strokovne vesti UDK:674.07 Vrednotenje kakovosti površinske obdelave lesa in lesnih tvoriv avtor Marjan PAVLIC, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo 1. U vo d Zgodba povr{inske obdelave nam je prav gotovo vsem poznana. Povr{inska obdelava je zadnja faza pri izdelavi pohi{tva iz lesa in najrazli~nej{ih lesnih ter drugih tvoriv, z njo izdelek do dolo~ene mere za{~itimo pred mehanskimi po{kodbami in fizikalno-kemij-skimi vplivi okolja, ki se pojavijo med uporabo, hkrati pa z njo dose‘emo, da dobi povr{ina izdelka ‘elene in potrebne dekorativne lastnosti (barva, videz, otip). S kvalitetno povr{insko obdelavo lahko izdelek izbolj{amo in mu povi{a-mo vrednost, s slabo pa ga lahko celo uni~imo. Kljub temu da dobro poznamo ti dve nalogi povr{inske obdelave, se ve~krat zgodi, da ji proizvajalci lesnih izdelkov ne posve~ajo dovolj pozornosti. To se lahko ka‘e v {tevilnih te‘avah in napakah ‘e med samo povr{insko obdelavo ali pa v raznih reklamacijah izdelkov, kjer se po{kodbe oz. napake pojavijo {ele kasneje. Iz tega razloga se moramo povr{inske obdelave lotiti celovito, kar pomeni, da se moramo dobro zavedati kakovosti povr{inske obdelave svojih izdelkov. Da pa lahko dosegamo ustrezno kakovost, pa moramo kontrolirati vhodne materiale, vsako tehnolo{ko fazo in kakovost kon~no obdelane povr{ine. Le na ta na~in lahko dosegamo najbolj{e rezultate. Torej, lahko re~emo, da ima presku{anje v povr{inski obdelavi lesa in lesnih tvoriv veliko vlogo. V tem prispevku bom skušal na kratko predstaviti osnovne preskuse v povezavi s površinsko obdelavo lesa, kakšno vlogo pri tem igra standardizacija in kakšno opremo oz. naprave lahko za to uporabimo. 2. Preskušanje Preskušanje materialov v površinski obdelavi lesa lahko razdelimo na štiri področja: • preskušanje tekočih premaznih sredstev, • preskušanje mokrih premaznih filmov, • preskušanje suhih premaznih filmov (površinskih sistemov), • preskušanje premazov v procesu naravnega ali umetno pospešenega staranja. V okviru preučevanja tekočih premaznih sredstev so pomembne lastnosti premaza, kot so: viskoznost, vsebnost suhe snovi, prostorninska masa (gostota), električna upornost, velikost pigmentov ali drugih delcev ... Od teh lastnosti je odvisen režim obdelave in lastnosti suhih filmov premaza, ki odločilno vplivajo na uporabno vrednost izdelka (Knehtl, 1987). Za preučevanje mokrih filmov z laboratorijskimi nanašalci ali s strojno opremo iz proizvodnje nanesemo premaz na realno ali preskusno podlago. Pri tem lahko preučujemo debelino mokrega filma, prekrivanje podlage s premazom, razlivanje in stekanje premaza, postopek utrjevanja … Lastnosti suhih premaznih filmov lahko preu~ujemo {ele, ko se film dokon~no utrdi. Tako lahko preu~ujemo debelino suhega filma, oprijemnost, pro‘nost, trdoto, odpornost proti obrabi, odpornost proti razenju, odpornost proti udarcem, odpornost proti teko~inam, odpornost proti suhi in vla‘ni toploti, sijaj, barvo, prepustnost za vodo in vodno paro … Veliko lastnosti premaznih filmov (npr. odpornost proti razenju, odpornost proti udarcem, oprijemnost, sijaj …) je v veliki meri odvisno tudi od podlage. Tako ne govorimo ve~ samo o lastnostih premaznega filma, temve~ o lastnostih celotnega povr{inskega sistema, ki ga tvorita premazni sistem (ve~plastni nanos istega ali razli~nih premazov) in podlaga. Preprosto re~eno, z istim premazom in enakim tehnolo{kim postopkom povr{inske obdelave razli~-nih podlag lahko dobimo druga~ne lastnosti povr{in oz. povr{inskih sistemov. Lastnosti utrjenih suhih filmov se zaradi procesa staranja