JPoitnina plačana t KofovinV
Leto XXI.
Posamezna itev. Dla Št.
UpravnlStvo »Domovino v Ljubljani — Knafljeva ulica 5 Uredništvo »Domovine« — Knafljeva ulica Stev. 5/n, telefon 3122 do 3126
Izhaja vsak četrtek
Naročnina za tuzemstvo: Četrtletno 9 din, polletno 18 dla. celoletno 36 din; za inozemstvo razen Amerike: četrtletni 12 din, polletno 24 din, celoletno 48 din. Amerika letno 1 dofaUL Račun poštne hranilnice, podružnice » Ljubljani. it. 10.711«
Kmečki dolžniki so se v velikem številu pobotali z zavodi
Na osnovi uredbe o spremembah in dopolnitvah uredbe o kmečki razdolžitvi, ki je iz-šta decembra lani, je bilo določeno, da morajo do 1. maja krajevne in banovinske zadruge za kmetijski kredit izročiti kmečke dolžnike Privilegirani agrarni banki. Ta rok je torej potekel. Ako seštejemo prej in pozneje prevzete dolgove, vidimo, da je število denarnih zavodov, ki so svoje terjatve izročili Privilegirani agrarni banki, naraslo od 4140 na 5407, število kmečkih dolžnikov od 651.155 na 764.210, znesek izročenih terjatev pa od 2816 na 2997 milijonov, tako da znaša zdaj skupna vsota izročenih dolgov skoro tri milijarde dinarjev.
Razmerno najbolj se je povečal znesek izročenih dolgov pri podružnici v Sarajevu, kjer je narasel za skoro 52 milijonov (za 16°/o) na okroglo 373 milijonov dinarjev. Pri centrali v Beogradu znaša povečanje celotnega zneska izročenih terjatev 174 milijonov (12%) na 1581 in pol milijona, pri zagrebški podružnici pa skoro 26 milijonov (5°/o) na več kakor 562 milijonov dinarjev. Samo pri ljubljanski podružnici se je znesek izročenih dolgov precej zmanjšal, in sicer za 71 milijonov (13"/») na skoro 480 milijonov dinarjev. Tudi število izročenih dolžnikov je nazadovalo (za okoli 6000 na okoli 48.000). To nazadovanje na področju
ljubljanske podružnice je očitno posledica sporazumov, ki so jih sklenili kmečki dolžniki z denarnimi zadrugami in ostalimi denarnimi zavodi. Število denarnih zavodov, ki so svoje kmečke dolžnike izročili Privilegirani agrarni banki, pa je v Sloveniji nazadovalo le za tri na 511, medtem ko se je v vsej državi povečalo za 1267 na 5407.
Podrobni podatki nam kažejo, da je 781 bank v naši državi izročilo za 1742 milijonov dinarjev, 59 hranilnic za 130 milijonov, 4567 zadrug pa za 1125 milijonov dinarjev kmečkih dolgov. V dravski banovini, odnosno na področju ljubljanske podružnice odpade največji del izročenih terjatev na zadruge, kajti 457 zadrug je izročilo 39.883 dolžnikov, odnosno skoro 376 milijonov dinarjev kmečkih dolgov, 29 hranilnic 6679 dolžnikov, odnosno skoro 89 milijonov, 25 bank pa 1333 dolžnikov, odnosno 15 milijonov dinarjev.
Od vsote kmečkih dolgov, ki so jih izročile zadruge v vsej državi pride na dravsko banovino skoro tretjina (blizu 33%). Od celotne vsote kmečkih dolgov, ki so jih izročile hranilnice, pa odpadeta na dravsko banovino več kakor dve tretjini (68°/o), medtem ko odpade od celotne vsote kmečkih dolgov, ki so jih izročile banke, na dravsko banovino le en odstotek.
Delavstvo je zborovalo
proti draginji
Tožbe zavoljo draginje se množe. Najhujše je, da sta se podražila moka in kruh, s čimer je prizadeto zlasti delavstvo, ki mu je kruh glavna hrana, ker ne more kupovati mesa in drugih dražjih živil. Zato je razumljivo, da delavstvo obsoja krivce sedanje v veliki meri
lavska dnevna mezda za 5 din, kar znaša poldrugo milijardo na leto.
V naši državi pridelamo približno 20 do 25 milijonov metrskih stotov pšenice na leto. Prejšnje čase je bila pšenica po 120 din, zdaj se je pa podražila po zaslugi špekulantov na 260 din, torej za 130%. Ce upoštevamo, da delavci in nameščenci s svojimi družinami ne za-
umetno povzročene draginje. Prvo zborovanje delavstva proti draginji je bilo v nedeljo v Ljubljani v Delavski zbornici. Zborovanje jeslužijo na leto niti pet milijard, tedaj odpade sklicala Strokovna komisija in predsedoval mu je predsednik g. Mlinar. Poročilo o delavskih in splošnih socialnih razmerah v zvezi z draginjo je podal strokovni tajnik g. Tome. Iz poročila posnemamo:
V naši državi je nad 800.000 delavcev in nameščencev. Če računamo, da vsak delavec vzdržuje le po enega družinskega člana, je v naši državi okrog 1,600.000 ljudi, ki so odvisni od delavskih in nameščenskih mezd in plač. Strokovnjaki so izračunali, da potrebuje tričlanska delavska družina na teden živeža za 250 din ali za 1000 din na mesec. Če bi .porabil za hrano samo četrtino zaslužka, da bi lahko plačal vse druge potrebe, bi moral delavec zaslužiti na mesec 3.200 do 3 500 din. kar se zdi v teh časih nemogoč sen. V resnici pri nas zasluži okrog 70.000 delavcev specialistov in nameščencev nad 48 din na dan. Okrog 120.000 delavcev zasluži 24 do 34 din ,na dan, a celo 300.000 jih je, ki zaslužijo komaj po 8 do 24 din na dan (kolikor se njihove mezde niso zvišale pod vplivom uredbe o minimalnih mezdah). Razen tega je pa še okrog 100.000 delavcev, ki zaslužijo le do 8 din na dan. Od leta 1930. se je skrčila povprečna de-
na posameznika povprečno le osem in pol dinarja na dan. Samo po sebi se razume, da je zaradi tega tudi raba moke in kruha mnogo manjša, kakor bi bila, če bi delavci in nameščenci zaslužili več. Če bi bile mezde V boljšem razmerju s cenami živil, bi lahko porabili vso pšenico, ki jo pridelamo.
