2. številka PavSalnl Iranko v drlav! SKS. V Ljubljani, dne 15. januarja 1821. VIII leto. Delavec .zhej* drag pe* tek 4 datumom naelednjeg: 4ne. — Naročnina ta cek-leto K 32'—, ta pol lob K I6‘-, za četrt leta K 8 ■ -■• 'oaametna številka 80 vin naročnina v inozemstvo sorazmerno več. PoSiljatve na uredništvo in upravmštvo Ljubljana, Šol inburgovs oltea Stav 6. H. nadstr. Telefon st 223. Rokopisi se ne vračajo. — .naerati se zaračunavajo, milimeter vrstica in ai* cer pri enkratni objav* po eno Krono, pri trikrat* ni po 95 vinarja, pri šest« kratni po 90 vin., pri celo* letnih objavah po 85 vin. za vsakokrat. - Za razne izjave itd. stane mm vrstica K 1*— Reklam, so poštnine prosto. — Neftankira-na pisma se ne sprejemajo. Državna industrijska , ^■'Zanimanje, ki se ie pričeto žai sklicanje državne ankete, nam priča • 4a ;9p-\ se različni krogi v državi pričel} nekolik*}^ bolj resno zanimati za vprašanje in;du^tti-jalizacije. To, kar pred letom dni ni. našlo nikakrinega odmeva, ko so zavrgli "Vse predloge in načrte s. A; Kristana, ki jih je,, stavil in dal izdelati v imenu naše stran-1 k S; je sčdai našlo odziva. 1 Industrie; so menili: da se iirn brez sistematičnega dela porfeči izvleči svojo kariolo iz Vos^dar-ske mizeriie mislili so vedno., da bo ve-rižniŠtvo vedno cvetelo. ter da bodo iz svoje lastne moči premagali ovire in konjunkturo izkoristiti. Zgodilo se na ni tako. Valutne razlike; carinske določbe in trgovinske pogodbe, ki so sedaj še nepopolne. so prekrižale nflh račune tnvo, da danes vsa industrija ieči pod naivečjo krizo in še vedno preti, da se poostri. V zmislu sklepa seje strokovne komisije za Slovenijo se le preložila tozadevna spomenica deželni vladi za Slovenijo. v kateri se opozarja, na ne-dostatke v gospodarstvu naše države z ozirom, na razvoj industrije. Spomenica zahteva rev’ziio carinskih določb, trgovinskih pogodb, ižvoz nadprodukciie v blagu, olajšavo uvoza surovin, preureditev tvornic v smoteme industrijske obrate in snovanje nove potrebne in našim dobrinam primerne Industrije. Dalje. zahteva spomenica, da še razmere preiščejo in zlorabe zakonitih določb v škodo naše dežele najstrožje kaznujejo. Konečno zahteva spomenica, da še ustanove obratni sveti. - ;• 'Vsa ta obsežna vprašanja* k* Ph s kričečimi .primeri iz kovinske in plavžar- ske stroke spomenica pojasnjuje in se, nanašajo zlasti tudi na predilno in lesno industrijo, pa je mogoče rbšiti smotreno le na res stvarni anketi, kie-so zastopani delavci, podjetniki in, država. N| nam treba* nagiašati. da ie. stvar nuina. tudi to ipovdafia spomenica. ,?■' Delavstvu ne more biti vse^o. kdaj rse* feši ta pereča vprašanja, ker se že ponuja, tisočem in tisočem delavcem do-potnee palice v roke. Kai ie danes biti br ez dela. brez kruha ko to ne bi bilo treba, če bi bila velika gospoda o pravem času storila svoio dolžnost." ve vsak delavec. Torei takoi. da nas ne prehiti še večia kriza! Mlinska industrija. Slovenija ima razen velikega števila malih, takozvanih kmetskih mlinov, tudi znatno število večjih trgovskih mlinov, med njimi nekoliko prav velikih podjetij s skupno kapaciteto-preko 50 vagonov dnevno. Trgovski mlini ne moreio že od leta 1915. dalje izrabiti svoje kapacitete. Do leta 1919. so bili popolnoma podrejeni Žitnemu zavodu in so dobivali zaradi tega le minimalne količine žita: samo z 20 do 25 odstotki. Prosta trgovina, ki se je .lani vpeliala, so leta 1919. ni mogla razviti zaradi neurejenih razmer, tako da je ostalo delo vanie naših mlinov ravnotako omeieno le na 30 do 35% njihove kapacitete. Slovenski mlini so navezani na izvoz, ker njihova kapaciteta previšuje nekolikokrat domačo potrebo, in so isti tudi pred vo^o oddajali skoraj 75% svojih izdelkov izven naših državnih meja. Predpogoj rednega, dela slovenskih mlinov je: ureditev prometnih razmer, v prvi vrsti železniškega prometa, a tudi pošte, brzoiave in telefone, da. se olaiša nakupovanje in dovoz žita. Danes je pomanjkanje vagonov naravnost usodepoi-no, nakupljenega žita ni mogoče r - ^le mesece naložiti in tudi ako se posreči dobiti kak vgaon, ostane žito no cele mesece na potu, ker se skoraj vsaki mesec promet omeji. Ker se mora vse žito nakupovati le za gotov denar, je treba pri današnjih visokih cenah investirati