s ~asom spreminjajo. Zaradi tega je smiselno in nujno preu~evati lastnosti premazov pred postopkom naravnega ali umetno po-spe{enega staranja, med njim in po njem. Taka presku{anja so sicer bolj tipi~na za premaze za zunanjo uporabo, ki so bolj izpostavljeni nihanjem klimatskih razmer in vremenskim vplivom, kot so sonce, de‘, veter, sneg, one-sna‘en zrak ipd. To pa ne pomeni, da Les 54(2002) 11 strokovne vesti premazi za notranjo uporabo niso odvisni od staranja. @e med postopkom povr{inske obdelave lesa se v filmu premaza ustvarjajo {tevilne napetosti, ki se s ~asom {e pove~ujejo in lahko kasneje, ob prekora~itvi trdnosti filma, privedejo do raznih po{kodb. 3. Standardizacija Presku{anja materialov v povr{inski obdelavi lesa in lesnih tvoriv so ve~ ali manj standardizirana v nacionalnih, regionalnih in mednarodnih standardih ter opredeljena v raznih tehni~nih predpisih in smernicah. V teh dokumentih so natan~no opisani vsi materiali in metode za izvedbo dolo~enega preskusa. Pa si najprej oglejmo nekaj temeljnih izrazov na podro~ju standardizacije, ki jih dobite na spletni strani Urada za meroslovje (Temeljni izrazi ... , 2002). 3.1. Izrazi na podro~ju standardizacije Standardizacija - dejavnost vzpostavljanja dolo~il glede na dejanske ali mo‘ne te‘ave za skupno in ponav-ljajo~o se uporabo z namenom, da se dose‘e optimalna stopnja urejenosti na danem podro~ju. Mednarodna standardizacija - standardizacija, v katero se lahko vklju~ijo ustrezni organi iz vseh dr‘av. Regionalna standardizacija - standardizacija, v katero se lahko vklju~ijo ustrezni organi iz dr‘av z dolo~enega geografskega, politi~nega ali gospodarskega podro~ja sveta. Nacionalna standardizacija - standardizacija, ki se izvaja na ravni dolo~ene dr‘ave. Standard - dokument, ki nastane s konsenzom in ga odobri priznani organ in ki dolo~a pravila, smernice ali zna~ilnosti za dejavnosti in njihove rezultate ter je namenjen za ob~o in ijaLes 54(2002) 11 ve~kratno uporabo in usmerjen v doseganje optimalne stopnje urejenosti na danem podro~ju. Mednarodni standard - standard, ki ga sprejme mednarodna organizacija za standardizacijo oziroma mednarodna standardizacijska organizacija in je dosegljiv javnosti. Regionalni standard - standard, ki ga sprejme regionalna organizacija za standardizacijo oziroma regionalna standardizacijska organizacija in je dosegljiv javnosti. Nacionalni standard - standard, ki ga sprejme nacionalni organ za standarde in je dosegljiv javnosti. Predstandard - dokument, ki ga stan-dardizacijski organ sprejme za~asno ter je dosegljiv javnosti, da se na ta na~in lahko iz njegove uporabe pridobijo potrebne izku{nje, ki bodo podlaga za standard. Tehni~na specifikacija - dokument, ki predpisuje tehni~ne zahteve, ki jih mora izpolnjevati proizvod, proces ali storitev. Kodeks ravnanja - dokument, ki pri-poro~a ravnanje ali postopke za na~rto-vanje, proizvodnjo, namestitev, vzdr‘e-vanje ali uporabo opreme, konstrukcij ali proizvodov. Predpis - dokument, ki dolo~a obvezu-jo~a zakonska ali na zakonu temelje~a pravila in ga sprejme organ oblasti. Tehni~ni predpis - predpis, ki dolo~a tehni~ne zahteve, bodisi neposredno bodisi posredno tako, da se sklicuje na vsebino standarda, tehni~ne specifikacije ali kodeksa ravnanja ali vklju~uje vsebino le-teh. Standardizacijski organ - organ, ki opravlja priznane dejavnosti na podro~-ju standardizacije. Organ za standarde - standardizacijski organ, priznan na nacionalni, regionalni ali mednarodni ravni, katerega glavna dejavnost, opredeljena v njegovem statutu, je priprava, odobritev