Moka se je podražila v nadrobni prodaji za 30 din pri 100 kg, beli kruh pa za 65 par pri kilogramu in polbeli za 12 par. Pri povprečnem delavskem zaslužku, ki znaša pri nas 24 do 25 din, si delavstvo pač ne more privoščiti razkošja, da bi plačevalo moko za 100 odstotkov draže od cen na svetovnem trgu. Zavodi, ki imajo v rokah izvoz pridelkov, so odgovorni za sedanjo podražitev pšenice. Povrniti bi morali državi in ljudstvu škodo zaradi neupravičene draginje. Če ni mogoča drugače preprečiti špekulacij s pridelki, naj država kratkomalo monopolizira nakup iti prodajo pšenice.
Na tem zborovanju se pa delavstvo ne obrača s protesti na pristojna mesta le zaradi podražitve pšenice, moke in kruha, temveč je treba tudi povedati, da so prav tako predraga druga živila, na primer sladkor.
Izmed najvažnejših življenjskih potrebščin se je podražila pšenična moka od lanskega junija za dinar pri kilogramu, krušna moka za 85 par, turščična za 20 par, beli kruh za 50 par, krompir za 70 par, fižol, riž in mleko za 50 par, kubični meter drv za 8 din in premog pri toni za 40 din. Življenjske potrebščine sO v primeri z lanskimi cenami zdaj za 26 odstotkov dražje.
Po poročilu je bila predložena resolucija z zahtevami: omejiti je treba naraščanje cen žita, zlasti pšenice, z nakupi pšenice v tujini} oblastva naj uvedejo najstrožje kazni za ve-rižnike in špekulante; razpuste naj kartele in naj ustanove državne organe za urejevanja produkcije, rabe in cen.
Resolucijo je dopolnil s svojimi predlogi še g. Stanko: v državnih zavodih za nakup in prodajo pridelkov naj dobe zastopstvo tudi rabniki, izdana je bila uredba o zidanju silov (posebnih shramb) in zahtevamo, da dobi tudi dravska banovina silo, da bo imela v zalogi dovolj cenega žita tudi v primeru podražitve. Nadalje zborovalci naročajo Strokovni komisiji, naj takoj ustanovi odbor, ki bo imel nalogo sklicati veliko ljudsko zborovanje proti draginji.
Trsnica In drevesnica v
Fekrah najbrž ostane
Ze nekaj časa se je pisarilo o tem, da namerava banska uprava opustiti trsnico in drevesnico v Pekrah, ker se je odločila vrniti to posestvo benediktinskemu samostanu v St. Pavlu v bivši Avstriji. Vprašanje trsnice in drevesnice v Pekrah, ki je velikega pomena za obmejne vinogradnike in sadjarje, so že pred leti uredili tako, da bi plačala država benediktincem za razlaščeno posest primerno odškodnino.
. Benediktinci bi se bili lahko pritožili na mednarodno razsodišče v Haagu, vendar pa samo zavoljo morebiti prenizke odškodnine, nikakor pa ne zaradi lastninske pravice. Medtem pa je naša država vtaknila v to posestvo, ki obsega 22 hektarov od skupnih 380 hektarov, ki jih ima šentpavelski benediktinski samostan na področju bivše mariborske oblasti,
800.000 dinarjev, da je iz čisto zanemarjenega, zemljišča napravila vzorno trsnico in drevesnico, ki si je opravičeno pridobila velik sloves.
Kako se je potem zgodilo, da se je kljub že skoro čisto urejeni zadevi banska uprava odrekla lastninski pravici v korist benediktincem, nam ni znano. Vinogradniki in sadjarji kar niso mogli verjeti, da se bo vzorna trsnica in drevesnica v Pekrah, ki je bila s tolikimi stroški urejena, kar tako na lepem opustila.
Kakor pa še v zadnjem času zatrjuje, bo trsnica in drevesnica v Pekrah le ostala. Je to v zvezi z novim položajem v bivši Avstriji, ki ja povzročil drugačno gledanje na posestne razmere benediktincev v Avstriji in pri nas. Trdi se, da s® benediktinci zdaj pripravljeni, odpovedati se posestvu v Pekrah, vendar pa za-
htevajo, da bi jim zato dala banovina primerno zemljišče v neposredni bližini Maribora, kjer bi zgradili svoj zavod. V poštev bi baje prišel Račji dvor, ki ga je svoječasno kupila banovina za potrebe mariborske vinarske in Sadjarske šole.
Kaže torej, da bo banovinska trsnica in drevesnica v Pekrah vendarle ostala v lasti naše države v splošno korist našega obmejnega vinogradništva in sadjarstva. Upamo, da bo zdaj zadeva dokončno urejena.