ogromne vsote, ki vsled nemogoče odprave žita ležijo brezkoristno po cele mesece. Tudi ta okolnost onemogočuje vsako živahnejše poslovanje. Naša dosedanja trgovska politika ni jemala ozira na mlinsko indus.tr *in Minister Ninčič ie kot trvovski minister sklenil z Avstrijo in Cehoslovaško pogodbo, s katero je dovolil Avstrijcem oziroma Cehom, da smejo pri nas ku^-'*1 v*>č tisoč vagonov žita ali moke. Ogrska je svoje-časuo na vse mogoče načine otežavala izvoz žita, podpirala pa izvoz mrV ter, na ta način dvignila mlinsko Ostrijo,. Tako bi morali ravnati tudi ml. Da trpi zaradi izvoza Žita naše narodno gospodarstvo znatno škodo, ni treba nosebej povdarjati in bi bilo le želeti, da bi naša vlada v tem oziru spremenila svoj dosedanji kurz'ter s primerno diferenciacijo ’ izvozne carine ovirala izvoz žita, Z izvozom žita trpi posebno živinoreia, ker z žitom gredo istočasno tudi otrobi v inozemstvo. Ako_ bi se smela izvažati samo moka in ne žito. bi ostali otrobi za našo živinorejo. Naročajte- iii širite list ,D E L AV E C.* -c-: f*nZ‘ O pridobitvi hi izgubi jugoslovanskega državljanstva. , Vsled razkroja Avstro-Ogrske v več novih držav so postale nujno potrebne tudi določbe, ki urejajo državljanstvo; prejšnjih pripadnikov Avstropgrske države. Tnrmilina načela; Ja ustanovila že mirovna pogodba v Saiint Germainu. Sedaj pa je naša vlada Izdala k mirovni pogodbi izvršilno naredbo. ki ureja podrobna vprašanja glede državljanstva. Ta nared-ba z dpe 25. novembra 1920' je natisnjena v Uradnem listu deželne vlade za Slovenijo z dne 21. decembra 1920 Št. 147. V naslednjem pirobčujemo poglavitne točke te naredbe. Te določbe so za marsikoga zelo važne, zato jih naj vsakdo pazno prečita. Kogar se stvar tiče, nai prebere tudi naredbo v Uradnem listu št. 147. Ce pa kai ne razume, naj prosi za pojasnilo - pri svojem okrajnem glavarstvu oziroma pri mestnem magistratu. l.Kdo je posta! sam ob sebi jugoslovanski dr|avl!hnl? Vsi tisti, ki so lnjeli že dne 1. januarja 1910 domovinsko pravico v eni izmed občin, ki so pripadle državi SHS. Vendar imajo oni, ki So no plemenu in jeziku Nemci, Čehi, Slovaki. Poljaki, Komuni, Italijani ali Madžari, pravico opcije za svojo državo. O pravici opcije govorimo natančneje pod točko 5. 2.. Kaj je s tistim?, k! so pridobili domovinsko pravico na ozemlju države SHS šele po 1. januarju 1910? Tisti, ki so pridobili domovinsko pravico v eni Izmed občin države SHS šele po 1. januarju .1910, moraio najkasneje do 15. Jullia 1921 vlož!ti orošnio za pridobitev jugoslovanskega državljanstva. To prošnjo je vložiti pri okrajnem ■glavarstvu (mestnem magistratu), v ka- ma terega področju ima dotičnik Svoje domovinske pravice. Vsak prosilec mora svoii prošnji priložiti: a) domovinski list, " • 'jivr < ■ b) rojstni list zase. za ženo in za otroke pod 18 leti in poročni list, ' c) izpričevalo o moralno - političnem vedenju, ki ga izda policijsko ravnateljstvo oziroma okrajno glavarstvo. V prošnji mora prosilec tudi povedati, kam je bil pristojen, preden je pridobil tukajšnjo domovinsko pravico. Ta točka je torej zelo važna za one, ki so pridobili domovinsko pravico v tukajšnjih občinah šele po 1. januarju 1920. Kdor ne bo vložil te orošnie. bo Izgubil svojo domovinsko pravico v tukajšnji občini. 3. Kdo ima pravico optirati za Jugoslovansko državljanstvo tekom ejiega leta po ratifikacij! mirovne pogodbe, torej do 15. jullia 1921. Privatni kapital v premogovnikih. V borbi za sociializaciio premogovnikov v Nemčiji iarra vprašanje orivatnega kapitala sjlavno vlogo. Na eni strani zagovorniki niegovi.. na druvi strani delavstvo, ki ga hoče eHmitirati. Slednio not scoraz-uma te ubrala, kakor čitamo v zadnJiji Številkah »Frankfurter Zeitung« sociialistič-na komisiia ki na se zdi. da ie kakor ladjica na raoriu. kadar io ženeio vetrovi in valovi v neprave daliave. Ta socialistična komisiia ie ^estaliena iz zastopnikov privatnega kanitala v premogovnikih. iz zastopnikov vlade, konzumentov in delavstva; Vlada vzbuia vsled svo.ie slabosti in Domamkania iniciative, nezaupanje. Do-sedai sta bila podana dva predloga eden za počasno izločitev privatne oosesti. dru-2a takoišnio. Delavstvo se ie izreklo za drugi predlov. Stoiišče delodaialcev ie dosti enostavno. Malokdo