni dom na koroški večer. Kdor kaj drugega piše o tem, tisti laže, — Fr, Žebot.
d PRAVOSLAVNA CERKEV v Mariboru. „Jutro“ poroča, da se osnuje v Mariboru pravoslavna cerkvena občina, ki si bo zgradila svojo lastno cerkev. Radovedni smo, ali bodo naši. liberalci potem iskali „versko tolažbo“ v novi cerkvi.
(i CENTRALNA BANKA v Zagrebu jo otvorila' svojo podružnico v Mariboru, Aleksandrova cesta Št. 46, poprej kavarna „Tegetthoff“. Podru -žniea je že začela poslovati.
d SLOVENSKA STENOGRAFIJA. S prihodnjim tednom bo začel poučevati slovensko stenografijo "profe -sor z državnim izpitom. Pojasnila daje vodstvo deške ljudske šole I (Razlagova ulica 16),
d MLAD. MAR. DRUŽBA pri č. frančiškanih igra v nedeljo, dne BO,
t.	m. v Narodnem domu še tretjič lepo igro „Sv. Vid." Začetek ob dveh pop.
d DRUŠTVO jugoslovanskih po -štnih uslužbencev v Mariboru priredi tudi letos svoj plesni venček s sodelovanjem uradniških in služabniš kih kategorij in sicer v torek dne 1. februarja 1921 ob 20. (8. zvečer) uri v gornjih prostorih Oficirskega doma (Narodno gledališče). Prireditev bo e-na najlepših, kar jih je letos videl Maribor. Svira vojaška godba. Obleka promenadna. Vstopnice se dobe v predprodaji pri vseh linicah mariborskih poštnih uradov, pri denarnih in paketnih dostavljačih in neposredno pri društvu. Cisti dobiček prireditve je namenjen društvenemu podpornemu skladu.
PLANINSKI PLES, Mariborska podružnica S, P, D, opozarja na tozadevna vprašanja, da'se ne bo na planinskem plesu nikogar odiralo, posebno jestvine se bodo prodajale po i-stih cenah v Šotoru, kakor v trgovinah. Vina V šotorih -bodo iz Sloven -skih gorio iz najboljših vinogradov tor jamči za pristnost odbor.
PONAVLJALNE PLESNE' VAJE za Češko besedo se vršijo v dvorani gostilno Maribor za poštni in planinski ples v pondeljelc, 81. januarja in četrtek, 3. februarja, vsakokrat ob У28, uri zvečer. — Rotter,
Orlsssi vestnik.
o	ODBOR CELJSKIH ORLIC priredi v nedeljo dne 80 t. m, ob 3 •• uri popoldan v vrtni dvorani bolela „Beli vol“ igro „Človeški po'. Mo“,. Na sporedu je tudi govor, telovadba in petje. K obilni udeležbi ste prisrčno vabljeni.
d HIMEN. Dne 24. t. m. se je poročil v minoritski cerkvi član ptujske-
ga Orlovskega odseka, Stefan Kuhar z mladenko Katarino Weisbacher, članico Marijine družbe. Bilo srečno t — Med svati je nabral načelnik Orlov -skega odseka 476 K za Orla, Iskrena hvala!
Novejše.
VSLED PASICEVE bolezni* ki se pu znatno boljša, je nastopila povza v političnem delovanju konšlituante. Demokratom je ljuba ta stagnacija, ker se na ta način potom zavlačeva nja ohranijo še nekaj časa na vladi.
PRIHODNJA SEJA* kpnštituante bo jutri.
NOVEJŠA POROČILA iz Beograda javljajo, da stopa dr. Korošec zopet v ospredje politike. Protič in dr. Korošec sta se zedinila, da se vzame Frotičev načrt kot temelj ustave, potem bo tudi opozicija popustila glede poslovnika. Sestavlja se baje nova Protič-Koroščeva parlamentarna skupina iz: radikalov, zajedničarjev, Jugoslovanskega kluba, muslimanov in morda tudi radičevcev.
DRUGE VESTI pa zopet govorijo, da pripravlja d,r. Korošec nov u-stavni načrt kot nekaki most med Pro-tičevo in Markovičevo ustavo.