Za preprečitev širjenja
slinavke in parkljevke
Ker se je pojavila slinavka in parkljevka V donavski in savski banovini in se širi v emeri proti dravski banovini, je banslka uprava na podlagi zadevnih predpisov odredila:
»Prepovedano je goniti iz kraja v kraj in prodajati od hiše do hiše konje, goved vseh vrst in starosti, ovce, koze in svinje. Cigane, brusače in klateže, ki imajo s seboj živino, je napotiti v njih domovinske občine, kjer motajo ostati do preklica.
Prepovedano je v trgovinskem prometu goniti po javnih cestah goveda dalje ko 30 kilometrov. Svinje, ovce, koze in teleta pa je sploh prepovedano goniti v trgovinskem prometu peš po javnih cestah ali poteh in se tudi ne smejo prevažati na vozilih z govejo Vprego.	f
Hlevi trgovcev z živino in mesarjev morajo biti urejeni po veterinarno-redarstvenih predpisih in oblastveno odobreni po obče-upravnem oblastvu prve stopnje. Hlevi za trgovinsko živino morajo biti popolnoma ločeni od hlevov za drugo domačo živino. Hlevi morajo biti razkuženi po odprodaji vsakokratne pošiljke živali najmanj pa vsak mesec enkrat. Izvršitev razkuževanja nadzoruje predvsem občinsko oblastvo.
Trgovci z živino morajo voditi seznam trgovinske živine, v katerem morajo biti vpisani za vsako žival prodajalec, kupec, občina in številka živinskega potnega lista. Seznam mora biti vsak čas na razpolago za vpogled oblastvenim organom.
Prevoz konj, goved, telet, ovc, koz in svinj po železnici se mora napotiti do one železniške postaje, ki je najbližja namembenemu kraju. Prevoz klavnih živali po železnici se mora napotiti do železniške postaje, kjer se bo Izvršil zakol, in samo v kraje, kjer je za to urejena javna klavnica. Zakol živali iz banovin, kjer je slinavka in parkljevka, se mora izvršiti v 24 urah.
Prepovedan je prevoz trgovinske živine in klavnih živali katerekoli vrste z motornimi vozili.
Živinske potne liste smejo izdajati samo pristojni občinski pradi^in edinole na pod-
NE ZAMUDITE!
Podružnica Siermecki, , Celje, Glavni trg 11. tf prel TTroliova trgovina. Prodaja blntra 90 te I r nlsfelh 8eo8*L '4
stavi pismenih potrdil živinozdravmkov ali oblastveno potrjenih živinooglednikov, da so bile vse živali v dotičnem hlevu pregledane in najdene zdrave. Na tem potrdilu mora biti točen in predpisan opis živali, ki izključuje vsako zamenjavo. Zivinoogledni list velja samo 48 ur in je čas pregleda zabeležiti na ži-vinooglednem listu. Na živinooglednem listu se mora tudi potrditi, ali se je žival, za katero se izdaje živinoogledni list, povrgla doma, to je pri istem posestniku. Če tega potrdila ni, se mora živinski potni list izdati le, če se doprinese tudi stari živinski potni list za dotič-no žival. Podaljšanje živinskega potnega lista glede zdravstvenega stanja živali se sme izvršiti le na podstavi pismenega potrdila ži-vinozdravnika ali pa pooblaščenega živino-oglednika, da je žival pregledana in najdena zdrava. Ta potrdila o izvršenem pregledu in stari živinski potni listi se morajo shraniti pri zapisniku o izdajanju, odnosno podaljša vi živinskih potnih listov in se morajo označiti s tekočo številko, pod katero je bil dotični živinski potni list izdan ali pa podaljšan.
Sezonski delavci, ki prihajajo iz banovin, kjer je slinavka in parkljevka, morajo biti pod nadzorstvom občinskega oblastva razkuženi z njih prtljago vred.
Trgovcem z živino, ki pri nakupu živine osebno obiskujejo kraje, ki so okuženi ali ogroženi od slinavke in parkljevke, je brez potrdila občine, da so bili pri povratku iz okuženih krajev razkuženi, prepovedan vstop v hleve v vsej banovini.«
Prekrški gornjih odredb se bodo kaznovali po členu 111. zakona o odvračanju in zatiranju živalskih kužnih bolezni v denarju do 900 dinarjev ali z zaporom do 30 dni. Ta naredba je že te dni stopila v veljavo.
Pravočasno je treba nastopiti proti kapusoveimi beliitu
Lani je kapusov belin uničil domala vse zelje. Rešili so zelje le tisti, ki so vse dneve uničevali škodljivo golazen. Z najrazličnejšimi sredstvi so jo preganjali, zaleglo pa je še skoro največ uničevanje z golo roko.
Vse kaže, da bomo deležni te hude nadlege tudi letos. Belini že v velikih jatah sedajo na zeljnice in ležejo jajčeca. Treba bo torej pravočasno storiti vse, da preprečimo škodo. Ob-
lastva so že izdala navodila, kako naj letos zatiramo kapusovega belina. Kakor poročajo iz Litije, je tamošnji sreski kmetijski referent g. Šušteršič prehodil precej občin v srezu in nato je sresko načelstvo izdalo občinskim uradom, šolskim upraviteljstvom in kmetijskim strokovnim ih drugim društvom tale odlok:
Opozorite člane organizacije na pravočasno
BJORNSTJERNE BJORNSON
U
DEKLE Z OHOJ
POSLOVENIL B. RIIITEKŠIC
Thorbjorn je pogledal kvišku in se spogle-das s Synnovo, ki je bila še zmerom vsa bleda. Stopil je krepko naprej, stisnil Knu-dovo roko in rekel tako, da so morali slišati vsi, ki so stali v bližini:
»Hvala za zadnjič, Knud! Morda je bilo to za naju oba — dobro.«
Knud je izdavil iz sebe nekaj, kar je bilo podobno požiranju. Večkrat je poskusil izpre-govoriti, pa ni mogel. Thorbjorn, ki je svoje ze povedal, je stal in čakal. Ni pogledal kvi-fflcu, le čakal je. Toda nobene besede ni hotelo biti, in ko je Thorbjorn tako stal sredi jpraga in v zadregi sukal pesmarico v roki, se je zgodilo, da mu je pesmarica padla na tla. Knud se je takoj sklonil, jo pobral in mu jo dal v roko.