misli, da bi moglo ostati vse nri starem. Dalekovidni med rvimi so si na iasnem. da obstoia notrania notreba za globoke reforma, šli pa bodo tako daleč., kolikor misliio. da moralo iti do razmer in politične moči. Zanimiva ie debata, ki se vodi med zastopniki ene in druge ideie. Tako pravi VVerner. zastopnik' delavstva. Če hočemo priti do zbolisa-nia razmer v premogovnikih, moramo izločiti podietnika. Podjetnik ni v rudokopih danes daleč toliko udeležen, kakor se to zdi iz različnih razmotrivani. V ozemliu Rhur-a imaio komai devet do deset družb. Jri pa so zopet med seboi zvezane in k’ imaio po 10.000 do 50.000 delavcev. V teh Sdesetih družbah vladaio. generalni ravna-•telii. ki vodilo ves obrat. Ce torei govorimo o izločitvi Dcdietnika sprememba daleč ni tako velika, kakor nam to venomer nasprotniki dokazuieio! Zastopniki ideie privatnega kapitala stoie neomaiano na treh stališčih. 1. Privatni kapital ie nosilec rizika. 2. Privatna svojina ie. ker gre za lastno kožo. najprimernejša za izbiro generalnih ravna teli e v. 3. Privatna last nrinese v gospodarstvo s premogom nsoeh. ki žene vse naprei. Stinnes. eden izmed redkih lastnikov vtikih premogovnih koncernov, ie izvaial sledeče: Če hočete, naprtiti rešitev, problema plinovih turbin splošni odgovornosti, potem ne boste praktično ničesar dosegli. Vi vidite, da ie samo privatnik riskiral denar za svoto icteiio. tisku s (državna blagaina) nikdar. Fiskus nima interesa na tem. splošnost tega ne more. Vi morate dati posameznim osebam kar naivečio svobodo. Ta svoboda :ie obstoii. če se veže fe osebe na odgovornost do SDlošnosti. Ce gre zato. da se izda za^študii problema plinovih turbin 12 al.i 15 milijonov, moram trditi, da ne bo sološnost takih sredstev nikdar stavila na razpolago. Posamezni uiAdnik. ki zavzema vsoko mesto, mnogokrat niti ni siiamo Plačan. Ta uradnik ne bo nikdar riskiral svoiega dobrega renome-a svoie cele bodočnosti. kakor bi to storil, če ve. da ga kriie posamezna osebnost-rodietnik in da to dela v interesu obrata v interesu znanosti in v splošno korist. Taki smo liudie. Samo privatno rosDodarstvo da to svobodo. samo delničar, ie tako širokogrud. V nadalini debati socialistične komi-sMe ie iasno začrtana osebnost generalnega ravnatelia. Ko so povdariali zastopniki zmerne sociializaciio. da nikakor ne misliio odpustiti generalnih ravnateliev. ki vsled svoie velike strokovne izobrazbe Vodiio obrate, da oa radevolie pogrešalo delničarie-lastnike premogov, um ie odgovoril na to dr. Zatheman: kolikor se tiče generalnih ravnateliev. morete dobiti odgovor takoJ. Za nie ie stvar končana. Ti ne bodo'delali naprej. Ne delatmo si nobenih iluzii. ker niti en generalni ravnatel! ne bo delal aorei. tudi če mu otmudite mili ione. Nima pomena govoriti o teoriiah. Pokažite mi enega ravnatelia. ki bi hotel delati naprej v Slučaiu. ko ne bi več vodil svoiega obrata, o katerem ve. da odvisi od uspeha niegova scciialna ooziciia in niegova izvanredna neodvisost. To niso podvrženi liudie so kralji na svojem polju. V tem tonu se vodi debata naorei. Z naoetostio pričakujemo izida, od katerega odvisi sodba o prvem zhanstvenem soči-ializačnetn poskusu veMke premogovne industrije na Nemškem. Konec stavke rudarjev. Dne 12. januarja 1921 se je stavka rudarjev, zaposlenih pri Trboveljski pre-mogokopni družbi v Zagorju, Trbovljah in Hrastniku zaključila. V Kočevju so šli rudarji na delo že 11. t. m. Danes kon-štatiramo samo to. svojo sodbo pa prinesemo prihodnjič. Le to bodi povedano, da ako bi bili odločevali pri pokretu trezno misleči ljudje, bi se bilo tudi brez veli kanske škode, ki so jo rudarji utrpeli, mirnim potom, brez stavke ne le doseglo problematično zenačenje z velenjskimi prejemki, ampak celo več. Čimbolj bodo rudarji premišljevali, tembolj bodo prišli do prepričanja, da so bili strahovito prevarani. Tisti, ki imajo sedaj domovinsko pravico v ozemlju, ki je pripadlo romunski, poljski, češki ali italijanski državi, pa so imeli kedaj poprej domoviusko pravico v eni izmed občin, ki so pripadle Jugoslaviji. Prijavo o opciji ie vložiti pri okrajnem glavarstvu (niestnem magistratu), v katerega področju so imeli poprej domovinsko pravico, ako pa stanujejo izven meja naše države, pa pri našem diplomatskem oblastvu v državi njihovega stalnega bivališča. Prijavi Je priložiti: a) dokaz o svoji dosedanji pristojnosti. b) rojstni list kakor pod točko 2, c) izpričevalo o moralno - političnem Y.edenju kakor pod točko 2, , č) dokaz, v kateri sedaj jugoslovanski občini so imeli poprej domovinsko pravico. 