Narodno gospodarstva.
g NAS DRŽAVNI DOLG. Notranji dolg naše države znaša 3 milijarde dinarjev, ves naš državni dolg pa skupaj 6 milijard dinarjev.
g ŽITNE CENE v Sloveniji. V Backi stane meterski stot pšenice 970' do 980 K, ječmen 520 K, oves 310 K, nova koruza 860—380 K, na velikem žitnem trgu v Subotici stanc pšenica 070-980 K, rž 840 K, ječmen 420 do 430 K, oves 360 K meterski stot; v. Slavoniji pa stane pšenica 1000—1020 kron, nova koruza 400—410 K* oves 300—310 K. V Starem Bečeju stane pšenica 1000 K, oves 290—300 K, nova koruza 400 —420 K, beli fižol 700 kron meterski stot.
g CENE SVINJAM, V Subotici plačujejo debele svinje po 25—26 K za kilogram, svinjsko mast pa po 44 kron. Trg je bil. prav Živahen.
g VREDNOST naše srebrne krone. Vrednost naše srebrne krone znaša po londonskih cenah približno 11 naših papirnatih kron. Italija plačuje
naše srebrne krone po 2 liri, kar bi
približno odgovarjalo tej ceni. Ako pa greš v menjalnico, pa dobiš za našo staro srebrno krono komaj 6—7 papirnih kron.
g VREDNOST DENARJA. Avstrijska krona si je nekoliko opomogla, kajti za 100 avstrijskih kron se plačuje 24—25 naših kron. Tudi italijanska lira je v vrednosti nekoliko poskočila, kajti za 100 laških lir moraš dati 515—520 naših kron. Za 100 nemških mark se plača 235—287 naših K. Ameriški dolar je v vrednosti nekoliko padel, kajti njegova vrednost znaša v našem denarju 141.50 K.
g CARINA NA ČEVLJE. Ministrstvo za trgovino in obrt namerava na merava naložiti na uvoz čevljev 800
Hoj stric in msl župnik»
Iz francoščine prevedel Paulus.
(Dalje.)
„Nikakor ne!“ je resnobno trdil gospod de Conprat; Izgteđal pa je vkljub 'temu, kot da se s lnp dobro zabava na račun moje otroške nevednosti. „Po mojem mnenju ženska, M ni koketna, ni ženska.“
„Dobro! Potrudila se bom, da tudi jaz postanem koketna.“
„Pojdimo v salon, gospodična 'de Lävatle! “ je rekel gospod župnik in vstal-.
„Glej! — Gospod župnik je užaljen!“ sem premišljevala. „In vendar nisem rekla ničesar narobe — — ?“
Dež je prenehal in oblaki so so razpršili. Zato sem ponudda gospodu de Conprat sprehod po vrtu.
In Šla sva. Niti za dovoljenje nisva koga vprašala. Gospod župnik pa je gledal otožno, skoroda mračno za nama.
Kakor otroka sva letala po mokri travi, si rosda noge, se pogovarjala in so glasno smejala. Zlasti jaz sem bila zgovorna. Pripovedovala sem mu svoje doživljaje, svoje nadloge, svoje ailadostn« sanje, svoje neprijetnosti.
O	prelepi krasni večer!
Gospod de Conprat je splezal na črešnjo jo stresal z vso močjo, in drevo je vsipalo na mojo glavo celo ploho dežnih kapljic. Z u strni polnimi sladkega sadu je kričal s črešnje, da se kapljice bleste v mojih laseh kakor venec dragih kamnov in da še nikoli ni videl kaj tako lepega,
„In Suzana“, sem pravila sama sebi, „trdi, da so vsi moški enaki in — za nič! Ali je mogoče, da je človek tako neumen?“
Vrnila sva se v salon, kjer so zakurili velik ogenj, da bi se posušila. Sedla sva drug poleg drugega in nadaljevala v skrivnostnem šepetu naji ne pogovore.
Teta je obupana gledala mojo drznost in moj radostni obraz ter ni rekla ničesar, Gospod župnik je bil vesel, da sem zadovoljna, obenem pa poln skrbi za mene in je čisto pozabil prisesti k nama. Ah, prijetni večer!
Nazadnje Je gospod de Conprat vstal, da se poslovi, in spremili smo ga ha dvorišče.