»Hvala!« je rekel Thorbjorn, ki se je tudi sklonil. Pogledal je kvišku, toda ker je Knud spet strmel v tla, je menil Thorbjorn, da je najbolje, če gre. In šel je.
Tudi drugi so šli in ko je sedel v svojo klop ter se čez nekaj časa ozrl na žensko stran, ni srečal samo pogleda svoje matere, ki se mu je nežno smehljala, ampak tudi oči Karene z Osoj, ki je kar čakala, da bo po-[ledal proti njim; kajti komaj je to storil, mu je trikrat pokimala in ko se je temu začudil, je pokimala še trikrat in še prijaz-neje kakor prej. Tedaj mu je šepnil Samund, njegov oče, na uho: »To sem pričakoval.«
Uvodna molitev je bila že končana, prva pesem odpeta in birmanci so že sedli na svoje prostore, ko mu je še enkrat šepnil: »Toda Knud ni rad dober. Glej da bo razdalja med Jelkovo in Dolgo rebrijo zmerom zelo velika.«
Birmanska maša se je začela, duhovnik je stopil pred oltar in otroci so ubrali birmansko pesem. Jasni, nežni in zaupljivi otroški glasovi — to je bilo nekaj, kar je prijelo ljudi, zlasti tiste, ki še niso prehodili toliko življenjske poti, da bi bili pozabili svojo lastno birmo. Se bolj jih je ganilo, ko je med globokim molkom, ki je nastal nato, duhovnik — bil je isti, ki je že več kakor dvajset let vodil župnijo in ki je morda nekoč govoril tudi njim o vsem, kar je na svetu dobrega — prekrižal roke na prsih in začel govoriti. Otroci pa so začeli jokati šele takrat, ko se je obrnil na starše in jih prosil, naj molijo k bogu za svoje otroke. Thorbjorn, ki je bil pred kratkim še tako blizu smrti in je še nedavno mislil, da bo ostal vse življenje pohabljen in brez moči, je zelo jokal, zlasti takrat, ko so se otroci zaobljubljali, — vsi v trdni veri, da bodo svojo zaobljubo držali.
Niti enkrat ni pogledal proti ženski strani, toda ko je bilo božje službe konec, je stopil k Ingridi in ji nekaj šepnil na uho, potem pa se je hitro preril skozi množico. Nekateri so
hoteli vedeti, da je šel ob hribu, ne pa po cesti, in potem v gozd. Toda zanesljivo to seveda ni bilo. Samund ga je iskal, pa je svoje iskanje opustil, ko je videl, da je tudi In-grid izginila. Potem je pogledal za ljudmi z Osoj, ki so tudi begali po okolici in povpraševali za Synnovo, pa tudi nje ni bil nihče videl. In tako so morali iti starši vsak par zase — sami proti domu.
Med tem pa sta Synnove in Ingrid prehodili že precejšen kos poti.
»Skoraj mi je žal, da sem šla,« je rekla prva.
»Saj ne more biti nič hudega, ker oče to ve,« je odvrnila druga.
»Pa ne moj oče,« je rekla Synnove.
»Kdo ve?« je dejala Ingrid — in potem o tem nista več govorili. »Mislim, da morava tukajle počakati,« je rekla Ingrid, ko sta prišli do kraja, kjer se je pot stedi temnega gozda zasukala.
»Saj je že tu!« se je oglasil Thorbjorn sam in stopil izza velike skale.
Sam pri sebi je vse premislil, kar je hotel reči, in to ni bilo malo. In danes ga vse ni nič skrbelo, kajti oče je vse vedel in tudi odobraval, kakor je bil po njegovem vedenju In na-migavanju v cerkvi trdno' prepričan. Razen tega je vse poletje tako hrepeneče čakal te ure. Pa vendar —
»Najbolje je, da gremo po gozdni poti,« je rekel; »prej bomo doma.«
Dekleti nista rekli besede, sledili sta miu pa le.
Thorbjorn je hotel zdaj govoriti s Synn5v<o, toda vse je mislil najprej tako dolgo zavlečii, da bodo na vrhu griča, potem pa dotlej, dla
DOMOVINA šf. 25*
STRAN 3
zatiranje tega škodljivca. Predvsem je treba uničevati bube, ki so na zidovih, plotovih, drevesih in drugod. Pokončavati je treba tudi metulje, ko se pojavijo. V ta namen je najboljše porabiti mladino. Zelo koristno in uspešno je uničevanje jajčec, ki jih leže samica na spodnjo stran zeljnih listov v obliki rumenih kupčkov. Metulj se pojavlja vse do julija. Jajčeca se lahko mastijo z roko. Zatiranje kapusovega belina je uspešno le, če uničujemo jajčeca in pobijamo metulje, kar je tudi mnogo lažje kakor pa uničevanje gosenic. Ako to delo zamudimo, bomo imeli z gosenicami mnogo večje težave, a mnogo manj uspeha. Na to je treba ljudi posebno opozoriti.