4. Kdo ima pravico optfrati za j:tgo-slovansko državljanstvo tekom šestih mesecev, to le do 15. januarja 1.1. Tisti, ki so po plemenu in jeziku Srbi. Hrvati ali Slovenc?, pa imajo domovinsko pravico v ozemlju izven meja države SHS. Izjavo o opciji je vložiti pri okrajnem glavarstvu (mestnem magistratu) ali pa pri našem diplomatskem zastopstvu, kakor pod točko 3. i Izjavi je priložiti: a) dokaz o sedanji pristojnosti. b) rojstni list kakor pod točko 2, c) izpričevalo o moralno - političnem vedenju, č) izjavo in dokaze o tem. da mu je res srbski, hrvatski ali slovenski jezile, materin jezik in da je temu Jeziku resnično vešč (šolska spričevala, potrUT'» da io član narodnih ali narodnoverskib organi-zacii. potrdila verodostoinih oseb, da je Iz strokovne organizacije. Jesenice, članom osrednjega dru-lva kovinarjev in sorodnih strok. Podružnica Jesenice naznanja, da še ;s koncem lanu?. arja ali začetkom februarja t, }. vrši ‘ 6bčhi zbor'f)‘odružnice. Treba pa je. da se vršijo pred občnim . zborom, volitve zaupnikov. Te se bodo vršile po oddelkih, in sicer bodo dobili Člani volilne listke, na katere naj zapišejo ime zaupnika, katerega hočejo imeti. Obenem se tudi prosi člane, da oddajo v najkrajšem, času v svrho kontrole, svoje članske knjižice oziroma začasne legitimacije organizacije. Glavna redna skupina. Na podlagi ' sklepa načelstvene seje se. vrši dne 1. februarja 1921 redna glavna skupščina Osrednjega društva usnjariev in sorodnifc strok na slovenkem ozemlju. Skupščina se vrši v Llubliani v dvorani hotela -Triglav" v kolodvorski ulici in se prične točno ob 9. uri dopoldne. Dnevni red skupščine bo: 1. Volitev verifikacijskega odseka. 2. Čitanje zapisnika zadnje glavne skupščine. 3. Poročilo načelstva. 4. Poročilo tajništva. 5. Poročilo blagajnika,. Poročilo nadzorstva. 7. Sprememba pra-viL 8. Zveza z ostalimi sorodnimi strokovnimi organizacijami v državi. 9. Volitev načelstva in odbora. 10. Razni ''»■ed-logi ter nasveti. — Glasom pravil ima vsaka podružnica poslati enega delegata do 100 članov in na vsakih nadaljpih 100 istotako po enega delegata na redno .skupščino, Stroški se povrnejo delegatom na račun glavne blagajne v Ljubljani. Ker ie predstoječa skupščina izredne važnosti, se naprošajo vse podružnice naj. takoj izvolijo delegate ter naslove izvoljenih delegatov po izvolitvi nemudoma naznanijo tajništvu društva, da bo delegatom mogoče pravočasno dosta/iti poverilnice. Eventualni predlpgi podružnic, ako se o njih na Skupščini razpravlja, morajo biti vposlaui najkasneje do 20. januarja 1921. Podružnice, ki so z obračuni v zaostanku tri mesece, nimaio potom delegatov dostopa na skupščino. Izvoljeni delegati naj pridejo pravočasno v' Ljubljano, naznanijo naj tudi, ako Jim ie treba Preskrbeti prenočišče. — Tajnik: Ivan Novšak. Predsednik: Josip Tofne. Maribor. V nedelto, dne 9. januarja 1921 se ie v prostorih „Pri zlatem konju** vršil redni letni občni zbor podružnice lesnih delavcev’. Zborovanje ie ob pol 10, uri dopoldne otvoril predsednik sodr. Klančnik. Dnevni red le bil: 1. Citibie zapisnika zadnjega občnega zbora, 2. Poročilo blagajnika in nadzorstva. 3.' Volitev novega odbora. —Zapisnik prečita to- optant po rodu-in jeziku resnično Srb, Hrvat ali Slovenec. Kakor 2« omenjeno, je to opcijo te* vršiti uajkasneje do IS. januarja 11. Ta rok pa ne velja za onei ki imajo domovinsko pravico v okupiranem Ozemlju in v koroškem plebiscitnem ozemlju* Za nayedene bo začel teči ’ Šestmesečni rok z dnevom definitivne dodelitve dotičnega ozemlja Italiji oziroma Avstriji, kar se pa dosedaj še ni zgodilo. . Kdor postane jugoslovanski državljan na podlagi opcijc, pridobi domovinsko pracičo v oni jugoslovanski občim, v kateri jo je imel kedaj poprej bodisi on ali njegovi' predniki, če take občine nj, kjer so imeli on ali njegovi predniki stalno bivališče in če tudi take občine ni pa v občini, kamor se je po Izvršitvi opcije stalno naselil. (Dalie prihoclniič.) variš Fras