ali privzem standardov, ki so dosegljivi javnosti. Nacionalni organ za standarde - organ za standarde, priznan na nacionalni ravni kot nacionalni ~lan ustreznih mednarodnih in regionalnih organizacij za standardizacijo. Osnovni standard - standard, ki obravnava {iroko podro~je ali vsebuje splo{-na dolo~ila za dolo~eno podro~je. Terminolo{ki standard - standard, ki obravnava izraze, ki jih ponavadi spremljajo definicije, v~asih pa tudi pojasnila, ilustracije, primeri itd. Presku{evalni standard - standard, ki obravnava metode presku{anja, ki jih v~asih dopolnjujejo druga dolo~ila, povezana s presku{anjem, kot na primer vzor~enje, uporaba statisti~nih metod in zaporedje preskusov. Standard za proizvod - standard, ki specificira zahteve, ki jih mora izpolnjevati proizvod ali skupina proizvodov, da se zagotovi njegova (njihova) ustreznost namenu. Procesni standard - standard, ki specificira zahteve, ki jih mora izpolnjevati proces, da se zagotovi njegova ustreznost namenu. Storitveni standard - standard, ki specificira zahteve, ki jih mora izpolnjevati storitev, da se zagotovi njena ustreznost namenu. Obvezni standard - standard, katerega uporaba postane obvezna na podlagi splo{nega zakona ali izrecnega sklicevanja v predpisu. Sklicevanje na standarde (v predpisih) - sklicevanje na enega ali ve~ standardov namesto podajanja podrobnih dolo~il v predpisu. 3.2. Nacionalni standardi Slovenske nacionalne standarde je v preteklosti pripravljal, sprejemal in iz- strokovne vesti dajal Urad Republike Slovenije za standardizacijo in meroslovje, v prehodnem obdobju Urad Republike Slovenije za meroslovje (MIRS), ki je deloval v sestavi Ministrstva za {olstvo, znanost in {port, po dokon~ni reorganizaciji pa je za to pristojen Slovenski in{titut za standardizacijo (SIST). Slovenski in{titut za standardizacijo je samostojna pravna oseba, ki ima skup-{~ino ~lanov in predstavnikov ustanovitelja. Njen ustanovitelj je Republika Slovenija, ki je z Zakonom o standardizaciji imenovala SIST kot slovenski nacionalni organ za standarde in nanj prenesla pravico do zastopanja svojih interesov v mednarodnih, evropskih in drugih nacionalnih organizacijah za standardizacijo. Vloga in{tituta kot nacionalnega organa za standarde v Sloveniji je poleg navedenega {e sodelovanje, zastopanje in predstavljanje Republike Slovenije v mednarodnih in evropskih organizacijah za standardizacijo v skladu s potrebami in na nacionalni ravni dogovorjenimi interesi zainteresiranih (Slovenski in{titut za standardizacijo, 2002). Slovenski nacionalni standardi (SIST) so na podlagi konsenza sprejeti dokumenti, ki jih pripravljajo ustrezni slovenski tehni~ni odbori SIST/TC, ki so bili ustanovljeni za posamezna podro~ja. Trenutno je aktivnih 121 tehni~nih odborov, ki zdru‘ujejo ve~ kot 2500 strokovnjakov. Standardi so rezultat prostovoljnega strokovno-tehni~nega dela v skladu z Navodilom o sprejemanju in izdajanju slovenskih standardov in so neobvezni dokumenti, ki jih lahko vsakdo prostovoljno uporablja. Obveznost uporabe standardov lahko izhaja iz tehni~nih predpisov, pogodb ali drugih pravnih temeljev. Novi slovenski standardi so mese~no objavljeni v glasilu SIST Sporo~ila, in sicer v prilogi Uradne objave. Prav tako pa si lahko standarde ogledamo v letni zbirki slovenskih standardov, ki se imenuje Katalog SIST (Slovenski standardi, 2002). Prav gotovo vsakdo pozna nacionalni zbirki JUS in DIN standardov. JUS standardi so bili z Zakonom o standardizaciji umaknjeni iz obvezne uporabe v Republiki Sloveniji (Kra{ovec Vr-hovec, 2000). DIN