Za zatiranje gosenic v minilem letu se je obneslo škropljenje s tobačnim izvlečkom. Napravi naj se raztopina, ki vsebuje 2 do 3 odstotka tobakovega izvlečka in 1 do 2 kg soli. Triodstotna raztopina tobačnega izvlečka učinkuje povsem zanesljivo, vendar včasih požge liste. Zato je boljše vzeti od začetka le 1 kg soli in 2 odstotka izvlečka. Škropljenje je treba pri večjem napadu ponoviti vsaka 2 do 3 dni. Nekaterim se je obneslo tudi škropljenje z močnim octom, ki zelju ne ško-
bodo mimo močvirja. Toda ko so bili čez grič in že tudi daleč za močvirjem, je menil, da je najbolje počakati do novega gozda.
Ingrid, ki je menda čutila, da gre vse skupaj le nekoliko prepočasi, je začela ustavljati korake in je čedalje bolj zaostajala. Nazadnje ju že več ni videla. Synnove se je delala, kakor tega ne bi bila opazila in je časih ob cesti odtrgala kakšno jagodo.
»Zdaj je pa res že čas, da se mi usta od-pro,« si je mislil Thorbjorn in potem je začel:
»Lepo je danes.«
»Res je,« je odgovorila Synnove.
Spet sta šla malo dalje in Synnove je pridno obirala jagode. .
»Zelo lepo je,, da si šla z menoj,« je rekel on.
Na te besede pa je ona molčala.
»Ne, tako ne pojde,« si je mislil Thorbjorn; »če bova samo hodila, ne bova nič govorila. »In na glas je dejal: »Mislim, da bo najbolje, če počakava Ingrido.«
»Da, pa jo počakajva,« je odvrnila Synno-ve in obstala:
Tu ni bilo jagod, da bi jih bila mogla obirati, in to je Thorbjorn očitno videl. Toda Synnove si je odtrgala dolgo bilko in je zdaj z veliko vnemo natikala nanjo jagode, ki jih je še imela v rokah.
»Danes sem se tako živo spominjal dneva, ko sva šla skupaj v cerkev in so naju bir-mali,« je rekel Thorbjorn.
»Tudi jaz sem morala na to misliti,« je odgovorila.
duje, drugi pa so imeli uspeh z navadno milnico. Da še bolj pospešijo zatiranje kapusovega belina, so uvedle nekatere občine nagrade. Za 50 metuljčkov dobiš en dinar nagrade.
reči se je zgodila drugače, kakor pa sva pričakovala.«
Synnove je še zmerom strašno pridno nabirala jagode na bilko in strmela v tla.
Stopil je nekoliko v stran, da bi videl njen obraz; toda ko je opazila njegov namen, se je znala postaviti tako, da je obrnila obraz drugam.
Tedaj se je skoraj začel bati, da ne bo znal priti z besedo na dan: »Synnove,« je dejal, »ali mi ne bi mogla nekaj reči?«
Pogledala je kvišku in se posmejala.
»Kaj naj bi ti rekla?«
Čutil je, da se mu vrača pogum in hotel jo je objeti, toda prav tedaj, ko ji je prišel dovolj blizu, se ni več upal in jo je samo boječe vprašal:
»Saj je Ingrid govorila s teboj?«
»Da,« je odvrnila.
»Pa mi ne misliš nič reči?«
Molčala je.
»Pa mi ne misliš nič reči?« je ponovil in se ji spet približal.
»Tudi ti bi lahko rekel,« je odgovorila — in skrila svoj obraz pred njim.
»Da,« je odvrnil in rad bi jo bil prijel za roko, pa je še bolj vneto kakor prej nabadala jagode.
»Kako je čudno,« je rekel, »da mi ti vzameš ves pogum.« Ni mogel videti, ali se ona njegovim besedam smeje, in zato spet ni vedel prav, kako naj nadaljuje.
»Izkratka,« je iznenada vzkliknil z jasnim, čeprav z nekoliko negotovim glasom, »kaj si storila z listkom?«
Molče se je obrnila stran. Sledil ji je, položil ji je roko na hrbet in se sklonil čez njo.
Politični pregled
»Journal de Geneve« objavlja razgovor t našim ministrom za socialno politiko in narodno zdravje Dragišo Cvetkovičem o socialnih vprašanjih Jugoslavije. Med drugim
je minister izjavil, da gospodarski in socialni položaj Jugoslavije ne dovoljuje splošne uvedbe 40urnega delovnega tedna.
Proti temu govorita tako stanje industrij« kakor pretežno kmetij, značaj države. Stanje brezposelnosti ni takšno, da bi se moral zaradi tega skrajšati delovni čas. V Jugoslaviji je zlasti treba povzdigniti kmetijstvo, da se bo tok kmečkih delavcev, ki sili zdaj v mesto in industrijo, usmeril nazaj na kmete. Kar se tiče delavskih mezd, je minister opozoril na uredbo o minimalnih mezdah, ki po njegovem mnenju v zadovoljivi obliki zagotavlja delavstvu zaslužek v skladu z draginjskiml razmerami. V Jugoslaviji je treba s pospeševanjem gospodarskega razvoja zagotoviti delavstvu kruh. To se bo delno doseglo tudi Z javnimi deli, za katera je vlada najela štiri milijardno notranje posojilo.
V londonskem ožjem odboru za nevmeša-vanje v španske zadeve je dosežen sporazum,
Obnovilo se bo strogo nadziranje V španskih vodah in ob mejah
»Odgovori mi!« je šepnil.
»Sežgala sem ga.«
Hitro jo je prijel in obrnil njen obraz k svojim ustnicam, tedaj pa je opazil, da ji gre na jok in spet je izgubil pogum.
»Pa je res čudno, da ima zmerom solze pripravljene,« si je mislil.
In ko sta tako stala, mu je ona iznenada tiho rekla:
»Zakaj si napisal listek?«
»Saj ti je Ingrid vendar povedala ...«
»Da, — toda bilo je okrutno, da si to storil.«
»Oče je želel.«
»Pa vendar...«
»Mislil je, da bom ostal vse življenje pohabljen; rekel mu je, da bo moral odslej o n skrbeti zame:
Zdaj se je pokazala Ingrid in zato sta začela hitro stopati dalje.