in ker ni bilo glede vsebine zapisnika nobenega ugovora le bil sprelet na znanje. Potem, ko je predsednik podal pregled o društvenem delovanju tekom leta 1920, ie Dodal blagajniško poročilo tovariš' Kopič, kateremu je na predlog tovariša Barabeka podeljena odveza. . Nato so sledile volitve. Volitve so se vršile z listki za vsakega funkcijonarja posebej; njihov izid Je bil sledeči: Klančnik Ivan. načelnik; Štrukelj Alojzij, namestnik; Kopič Franc, blagajnik; Mlakar Jakob, namestnik; Fras Jože, zanisnikar; Kronik Ivan, namestnik. V nadzorstvo šta bila izvoljena Janžekovič Jože in Gsel-tnan Konrad. — Namestniki odbora so: Bravnik Jože. Novak Anton, Drevenšek Rudols. Ogrizek Ivan. Razboršek Ciril in rop Karel. Vsi izvoljeni so funkcije brez ugovora sprejeli. Po ivršenih volitvah je tovariš Klančnik pojasnil razmerje glede obnovljene delavne pogodbe. V, debato, ki $e je nato razvila, so posegli tovariši Bombek. Železnik in drugi.- Nato je imel sodrug Tokan z Ljubljane kot zastopnik glavnega odbora obširen in zelo poučljiv govor in je na interpelacijo s. Kooiča h koncu pojasnil tudi zadnje potrebno povišanje tedenskih prispevkov. V splošnem se ie občni zbor vršil mirno in kar je glavno — stvarno. Pričakovati je, da bo novi odbor kos nalogam, ki Čakajo strokovno organizacijo lesnih delavcev v bodočem času. Pri tem pa je potrebno skupno, solidarno sodelovanje vsakega posameznega člana. Z združenimi močmi na delo za lasten dobrobit ! Druga redna skupščina Osrednjega društva živilskih delavcev In sorodnih strok v Sloveniji, sklicujemo na dan 13. februaria 1921 točno ob 9. pri dopoldne v mestno posvetovalnico, mestni magistrat v Liubliani. DneVni red: 1. Poročilo načelstva: 2. poročilo tajništva: 3. poročilo blaeainika: 4. poročilo nadzorstva: 5. iz-orememba. pravil: 6. o sklepu o uiedinie-niu živilskih delavcev v Jugoslaviji^; 7. volitve: a) načelstva, b) nadzorništva: 8. Raznoterosti. — VI. iubliani. 10. ian. 1921. — Berdais Josip, predsednik. Omersa Ivan. tajnik, Vse podružnice živilskih delavcev nai takoi sestavilo število članov, ki so pristopili v letu 1920. do strokah delavcev in obenem suoroče centrali koliko hh ie umrlo, odpotovalo, izstopilo, Potem vsa mezdna eibania. za koliko se le zvišalo na mezdah plače n.ri posameznih strokah ter | \ število delavcev, ki so bili deležni in med niimi koliko ie HiJo neorganiziranih. Koliko sbddov. se-i. sestankov se ie vršilo v miri olem letu Dri podružnici. Vse one podružnice. katere ne obračunaio za mesec december ali za ostale mesece do 20. tatm-arfa. obiavimo v orihodnii številki »Delavca«. Obračune rabimo za zaključitev letnega računa. Obenem naznaniamo. da se vrši občni 2bor centrale dne 13. febru- V arla t. 1. v Ljubiiani. Vsaka podružnica. I ako ima več kot 100 članov Ima pravico noslati eneera in vsakih nadalinih 100 članov Da zooet po enega odposlanca na drugi redni občni zbor centrale. Podružnice. • , katere imaio kakšne predloge za skupščino. lih moraio 14 dni poprei centrali ored-?°žiti. Dopisi. M . | - Celje. Tukaj imamo nekaj posebno : Zakrknjenih kapitalistov, med katerimi še hosebno odlikuje g- Peter Majdič, večkratni milijonar. Drugače je ta gospod ‘ttdl ugleden narodnjak, ki pa ima svoje •ravenske delavce nairaie takrat, kadar mu ti za malo plačo kupičijo veliko dobička. Guliti delavce na vseh koncih in krajih,- na to se gospod Majdič razume kot malokdo. Temu gospodu. niti lastni podpis in pogodba, ki jo je bila sklenila njegova organizacija Zveza industrijcev z organizacijo delavcev Osrednjim društvom živilskih delavcev ni pri srcu. Take moderne nazore ima ta možakar! Pe-hariti delavce za njihove pridobljene pravice je vstami le kak Peter Majdič, ki stvar kadar je njemu v prid. ne jemlje tako natančno. Le on je vstanu spravljati tako postopanje v sklad s svojo častjo, vsak drug bi se tega sramoval. Že to je karakteristično za nazore gospoda Petra Majdiča, da onim revežem, delavcem, ki so mu po dolga leta pridno in vestno delali pa so imeli to nesrečo, da jih je voku vihra zanesla v Rusijo in so Se sedaj vrnili iz ujetništva ter mu delajo naprej noče plačati niti nabavnih prispevkov niti jim noče dajati moke kakor to določa pogodba. Vsekakor bi bilo umestno, da bi gospod P. Maidič vsai na stara