Prisrčno se je poslovil od župnika prijazno se je zahvalil moji teti. Po -
tem pa je prišel k ;\oni, me prijel za roko in mi polglasno rekel:
„Želel bij da ta večer nikoli ne neha!“
„In jaz Šele! Ampak vrnete se , kajne ?“
„Gotovo! In upam, da v kratkem. Pritisnil si je mojo roko na ust .nce, — in zares, človeška narava mora biti polna hudobnosti, ker to počaščeni e je' bilo za mene tolika slast, tako živa, tako popolna, da se mi je zbudila nedovoljena misel — moj Bog, ali naj povem? — da, zbudila se mi je misel, ki je pa nisem izvršila, naj bi ga objela m poljubila na lice, vkljub teti , vkljub župniku, ki je pazil na naju , kakor zmaj čisto nove vrste, kakor kak prijazen, clebelušast, dobrodušen zmaj.
VII,
Po odhodu gospoda de Conprat je živela moja duša v blaženosti, ki jo je težko popisati. Na zunaj se je kazala moja sreča v ten>, da sem poskakovala, se vrtela na peti in plesala. Na ta način sem zadnje čase sploh izražala najraznovrstnejša öuvstvä.
Ko sem se dovolj naplesala, sem
se vrgla v zeleno travo, gledala v nebo in sanjala o vseh mogočih re -čeh, mislila pa nisem ničesar. Preživljala sem sladko dremavost, sanjav mir, zdelo se mi je, da spim, pa sem vendar bedela, Ti dnevi so mi ostali celo življenje v naj Slajšem spominu . Od tstega časa imam tudi posebno veselje nad modrim nebeškim obokom, kt ge mi je zdel, da sočustvuje z me -noj, najsi sem b la žalostna ali vesela, resna ali lahkomiselna*
Ko se je moja domišljija že dovolj nablodila po temnih polih, tako temnih, da je le tipajoč počasi stopala naprej, sem ji dovolla, da se vrne nazaj k luči in razmišlja o gospodu de Conprat. Smehljala sem se ob spominu na njegovo odkrito lice, njegov do-brovoljni smeh, njegove bele zobe, Do padal ml je poljub, ki mi ga je priti * snil na roko in z radostno utripajočim srcem sem Sanjala, da bi ga bila . lahko objela, če bi se bila vdala svojim željam. Dolgo sem se oklepala takih sladkih sanjarij, tako dolgo, da sera se končno vprašala, kaj je vzrok mojemu nenavadnemu dušnemu sta -nju.
Dalje prihodnjič*.
/ »Straža.*
4
Ж ja*iiar*a iMf,
liron carine na en par čevljev brez o-	,	industrija izdela	na leto k večjemu	j	g	TOBAK ZA PIPO. Kakor po -
žira na kakovost blaga, Ta namera bi	j	poldrugi milijon čevljev, ne more to-	ročajo	listi, namerava monopolna u-
bila za naše ljudstvo hud udarec, zla	j	rej pokriti domače	potrebe za 12 mili-	j	erava	ves tobačni pridelek iz Hrvats-
srti ako pomislimo, da naša čevljarska	1	Jonov ljudi.	I	k e in	Vojvodine ter navadnejši tobak
iz Bosne predelati za pipo. Tobak bodo poslali v Slovenijo, kjer ga bocfc oredelaii in se bo razpečeval v paketih po 2 K.
Zadružna banka Split podružnica Maribor
potrebuje 1 __
kniigovodio-korespondeiita in blagajnika
Prošnje z referencami naj se pošljejo na Zadružno banko, podružnica Maribor, Gosposka ulica 20
ReMtira se samo na versirane in prvorazredne moči »-» «	Ravnateljstvo Zadružne banke
M«IA NAZNANILA

МАЖНА:
VJ.a izitied vračajočih se iz 1\1ШГ italijanskega vjetništva ve kaj o pogrtšancu, ki je pi-
sal zadnjič po preobratu 1.1918 iz italijanskega vjetništva pod sledečim naslovom: Murks Franc Campomentra menca di gioureri grappa Jugoslavia, Kastelnovo, Brescia, Italia. Služil jev strelskem polku žt. 26, 2. četa (komp) 4. vod (zug) pri odelku ročne strojnice (Handmaschinenge-wehr) vojna pošta 384. Kdor o ipogušancu kaj ve, näj naznani proti povrnitvi stroškov njegovemu očetu Janezu Murks, pos. v Drvanji št. 18, pošta Sv. Benedikt v Slov. gor.	60
se išče v Mariboru _	da se zanaorejo
vanj postaviti vozovi. Ponudbe aa upravo lista. 2—3 57
Мгдгсш
JPMOJDA /SJE:
Ccstilnitarji pozor!