»Nikoli te nisem imel tako rad, kakor ta» krat, ko sem mislil, da te ne bom nikoli do* bil,« ji je rekel.
»Človek najbolj spozna svoje želje, če je sam,« je dejala.
»Da, takrat najhitreje odkrije, kdo im$ oblast nad njim,« je mirno odvrnil Thorbj8n| in resno stopal poleg nje.
Zdaj ni več trgala jagod.
»Ali jih hočeš?« mu je rekla ln mu ponudila bilko.
»Hvala,« je dejal in prijel roko, ki je držala bilko z jagodami.
»Potem je najbolje, da ostane vse pri starem,« je nato dodal z nekoliko drhtečim glasom.
Vinogradniki iz vse
Slovenije so zborovali
Gornja Radgona, junija.
V soboto zvečer so se sestali vinogradniki iz vse dravske banovine v Gornji Radgoni k 12. rednemu občnemu zboru Vinarskega društva. Zastopanih je bilo 12 podružnic. Zbor je vodil predsednik Ivan Šerbinek. Tajnik je poročal, da šteje Vinarsko društvo 19 podružnic z 1024 rednimi člani. Omenil je, da je odbor razpravljal o raznih predlogih za izpre-membo zakona o vinu, ki terjajo zaščito vin in strožje nadziranje sajenja trte.
Blagajniško poročilo izkazuje 21.786 din dohodkov in 17.846 din izdatkov. Proračun določa 60.000 din izdatkov in 38.000 din dohodkov. Primanjkljaj 22.000 din naj bi poravnala banska uprava.
Lovro Petovar je obsojal predlog odbora glede trošarinskega pravilnika in naglašal, da je bila Kmetijska zbornica ustanovljena tudi za to, da ščiti koristi vinogradnikov. Dosedanji vodilni možje Vinarskega društva so se
premalo zavzemali za pereče zadeve vinogradnikov. Ugodnosti, ki jih je dala banska uprava, ne pomenijo mnogo. Naklada strokovnega lista »Naše gorice« (2000 izvodov pri 1024 naročnikih) je previsoka.
Pri razgovoru o članarini je bil odobren predlog, da bo članarina v bodoče 20 din in da bo dobival vsak član »Naše gorice« brezplačno. Prihodnji občni zbor bo v Šmarju pri Jelšah. Občni zbor je nekoliko izpremenil društvena pravila.
Za predsednika je bil spet izvoljen Ivan Šerbinek iz Svečine. Njegova lista je dobila 24 glasov. Potrjena je bila uprava trsničar-skega odseka, ki ga sestavljajo predsednik Jožef Bratuša tajnik France Brumen in odborniki Ivan Segula, Franjo Rebec in Anton Turin. Prečitani so bili še številni predlogi odbora in podružnic ter je bil določen tričlanski odbor, ki je sestavil resolucije, nanašajoče se na težnje in zahteve vinogradnikov.
in pripravilo se je potrebno za umik tujih prostovoljcev iz Španije. Oba sovražna tabora se bosta pozvala, naj pristaneta na to, da se v najkrajšem času pošljejo v Španijo posebne komisije, ki bodo seštele prostovoljce na obeh straneh in jih odpravile iz Španije. Na ta načrt je pristala tudi Rusija.
Velike poplave na Kitajskem se še zmerom Sirijo po honanskih in anhvejskih ravninah. Kakor poročajo iz Hankova
so je zbrala pri Ankingu velika japonska vojska,
ki namerava začeti ofenzivo proti Hankovu. Kitajska izvidniška letala so ugotovila, da se Je na reki Jangceju od Tatunga do Ankinga razvrstilo kakih sto japonskih monitorjev in topničark. Vsidrali so se na reki, da bi onemogočili kitajske letalske napade na japonske prevozne ladje. Pomembnejših dogodkov na kitajskih bojiščih zadnje dni ni bilo. Na španskih bojiščih zmagujejo frankovci
in se je republikanska vojska s Pirene-jev umaknila v Francijo.
Mejo so prestopile tri divizije, ker so jih v gorah frankovci čisto obkolili. Na umiku so republikanci podrli vse mostove in uničili vsa vojaška skladišča. Razen 300 miličnikov, ki so se odločili za prestop v tabor generala Franca, so vsi ostali prosili, naj jih pošljejo nazaj v Španijo, da se bodo borili na republikanski strani,
7z Prage poročajo, da je češkoslovaški zunanji minister sprejel nekaj tujih novinarjev na dalj "-i razgovor in jim dejal med drugim,
*	' .. t,	.,..	^. i f-r
da bo narodnostno vprašanje v Češkoslovaški mogoče rešiti, če ne bo škodljivih vplivov, od zunaj..
Kljub napetosti med Nemčijo in Češkoslovaško so državniški in gospodarski odnosa ji med obema državama.še nadalje v redu. Glede ©d-nošajev do Poljske je rekel mimi-ster, da se doslej stvarno žal niso v ničemer spremenili. Vsekakor pa je značilno, da so začeli nekateri poljski listi p oval j no razpravljati o razme*-rah na Češkoslovaškem.	,
Špirit// nevarnega položaja Češkoslovaške je češkoslovaška vlada, sklenila	. r
r »	1 •	>	• t r •
prostovofjnb zbirko za sklad češkoslo^ vaške narodne obrambe.