leta svoi pretirani egoizem nekoliko krotil, ako noče. da se ga bodo, ko bo že v grobu, še vedno delavci spominjali s kletvico na ustnicah. Celje. Razni reakcijonarčki so pričeli dvigati glave. Delovodja Wolgemuth v Westnovi tovarni misli, da je prišel zopet čas, da se lahko uvede v tovarno predvojne manire. Preteklo soboto je ukazal dcjftvki I. K.,-, da mora delati nadure, dasi mil je dopoVfedovala, da mora nujno nakupiti potrebnih stvari. Šele zaupniki organizacije . so zadevo povoljno uredili. Gospod tudi jad pripoveduje, da se bo po novem letu delalo 10 ur dnevno. Delavci naj dajo odgovor na ta izzivanja s tem, da se še 'bolj oklenejo svoje organizacije. Štore pri Celju. V tukajšnji tovarni se razmere za delavstvo stalno poslabšujejo. Dasi se po eni strani odpušča delavce radi pomanjkanja dela, tako po drugi strani pritiska ravnateljstvo na nekatere delavce, da delajo več kakor osem ur. Tako sta delala do sedaj dva preddelavca - valjača celih 12 ur dnevno z izgovorom, da manjka tretjega. Treba bo poizvedeti, ako je obrtnemu nadzorništvu zadeva znana. Na delavstvo se pritiska iz vseh strani, posebno brtitalno nastopa inž. Schmidi, ger, kateremu bo treba, če se ne poboljša, pristriči peruti. Osobito radi obljubljajo delavcem z odpustom* Delavci kovinarji si bomo vse to zapomnili za tiste čase, ko bodo gospodje delavce iskali. Radeče. Shod isnjarjev se je vršil dne 6. januarja 1.1. dopoldne v društvenih prostorih. Sodrug Novšak je kot 'oroče-valec očrtal razvoj naše stanovske organizacije in težave, s katerimi se mora organizacija boriti v cčigled splošno neurejenih razmer v usnjarski industriji. Med zborovanjem je bilo tudi povdarjano, da ie gospod ravnatelj Kunst tovarne g. Podvinca ob neki priliki dejal, da je strokovna organizacija kriva, da moralo delavci sedaj plačevati tako visoke prispevke v bolniško blagajno! Taka trditev gospoda Kunsta gotovo ni nobena ,Kunšt‘. Vendar pa mislim, da gospod Kunst sam svoji trditvi ne verjame pač pa smo mnenja. da je imel gospod Kunst neki drugi namen, napraviti med delavstvom v organizaciji razdor. Tako je in nič drugače. Sicer pa gospod gotovo tudi čita časopise. znano mu torej mora biti, da je višje prispevke za bolniško blagajno in obenem tudi višje podpore od strani bolniške blagajne določilo ministrstvo ža socijalno politiko. Končno pa mora gospod ravnatelj Pfiznati, da so bile podpore absolutno nezadostne. Kaj bi neki gospod rekel, če bi v današniih časih y slučaiu bolezni dobil največ reci in piši 6 kron podpore na dan? Ako pa je ministrstvo za socijalno politiko določilo višje podpore, je pač moralo poskrbeti za to, da bo bolniška blagajna imela teinu primerne višje dohodke. Gospod ravnatelj bi moral kaj. kmalu zapreti tovarno, ako bi imel včč izdatkov kakor pa dohodkov. Trditev gospoda Kunsta torej ni druzega kakor, neumestna demagogija, posebno v tem slučaju, ko je vlada tozadevno uredbo'izvedla na svojo lastno pest. Ako gospod ravnatelj Kunst ne zna pripovedovati nič pametnejšega, tedaj naj si prihrani še take neslane dovtipe. -v Črnomelj. Podjetnik in lesni trgovec S. Benedik sklenil je bil dne 12. novem-i bra 1920, po svojem sinu kot solastniku; podjetja in po posredovanju zastopnikov, vlade in organizacije lesnih delavcev z delavstvom pogodbo, napravljeno pri ne^ tar ju v Črnomlju, glasom katere še je bil obvezal plačati naknadno 50%ni povišek osnovne plače od 1. 7..do 12. 11. 1920, vse nadure za dobo, odkar je v veljavi 8 urni delavnik ter zvišati plače za 75%' od 13. novembra dalje vsem istočasno zaposlenim delavcem. To, uradno napravljeno pogodbo je podpisal njegov sin' g. Marko Benedik kot pravomočni zastopnik in solastnik podjetja, gg. zastopnika vlade in organizacije^ ter zastopniki delavstva. Ko ie bila pogedba S. Benediku predložena, ie izjavil takoj, da ne plača 50%nega poviška od 1. julija do 12. novembra 1920 dalie, in odredii). da se imaio izplačati samo nadure in plače s poviškom od 13. novembra dalje. Ko pa je delavstvo zahtevalo popolno izplačila priznanih mu odstotkov, je izjavil Be- ' nedik, da tega poviška ne bo izplačal; ako ne bo v to primoran, ker namerava napraviti proti pogodbi (toraj sam proti sebi) priziv, to pa šele potem, ko bo vedel. kaikšna bo nova vlada!? Ker