standardi, ki so oz. imajo tudi pri nas dokaj veliko veljavo, pa so iz nem{ke nacionalne zbirke. Ve~ informacij o DIN standardih dobite na doma~i strani Nem{kega in{tituta za standardizacijo (http://www.din.de). Povezavo z drugimi nacionalnimi katalogi evropskih organizacij za standardizacijo lahko najdete na naslednji spletni strani: http://www.cenorm.be/about-cen/whatis/membership/members.htm. 3.3. Mednarodni standardi Za podro~je povr{inske obdelave lesa so najpomembnej{i mednarodni zbirki EN in ISO standardov. Oznaka evropskih standardov EN je za organizaciji Evropski komite za standardizacijo (CEN – European Commite for Standardization, http:// www.cenorm.be) in Evropski komite za standardizacijo v elektrotehniki (CENELEC – European Commite for Electrotechnical Standardization, http://www.cenelec.org) enaka, le da se {tevilke standardov s podro~ja elektrotehnike pri~no pri 60 000 (Kra{ovec Vrhovec, 2000). ISO standarde izdaja Mednarodna organizacija za standardizacijo (ISO – International Organization for Standardization, http://www.iso.ch), ki ima dalj{o tradicijo kot evropske organizacije, zato so dolo~ena podro~ja v ISO standardih bolje obdelana. Dr‘ave Evropskega gospodarskega prostora (EEA - European Economic Area) evropske standarde v skladu s pravili evropske standardizacije prevzamejo kot svoje nacionalne standarde, ob tem pa umaknejo do takrat veljavne konfliktne nacionalne standarde. Slovenija je pridru‘ena ~lanica EU in ima najve~ji del gospodarskega sodelovanja prav z dr‘avami EU, zato imajo prednost pri sprejemanju novih slovenskih standardov evropski standardi. ^e pa za posamezno podro~je, kjer obstaja interes, ni evropskega standarda, potem se v Sloveniji prevzame mednarodni standard (Evropski in mednarodni standardi, 2002). 3.4. Zbirke tehni~nih predpisov in smernic V svetu obstajajo {tevilne zbirke teh-ni~nih predpisov oz. standardov za natan~no dolo~ene panoge. Dolo~ene panoge so lahko regulirane, kar pomeni, da je upo{tevanje tehni~nih predpisov oz. standardov obvezno. Za podro~je povr{inske obdelave je aktualna predvsem tehni~na zbirka ASTM standardov, za katere je pristojna Ameri{ka dru‘ba za presku{anje in materiale (ASTM – American Society for Testing and Materials, http:// www.astm.org). Standardizacijske organizacije so v Zdru‘enih dr‘avah Amerike razdeljene po pano‘nih zdru‘enjih, kar je bilo pred dvema desetletjema v navadi tudi v evropskih dr‘avah, kjer so le-te pre{le v evropske organizacije za standardizacijo, kot sta CEN in CENELEC. 3.5. Poizvedbe Poznavanje standardov je klju~no za izvedbo preskusa. Dejstvo pa je, da moramo znati najti in izbrati ustrezen standard. Ta naj bi bil ~im novej{i, najbolj aktualen in seveda v uporabi. Podatke o standardih lahko i{~emo sami po klasi~nih tiskanih ali elektronskih katalogih, s pregledovanjem ustreznih spletnih strani in specializiranih revij s podro~ja standardov, ki jih izdajajo standardizacijske organizacije. Seveda i j a Le s 54(2002) 11 strokovne vesti pa lahko vedno poprosimo za pomoč strokovnjake, ki nam lahko opravijo temeljitejše poizvedbe. Pri nas take poizvedbe in prodajo nacionalnih in mednarodnih standardov opravljata Slovenski inštitut za standardizacijo in Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani. 4. Oprema za preskušanje Za preskušanje po standardiziranih metodah moramo imeti ustrezno opremo. V posameznih primerih jo je možno skonstruirati in narediti po navodilih standarda, še najbolje pa je, da jo nabavimo pri proizvajalcih tovrstne opreme. Le-ti imajo dolgoletne izkušnje na tem