Občudovanja vredna je požrtvovalnost češko-slovaškoga naroda, ki je do ponedeljka vplačal v gotovini skupno nad 75 milijonov češkoslovaških kron. Ta znesek je prispevalo
skoro 31.00(1 državljanov, po večini pripadnikov srednjih slojev in malih ljudi. Vpisanih pa je doslej skupno nad 300 milijonov češkoslovaških kron. Značilen primer so zabeležili v Plznu. Taim. se je javila neka kmetica iz okolice in v gotovini prispevala za obrambni sklad 300.000 češkoslovaških kron, razen tega pa še 100.000 za mladinsko skrbstvo.
Gospodarstvo
GOVED. Na mariborskem sejmu so se trgovali za kg žive teže: debeli voli po 4.50 do 5.50, poldebeli voli po 3.50 do 4.50, plemenski voli po 4.60 do 6.10, biki za klanje po 3.50 do 5, klavne krave debele po 4 do 5.25, plemenske krave po 3.50 do 4.50, krave za klobasar-je po 2.50 do 3.50, molzne krave po 4 do 5, breje krav.e po 3.50 do 4.75, mlada živina po 4.50 do 6, teleta po 5 do 6 din.
SVINJE. Na .mariborskem sejmu so- se trgovali: 5 do 6 tednov stari prasci po 85 do 115, 7 do 9 tednov po 120 do 150, 3 do 4 mesece po 170 do 240, 5 do 7 mesecev po 300 do 430, 8 do 10 mesecev po 440 do 500, eno leto stari po 710 do 820 din za rilec. Mesne cene: kg žiye teže po 6.50 do 7.75, kg mrtve teže 8.50 do 11.25 din.
LES. Povprečno se gibl jejo cene: tesamemu lesu 160 do 220, smrekovim hlodom 130. do 160 borovim hlodom 140 do 180, mecesnovim hlodom /250 do 340, trdim .drv»m 60 do 75 din za kubični jneter.!- „ ,	,
VOLNA. V Kranju.je-.bila nepprana volna PO, 28 do 3.2, opr,ana pa po 35 do 38 din.
MED. V Kranju se je čisti med, trgoval po 22 din kg.
SIROVE. KOŽE, V Kranju so se trgovale: goveje po 12, telečje po 12 in svinjske po 8 din kg. . •
Sejmi
27.	junija: Kotoriba, Radeče pri Zidanem mostu, Sy. Lovrenc na Dravskem polju, Št. Janž na Dolenjskem, Vinica (samo blagovni);
28.	junija:'Šmartno pri Litiji;
29.	jupija:, Čak^vec;
30.	junija: Mozelj, Mirna peč, Rakek,. Sv. Peter (ljutomerski srez), Zagorje ob Savi, Rajhenburg, Sv. Bolfenk,, Zreče;
1. julija: Jurklošter, Podčetrtek;
2. julija: Kočevska Reka, Petrovče, Ptujska gora, Rakičan, Št. Gotard pri Trojanah, Št. Ilj pod Turjakom.
Vrednost denarja
Na naših borzah smo dobili 21. t n. v devizah (s prišteto premijo}:
1 holandski goldinar za 24.07 do 24.21 din;
1 nemško marko za 17.51 do 17.65 dm;
1 angleški funt za 215.26 do 217.31 din;
1 ameriški dolar za 43.10 do 43.47 din;
100 franc. frankov za 120.82 do 122.26 din;
100 češkosl. kron za 151.19 do 152.29 din;
100 italijanskih lir za 227.44 do 230.52 din.
Vojna škoda se je trgovala v Zagrebu po 473 din.
Drobne vesti
= Stanje vinogradov v dravski banovini.
Banovinski vinarski in sadjarski zavod v Mariboru poroča: Po hladnih majskih vremenskih razmerah se je trta posebno v zadnjem času v redu razvita. Pri tem izboljšanju razr voja trte pa je nastala tudi nevarnost oku-žertja peronospore večja. Letos je bilo prvo ugotovljeno v mariborskem okolišu 21. maja, v Spodnjih .Halozah 19l maja in na Dolenjskem 17. maja. Spričo te ugotovitve je zavod opozoril vinogradnike, da do konca maja prvič poškropijo trsje, kar je bilo v splošnem opravljeno do 2. junija. Prvemu škropljenju je sledilo drugo, medtem pa so na Kalvariji pri Mariboru ugotovili peronosporo 10. junija, v Spodnjih Halozah 8. junija in na Dolenjskem 3. junija, iz česar lahko sklepamo, da so morali še preostali zimski trosi izkaliti in okužiti trsje med 21. majem m 2. junijem. Na podlagi te ugotovitve je zavod ponovno opozoril vinogradnike, da zajezijo širjenje bolezni po poletnih trosih s tretjim škropljenjem, ki ga morajo fzvržit! vsaj do 28. junija. .Poleg peronospore se je pojavil v večji meri tudi oidij, ki ga zatiramo z žveplom, kar se je v splošnem tudi izvršilo. Pojavlja se, četudi v manišem obsegu, prvi rod grozdnega sukača — črnoglavke, posebno na zgodnjih sortah, ki ga pa istočasno s peronosporo zatirajo, in sicer s primernim kombiniranim škropivom. Znatno škodo je v posavskih vinorodnih okoliših napravila gosenica zemlje-merka. Nastavek je v splošnem dober, tako da je pričako.vati kljub pomladni pozebi, če bo vreme ugodno cvetu, dobro letino. Rane sorte so cvetele že 8. junija in za temi so se razcvetele tudi vse ostale sorte.