de« lavstvo ni hotelo odnehati pod nobenim pogojem od svojih zahtev, je ukinil Benedik obratovanje ter postavil delavstvo na cesto, nakar je bilo isto primorano iskati potom organizacije odipomoči in do-seglo ta uspeh, da so se vršila dne 22. decembra nova pogajanja po gori navedenih zastopnikih z Benedikom starim, katerega se ie po debati, trate ioči celp popoldne pripravilo do tega. da je privolil izplačati mesto prvotno obljubljenih 50%, le 30. Benedik je pa tudi ob tej priliki pokazal svojo inteligenco s tem. da je napram temu, da je bil po gg. zastopnikih vlade in organizacije opetovano pozvan, nai ne izziva s svojim vedenjem deiav«, stva, istega psoval, se tako daleč izpoza* bil in eneva od istih (Hudorovca) pograbil za rame in*ga med psovanjem je,., ti Boga — mater c ko suval do vrat. Vsekakor je gospod Benedik zelo „oli-kan“ gospod! Mezdna gibanja. Usnjarji se nahajajo v celi Sloveniji v mezdnem pokretu. V čevljarski in sedlarski stroki vlada v Sloveniji velika brezposelnost. Radi-tega naj usnjarji, čevljarji in sedlarji ne iščejo v Sloveniji dela, ker bi drugače stanje delavstva teli strok in njihov mezdni pokret le otežloočili. Petrovče. V svrho ^regulacije delavskih prejemkov v tukajšnji keramični tovarni tvrdke Schiitz inž. Paulin & Comp, so se vršila dne 4. januarja 1921 pogajanja, katera so imela nastopni uspeh: T. Fogo'db'a z 'dne 17. avgusta 1920 ostane z naslednjimi izpremembami v veljavi : 2. Dosedanje mezde, akord in dnina se zvišajo za 20%. Kvota v znesku 6 K za akordne delavce ostane in se prišteje k mezdi z zvišanjem za 20%. '3. Množina soli, ki je za delavca znašala 3 kg in za družinske člane po 1 kg na 14 dnij, se skrči na polovico in bodo delavci to polovico prejemali v beli moki, V ostalem pripada delavcem in družinskim članom ista količina in vrsta živil. kakor to določuje pogodba z dne 12. maja 1920. Novi dogovor je obvezen za obe strani in velja do 30. junija 1921 in so podaljša, ako se življenskc razmere ne iz-premene. Pri pogajanju so bili navzoči: Za tovarno gospa Schiitz in gospod inženir Pavlin; za osrednje društvo kemičnih delavcev tajnik Valentin Rejc; za prizadeto delavstvo tovariši Dosedla Avguštn, Kos Franc in Roter Jakob. Gospodarstvo. Čez 1 milijon hranilnih vlog šo vložili do 1. t. m. delavci v hranilni oddelek Konsumnega dTuštva za Slovenijo. To je lep napredek! Obenem pa tudi razveseljivo dejstvo, dav se nekateri delavci zavedajo, da je vsak vinar, ki ga izroče pri-vat. kapitalu, orožje napram delavstvu. Konsument, ki loži svo?e prihranke pri Konsumnem društvu za'Slovenijo, pomaga zadrugi do hitrejšega razvoja, dalje, da zadrugi ni treba jemati denarja na posodo pri privatnih kapitalistih za drage obresti in ima *a svoje vloge najboljše jamstvo v dobro idočein podjetju, ki ima lastne hiše. .veliko zalogo blaga in premičnega inventarja, dalje tudi ni podpisovala vojnih posojil, toraj njeno premoženje resnično obstoja. Vsak zadružnik naj skrbi, da bo Konsumno društvo za Slovenijo imelo v najkrajšem času 2 milijona hranilnih vlog,______________ ■__________ Zahvale. ■" (Mojim tovarišem kovinarjem na Fali se najtopleje zahvaljujem za podporo v znesku 114 kron, katero so mi za časa moje bolezni nepričakovano naklonili. Iskrena hvala. Franc Rspas, Št. Lovrenc na Bohorju. Rudarji v Črni so med seboj nabrali znesek 595 kron in so mi ta znesek podarili kot pomoč za časa moje bolezni. Za ta dar izrekam vsem, ki so prispevali, prav lepo hvalo. Franc Krebs. Podpisana se srčno zahvaljujem Društvu liub. mizarjev in sorod, strok za nakazano mi podporo 350 K ob smrti mojega moža, kakor tudi sodelavcem in tov. J. Šenica' za nabrano podporo 202 K. MarJja Baic. Ob’ priliki smrti moje ljube žene so sodrugi nabrali znesek 274 K, katerega so mi podarili za kritje stroškov. Za ta dar se vsem sodrugom iskreno zahvaljujem z obljubo, da bom tudi jaz vedno vršil svojo dolžnost. Se enkrat lepa hvala. Ivan Friedl, pomožni delavec usnjarne P. Pirich v Ptuju. živilski delavci v Celju so napravili zbirko, da poduprejo za božične praznike svoje brezposelne tovariše. Iz te zbirke so brezposelni peki in mlinarji Prejeli in sicer: Selšek Andrej 150 IC. Kegu Alojzij 150 K, Punca Oskar SO K, Plahuta Franc SO K, .Vrečar Anton 100 K, Leskovšek (mlinar) 100 K, Turnšek Marija 80 K, Tais Ana 80 K, Kornik Ana 80 K in Zer-dona Egidij 80 K. Prejemniki navedenih podpor se tem potom svojinp tovarišem na j top'eje zahvaljujejo. — Opomba. Nabrana vsota je znašala 1200 -K. V kolikor se ni razdelila brezposelnim, se ie presegajoči znesek namenil obolelim članom podružnice živilskih delavcev. Obvestilo. Polzela. Dopis, ki smo ga prejeli, ne moremo priobčiti, ker nima nobenega podpisa. Podpis ..Delavstvo tvrdke N. N.