: Vsled pravočasnega nakupa ponudimo najboljša Bizeljska, Sromeljska, Pišečka rudeča in bela vina, letnika I920 in sicer rudeča in bela po 14 do 16 K in bela po 16 do 18 K iz kleti v Brežicah. »Globus« trg. drušba z o. z. v Brežicah. 3—4 48
Uspešno inserirate v „Straži
Pozor neveste! S
nova spalnica se po ceni preda. Vprašati je v Narodni kavarni. Vetrinjska ulica 2, Maribor. 63
Majhno posestvo pro
daj v Rcšnji pri Št. Janžu na Drav. polju. Vpraša se naj v Pobrežju pri Mariboru, Zer-kovska cesta 23.	1—2 58
SMjMJXHJiJi
se družina z
II fc i £1B L1 • dvemi moškimi močmi, vajeni lesnega dela, proti dobremu plačilu. Kurivo in stanovanje prosto. Vpraša se Loška cesta 15. Marib. 5—5 33
Doka kuharica
di manjše gospodarstvo, išče službe, najraje v župnišču. Ponudbe z navedbo službenih pogojev na upravo pod M. A. 59. 1-2 59
>S(
NAZNA HILO!
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam, da otvo-rim v soboto, dne 29. januarja 1921 ob pol 12. uri na novo opremljeno
kavarno na Krekovem trsu v hotelu „Evropa“ v Cello.
Pii cfvcrifvi suFra mestna gcćba m fok sd 8. do 12. ure zvečer.
Kavarna ostane do 2. ure zjutraj odprta.
Za obilen obisk se priporoča
Hotelska družba ¥ Celin ei
Po nainižji j ceni! i		Po najnižji ceni!
	MANUFAKTURA v novo preurejeni trgovini	
ALBERT KOPAČ Maribor, Glavni trg It 17 |		
Zimsko blago po Essini ceni!	Predaja vsakovrstnega m zemskega тгпаШигпеда blaga In p[etei§fn. Na debelo I Na drobno I	63 Zimsko blago po lastni ceni!
1000 HEKTOLITROV 1000
izvrstnega slavonskega m baranjskega
proda takoj zelo po ceni
ШШГШКА ŠTEDECHICA
(Slavonija).
mm
009
VINA
murnu
2—s
Zadružna banka
podružnica
Maribor
(iospodsks ulica 2G (Pirchanova hiša)
PoiSols v vseh bančnih strokah - Stranki sprejemi dnevno ob urad. nrah
Centrala
SPLIT
ase ose
Podružnice Maribor, Zagreb, Novi Sad
Afüijacija:	2-ц
Zadružna banka Rijeka, Zadružna šfedionlca Trst
Banksvnš oddelek: Bavl se z vsemi bančnimi posli. Obavlja izplačila na vsa tuze mska in Enostranska tržišča pod najugodnejšimi pogoji.
Blagovni oddelek: Kupuje in prodaje na veliko vse domače in prekomorske proi vode. menjalnica: Kupuje in prodaje tuje valute, devize in čeke ter vse vrsta domačih in tujih papirjev. Vloge: Sprejema denar na vložni žiro in tekoče račune ter jih obrestuje pod najioljšimi pogoji.
Vloge na Milice ebreshiie s 4 V* % netto.
Centrala
SPLIT
BBS BBC
a a Osnovna glavnica 50 miljonov kron a st
CENTRALNA BANKA
Đ.D. ZAGREB
PODRUŽNICA MARIBOR

naznanja
da le začela z današnjim dnem uradovati v svojih prostorih na Aleksandrovi cesti št 46 (preje kavarna Tegett-hof) ter se tem potom priporoča cenjenemu občinstvu
Fran: Ouchek svečar
i
častiti duhovščini ™" svojo bogato zalogo
* Mariboru №[NIC0 terktfenih !!e! “
Vetrinjska ulica 26 .......— ........- drag*h *oSžeota-
priporoča 23	2—2 i 34 Solidna postrežba.
ni AMIMCiri ni CC Pustno soboto, 5. februarja 1921 pri Gčtzu v Mariboru
i* bpAl^BlV^I jl|\l S** **m	:•} godba, šrmelj - Vstopnina za nečlane 40 K, za člane 33 Si
Zččekk cb 8. uri zvečer z nesferem skipin - Obleka planinska, prcmeRedna ali narodna noša - „Moderni“ plesi izvzeti
i^dsiätalj in založnik :< Kona. „Straža,"
Odgovorni urednik Franjo Žebot,
Tisk tiskarne sv. Cirila e Mariboru*