področju, njihova oprema pa ustreza preskušanju po natančno določenem standardu in je tudi preverjena, certificirana. Podobno velja tudi za razne materiale, ki jih uporabljamo pri preskušanju, saj se moramo striktno držati navodil standarda. Kakršnokoli odstopanje ni dovoljeno, razen v dogovoru z naročnikom. Le-to je potrebno natančno navesti pri interpretaciji rezultatov. V svetu oz. na področju Evrope so najbolj poznani naslednji proizvajalci opreme za preskušanje materialov v površinski obdelavi: • ERICHSEN GmbH & Co. KG, Hemer, Nemčija http://www.erichsen.deA • BYK-Gardner GmbH, Geretsried, Nemčija http://www.bykgardner.com/html/ byk/index.htmL • ZEHNTNER GmbH, Hoelstein, Švica http://www.zehntner.com/, • Thwing-Albert Europe, Deerlijk, Belgija http://www.thwingalbert.com/, • Elcometer Instruments, Aalen, ijaLes 54(2002) 11 Germany; Manchester, England, UK http://www.elcometer.com • Dr. Bruno Lange GmbH & Co. KG, Düsseldorf, Nem~ija http://www.drlange.de/ Na zgoraj navedenih spletnih naslovih najdete tudi elektronske kataloge njihove opreme. 5. Preskuševalna dejavnost S preskuševalno dejavnostjo se ukvarjajo razne neodvisne organizacije. Za področje površinske obdelave lesa sta v tujini najbolj znana Laboratorij za preskušanje pohištva in lesa ter lesnih tvoriv CATAS iz Italije (http://www.ca-tas.com/com/ita/index.jhtml) in Inštitut za okensko tehniko IFT Rosenheim iz Nemčije (http://www.ift-rosenheim.de/ ). Pri nas, v Sloveniji, pa se v največji meri s to dejavnostjo ukvarja Laboratorij za površinsko obdelavo lesa, Oddelka za lesarstvo, Biotehniške fakultete, Univerze v Ljubljani (http://www.bf.uni-lj.si/les/), ki sodeluje tako z lesarsko industrijo kot tudi s proizvajalci površinskih materialov. Dejavnost Laboratorija za površinsko obdelavo lesa, vezana na potrebe lesnopredelovalne industrije in drugih naročnikov, obsega: • preskušanje premazov v tekočem stanju, • preskušanje površinskih sistemov, namenjenih za notranjo in zunanjo uporabo po standardnih in nestandardnih, internih metodah, • analizo napak, ki se pojavljajo pri površinski obdelavi lesa, • svetovanje in pomoč pri odpravljanju problemov, • sodelovanje pri razvoju novih lesnih izdelkov in izbiri najprimernejših površinskih premaznih sredstev. V okviru preskušanja materialov v površinski obdelavi lesa opravljajo naslednje preskuse: • določanje viskoznosti z iztočno čašo f 4 mm (DIN 53 211), • določanje deleža suhe snovi (SIST EN ISO 3251), • preučevanje hitrosti utrjevanja z metodo obteževanja (DIN 53 150), • preučevanje hitrosti utrjevanja po metodi „Drying recorder“ (določanje posameznih faz utrjevanja s potovanjem konic po filmu premaza), • določanje debeline utrjenega filma (SIST EN ISO 2808 - vrtalna metoda, metoda s klinastim odrezom, metoda z Rossmanno-vim mikrometrom, mikroskopska metoda), • določanje oprijemnosti z metodo križnega zarezovanja (SIST EN ISO 2409), • določanje oprijemnosti z metodo odtrgovanja pečatov (SIST EN 24624), • določanje odpornosti proti razenju (ISO 4211-5), • določanje trdote z dušenim nihanjem s Königovim nihalom (SIST ISO 1522), • določanje trdote z obteževanjem po Buchholzu (SIST EN ISO 2815), • določanje trdote z razenjem s svinčniki različnih trdot (ISO 15184, ASTM D 3363-92a), • določanje prožnosti z metodo ovijanja okoli trnov (SIST EN ISO 1519), • določanje prožnosti z metodo po Petersu (DIN 53 155), • določanje odpornosti proti obrabi, “Taber Abrasef (ASTM D 4060- 95, EN 438-2), strokovne vesti • določanje odpornosti proti udarcem s spuščanjem uteži (SIST ISO 4211-4), • določanje odpornosti proti udarcem s spuščanjem jeklenih kroglic (DIN 53 154), • določanje odpornosti proti hladnim tekočinam (SIST EN 12720), • določanje odpornosti proti suhi toploti (SIST EN 12722), 1. ASTM D 660-93. Standard Test Method for Evaluating Degre of Checking of Exterior Paints. 