“ vendar ni noben podpis. Vsak dopis mora bili podpisan od kakega zaupnika, ker drugače ne vemo, s kom imamo opraviti. To velja za vse dopisnike. Št. Lovrenc na Pohorju. A. S. Dopis smo izročili upravi osrednjega društva lesnih delavcev. Žepi ni koledar. Delavski žepni koledar za leto 1921 je izšel in se razpošilja naročnikom. Organizacije in posameznike, ki ga še niso naročili, naj ga čim prej naroče pri tajništvu J. S. D. S. Ljubljana, poštni predal 168, ali pa pri upravi „Napreja“. Trdo vezan izvod velja 14 K; kdor naroči več kot 10 izvodov, dobi primeren popust. Razpis službe. Razpis službe. Pri podpišanerh društvu ie oddati mesto društvenega tajnika. Prosilci moraio biti izučeni v živilski eni ali ali druei stroki, več časa oraanizirani ter v društvenih poslih dobro izvežbani. Službo ie nastouiti 15. februarja t. 1. Solidni nrosilci. ki imaio tudi govorniški dar ter so v računanju in Dišavi dobro podkovani. nai vpošlieio lastnoročno Disane oroš--nie do 15. ianuaria 1.1. »Načelstvu Osred-niesra društva živilskih delavcev In sorodnih strok na slovenskem ozemlju« v Liub-liani. Selenburgova ulica 6. II. nadstropje. — V Ljubljani. 10. januarja 1921. — Ber-dais Josip. t. č. predsednik.___________ Razno. Jesenice. Za božične praznike se je napotilo več tukajšnjih delavcev preko Karavank na Koroško, ki imajo tam svo’ ljudi, da preživijo praznike med svojci. Med temi je bil tudi s. Jože Lapuš. Omenjeni pa je onstran Jugoslovanske meje pod Kepo nad Sočam obnemo^i in našel tam smrt v mrazu. S. Lapuš ima na. Koroškem svojo mater in zaročenko,' kitere je hotel objskati. Bil je star član. naše strokovne organizacije ter marljiv in ne-vtruden delavec njen, vedno miren značaj, tih in trezen. Bil je večletni član odbora in sedaj zaupnik tukajšnjih žreb-ljarjev. Naša organizacija ie izgubila z njim težko nadomestljivo moč. V 24. letu svoje starosti je moral zapustiti vse nade in upe v bodočnost, v kateri je mislil, da bo potom njegovega dela in dela organiziranega celavstva boljša. Naj mu bo zemljica rahfa. Staršem, sestri in sorodnikom pa izreka vse organizirano tukajšnje delavstvo iskreno sožalje. Izsleditev kamnitega premoga v Srbi]!. »Beo-sradskl dnevnik« piše: Znano Je, da je' Srbija najbogatejša dežela im pretnogu no samo v Juzo-siavlli neao tudi na Balkan«. Ona ima najrazno-vrstneiši premog in kovine, sedaj pa so raziskovalci zasledili bogato ležišče kamnitega premoga v poareva&cem okrožju. Ta premog Je prve kvalitete in se bo lahko rabil za Izdelovanje industrijskega koksa. Tako ne bo treba več iz inozemstva uvažati kamnitega premoga. Zbirajte za tiskovni sklad. ledajatelj in odgovorni urednik IVAN TO K AN Tiska »Učiteljska tiskarna* v Ljubljani. mmmmmmnmmmmmmmmm Silno Muc Mno v ijii = rselstrovasa zadruga z ome)eyQ mm === •prejemi hnalln« tIok« vnnJt deluvnlk od 8. do 18. In Jih obvcatuja po čislih 0*- 4%- : ” Rentni davek plaC* a fijiitrensj u4un i cns]oo .anu, (BW> Tiskovine za Sole, iupan- stvalu urade. Najmoder- ' ~ ‘ v nejše plakate in vabila - za obode in veselice. - r UETfclE ZAKLJUČKE Najmodernef&a uredba za tiskanje listov, knjig, bro-- inr itd. itd. - V STEREOT1P1JA LITOGRAI MN* m €OS U LICU - Ll NE = TRST—AMERIKA — New - jorH — Buenos - Ayres ~ Rio dl JaAeiro-Santos Montevideo Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listkov » potnike ca Slovenijo edinole pri: SIMON KMETEC, Ljubljana .. j Kolodvorska ulica 2$. . Edini list, ki brezobzirno zastopa Vaše koristi, ki neustrašeno brani Vaše pravice, je: N A delavski dnevnik NAPREJ Zatorej sezite po njem! Oklenite se ga! Naj se naroči po voč somišljenikov na ea Naprej! Le »Naprej* spada v naše družine! U E J Proč a inoSSau-slrimi Ustil Mesečno stane 20 kron. 7' ■■'■■O Naroča se pil upravi „Naprej I jubljana, Frančiškanska ul. &