1993: 10 s. 2. ASTM D 1211-97. Standard Test Method for Temperature-Change Resistance of Clear Nitrocellulose Lacquer Films Applied to Wood. 1997: 3 s. 3. ASTM D 2244-93. Standard Test Method for Calculation of Color Differences From Instrumentally Measured Color Coordinates. 1993: 4 s. 4. ASTM D 3363-92a. Standard Test Method for Film Hardness by Pencil Test. 1992: 2 s. 5. ASTM D 4060-95. Standard Test Method for Abrasion resistance of Organic Coatings by the Taber Abraser. 1995: 3 s. 6. DIN 6175-1. Farbtoleranzen für Automobillacki-erungen; Unilackierungen - Teil 1. 1986: 4 s. 7. DIN 52 615. Wärmeschutztechnische Prüfungen – Bestimmung der Wasserdampfdurchlässigkeit von Bau- und Dämmstoffen. 1987: 5 s. 8. DIN 53 150. Prüfung von Anstrichstoffen und ähnlichen Beschichtungsstoffen - Bestimmung des Trockengrades von Anstrichen (Abgewandeltes Bandow-Wolf-Verfahren). 1971: 3 s. 9. DIN 53 154. Prüfung von Anstrichstoffen und ähnlichen Beschichtungsstoffen – Kugelstrahlversuch an Anstrichen und ähnlichen Beschichtungen. 1974: 2 s. 10. DIN 53 155. Prüfung von Anstrichstoffen und ähnlichen Beschichtungsstoffen - Spanpprüfung (nach Peters) von Anstrichen. 1971: 2 s. 11. DIN 53 211. Lacke, Anstrichstoffe und ähnliche Beschichtungsstoffe - Bestimmung der Auslaufzeit mit dem DIN-Becher. 1987: 5 s. 12. EN 438-2. Decorative high-pressure laminates (HPL) - Sheets based on thermosetting resins - Part 2: Determination of properties (ISO 4586-2:1988 modified). 1991: 79 s. 13. SIST EN 927-4. Paints and varnishes - Coating materials and coating systems for exterior wood - Part 4: Assessment of the water-vapour permeability. 2000: 9 s. 14. SIST EN 927-5. Paints and varnishes - Coating materials and coating systems for exterior wood - Part 5: Assessment of the liquid water permeability. 2000: 6 s. 15. Evropski in mednarodni standardi. 2002. Slovenski in{titut za standardizacijo. http://www.usm.mzt.si/ ARHIV/AboutStandardization4.sl.htm (23. sept. 2002) 16. IOS-MAT-0024. Ikea specification. General requirements, surface coverings and coatings. Physical properties. IKEA of Sweeden AB. 2000: 5 str. 1 7. IOS-MAT-0043. Ikea specification. Colour tolerances and handling of samples. IKEA of Sweeden AB. 1999: 2 str. 18. ISO 4211-5. Furniture - Test for surface finishes - Part 5: Assessment of resistance to scratching. 1994: 5 s. 19. ISO 15184. Paints and varnishes – Determination of film hardnes by pencil test. 1998: 7 s. 20. Knehtl B. 1987. Preizku{anje premaznih sredstev v obratnih laboratorijih pohi{tvene industrije. Les, 39, • določanje odpornosti proti vlažni toploti (SIST EN 12721), • določanje sijaja (SIST EN ISO 2813), • numerično vrednotenje barve in določanje barvnih razlik po CIE-L*a*b* sistemu (ASTM D 2244-93, IKEA specifikacija IOS-MAT- 0043), • določanje prepustnosti za paro po metodi s čašo (modificirana 11-12: 327-333, 342 21. Kra{ovec Vrhovec A. 2000. Informacijski sistem za predpise in standarde v Centralni tehni{ki knji‘nici Univerze v Ljubljani. Po‘ar - strokovna revija za varstvo pred po‘ari, 6, 1: 4-7 22. R1 Feuchteschutz durch Anstrichsysteme. V: VFF Merkblatt HO.03. Anforderungen an Beschichtungs-systeme von Holzfenster und -Haustüren. March 1999. Frankfurt, VFF: 7-16 23. R 9 Naßhaftung. V: VFF Merkblatt HO.03 Anforderungen an Beschichtungs-systeme von Holzfenster und -Haustüren. March 1999. Frankfurt, VFF: 51-53 24. Institut für Fenstertechnik e.V. 1999. R1 Feuchteschutz durch Anstrichsysteme 25. SIST EN 12720. Furniture - Assessment of surface resistance to cold liquids (ISO 4211:1979 modified) 1997: 15 s. 26. SIST EN 12722. Furniture - Assessment of surface resistance to dry heat (ISO 4211-3:1993 modified) 1997: 16 s. 27 SIST EN 12721. Furniture - Assessment of surface resistance to wet heat (ISO 4211-2:1993 modified) 1997: 15 s 28. SIST EN 24624. Paints and varnishes - Pull-off test (ISO 4624:1978) 1997: 11 s 29. SIST EN ISO 1519. Paints and varnishes - Bend test (cylindrical mandrel) (ISO 1519:1973) 1997: 10 s 30. SIST EN ISO 2409. Paints and varnishes - Cross cut test (ISO 2409:1992). 1997: 15 s 31. SIST EN ISO 2808. Paints and varnishes - Determination of film thickness (ISO 2808:1997). 1999: 46 s 32. SIST EN ISO 2813. Paints and varnishes - Determination of specular gloss of non-metallic paint films at 20D, 60D and 85D (ISO 2813:1994, including Technical Corrigendum 1:1997). 1998: 16 s. 33. SIST EN ISO 2815. Paints and varnishes - Buchholz indentation test (ISO 2815:1973). 1998: 9 s 34. SIST EN ISO 3251. Paints and varnishes - Determination of non-volatile matter of paints, varnishes and binders for paints and varnishes (ISO 3251:1993) 1997: 13 s. 35. SIST EN ISO 7783-1. Paints and varnishes - Determination of water-vapour transmission rate - Part 1 Dish method for free films (ISO 7783-1:1996, including Technical Corrigendum 1:1998). 1999: 17 s 36. SIST ISO 1522. Paints and varnishes - Pendulum dampind test. 1998: 13 s 37 SIST ISO 4211-4. Furniture - Test for surfaces - Part 4: Assessment of resistance to impact. 1995: 7 s 38. Slovenski in{titut za standardizacijo. 2002. Slovenski in{titut za standardizacijo. http:// www.usm.mzt.si/arhiv/AboutStandardization.sl.htm (23. sept. 2002) 39. Slovenski standardi. 2002. Slovenski in{titut za standardizacijo. http://www.usm.mzt.si/ARHIV/ AboutStandardization2.sl.htm (23. sept. 2002) 40. Temeljni izrazi na podro~ju standardizacije (SIST EN 45020:1999). 2002. Slovenski in{titut za standardizacijo. http://www.usm.mzt.si/ARHIV/ AboutStandardization1.sl.htm (23. sept. 2002) metoda po DIN 52 615 in SIST EN ISO 7783-1), • določanje prepustnosti za vodo in vodno paro po priporočilih Inštituta za okensko tehniko iz Rosenheima (Rl Feuchteschutz durch Anstrichsysteme), • določanje odpornosti premazov proti temperaturnim spremembam (ASTM D 1211-97, ASTM D 660-93), • določanje prepustnosti za vodno paro (SIST EN 927-4), • določanje prepustnosti za vodo (SIST EN 927-5), • umetno pospešeno staranje v laboratorijski komori z vizualnim opazovanjem, numeričnim spremljanjem sprememb barve in gravimetričnim določevanjem vlažnosti vzorcev, • določanje vlažne oprijemnosti s križnim zarezovanjem po priporočilih Inštituta za okensko tehniko iz Rosenheima (R 9 Naßhaftung), • preskušanje kakovosti površinskih sistemov v skladu z IKEA zahtevami (IOS-MAT-0024), • preskušanje kakovosti površinskih sistemov pohištva v skladu z internimi zahtevami. 6. Sklep Za trajno doseganje kakovosti površinske obdelave, ki jo vrednotimo z vidika zaščitnih in estetskih lastnosti, je potrebna kontrola vhodnih materialov, kontrola tehnološko tehničnih parametrov med obdelavo in kontrola končne kakovosti obdelane površine. Zadnji, ki “preverja” kakovost površinske obdelave, pa je prav gotovo uporabnik izdelka. Zavedanje lastne kakovosti, kakovosti svojih izdelkov pa je še kako pomembno. D ijaLes 54(2002) 11