Spet sta šla dalje, drug ob drugem, in dokler je ona molčala, se tudi on ni upal govoriti z njo in se je niti pritaknil- ni; zdelo pa se mu je, da je čudovito lahek in kar moto-glav je postajal. Vse mu je migljalo pred očmi in ko sta prav tedaj prišla na vrh griča, odkoder so se videle vse O soje, se mu je zazdelo, kakor bi bil .svoj živ dan prebival tam, in vleklo ga je tja, bolj kakor -proti domu.	i-'
»Takoj poidem z njo tja,« je pomislil in čim daje j«- gledal Osoje, tem pogumnejši je postajal in tem odločnejši. »Oče naj mi pomaga,« je pomislil. »Tega ne bi mogel več vzdržati, moram iti tja; moram iti!« Čedalje hitreje je stopal in ves čas kar naravnost. .Vse okoli -n jega se je kopalo v teči in solncu. »Da, še danes se mora to zgoditi; niti ure ne bom čakal večf« &i čutil se je tako močnega, da ni vedel kam s svojo močjo.
»Saj mi boš še ušel,« je zaslišal prijazen glas za sabo.	i
Bila je Synnove, ki ni mogla več stopati z njim vštric irr- ga je morala zato opomniti, naj ne hiti tako.
»Saj1 sem res hiter,« je rekel.
»ifra, rfes.«
Prišla sta do široke ceste in Ingrid!, ki je prej ves čas nista videla, je stala zdaj iznenada za njima.
»Zdaj sta pa že dovolj hodila sama,« je rekla.
Thorbjorn se je zdrznil. Ločitev se mu je zdela dosti prezgodnja. Tudi Synnovi je- bilo tako nenavadno pri srcu.
Pogledala mu je naravnost v obraz, da mu je postalo ka* vroče pri srcu; obšla ga je misel: »Takoj pojdem z njo!« Tedaj pa mu je že
nežno odtegnila roko, se. mirno obrnila k In-gridi, jo pozdravila in šla potem sama po poti da^je. Thorhjorn ji ni niti poskušal slediti.
Brat in sestra pa sta šla skozi gozd proti domu.	<?,. ' • •
»Ali sta se zdaj pogovorila?« ga je vprašala Ingrid.
»Ne, nisva se še utegnila,« je odvrnil,in stopil hitro naprej, kakor bi se bil hotel ogniti ša.drugim vprašanjem^	^ ,
»No?« je dejal Samund in pogledal čez mizo, ko sta stopila v. izba
Thorbjorn ni odgovoril; zavil je proti klopi na drugi, strani, kakor bi bil hotel tam odložiti suknjič; Ingrid je šla za njim in se smehljala. Samund je začel, spet jesti in je časih zvito pogledal proti Thorbjornu, ki je bil videti strašno zatopljen v deloj. ■, i
»Pridita k mizi,« jima je rekel. »Juha bo mrzla.«	». ...t . «. .. .„... i ..
»Hvala, ničesar ne maram,« je dejal Thorbjorn sedel. • > > 1 ^ »
»Tako?« — se je začudil Samund m mirno jedel: dalje, čez nekaj časa je pa pripomnil: »Vama se je pa danes zelo mudilo iz cerkve.«
,»Z nekimi ljudmi ^em rnoral govoriti,« se je poskusil iztezati Thorbjorn. »No — ali si govoril z njimi?« »Saj še sam prav ne vem,«- j,e odgovoril Thorbjorn.
»Tako torej!« je rekel Samund in. začel spet jesti. -. i. ; .
Ko je bil krožnik prazen, je vstal, šel k oknu in gledal nekaj časa ven, potem pa se je iznenada obrnil in dejal:
»Ti, pojdiva pogledat, kako bo z žetviie!« Thorbjorn je takoj planil kvišku.
»Da, — pa prej se še obleci.«
Thorbjorn, ki je sedel za mizo z zavihanimi rokavi in golih rok, je segel po starem suknjiču, ki je visel nad njim.
»Ali ne vidiš, da sem jaz že pražnje oblečen?« je dejal Samund.
Tudi Thorbjorn je vzel nedeljski suknjič in potem sta plaiiz hiše spredaj oče, za njim sin.
Krenila sta proti poti z griča.
»Ali Lsi ječmena ne bova ogledala?« je vprašal .Thorbjorn.
»Ne, najprej pšenico,« je odgovoril Samund.	r	.(_
Prav tedaj ko sta prišla na cesto, se je počasi pripeljal voz. o
»Ti so pa z Dolge rebri,« je pripomnil Samund.	ji
»Mlada dva sta,« je rekel Thorbjorn.
Voz je obstal ob stezi, ki je držala na Jelkovo reber.
»Lepa in ponosna ženska je ta MaritzDolge rebri,« je šepnil Samund, ki tri mogel odtrgati pogleda od mlade žene. Sedela je na vozu tako, da se je naslanjala nazaj. Na glarvi je \ imela ruto, druga pa ji je pokrivala ramena. Mirno je gledala Samunda in Thorbjorna in njen lepi, izraziti obraz je bil negiben. Njen mož je bil zelo bled m slaboten. Njegov obraz jje imel mehak izraz, kakršnega imajo vsi ljudje, ki jih grize skrita bol.
»Ali si ogledujeta žetev?« je vprašaL
»Da,« je odvrnil Samund.
»Letos je obilna.«
»Da, lahko bi bila slabša ...«
»Pozno se vračate,« je potem rekel Samund.
»Dosti zirartcev imam, sem se moral od njih posloviti,« je odvrnil mla^efr mož. Dalje.)
= Žetev v donavski banovini precej dobra. Letošnja žetev pšenice, ki se začne ob koncu tega meseca, obeta povprečno dober uspeh. Turščica se sicer dobro razvija, vendar se računa na nekoliko slabši pridelek kakor lani,
= Stanje hmeljskih nasadov v Češkoslovaški je slabotno. Iz Zatca poročajo, da hmelj-ska rastlina letos precej zaostaja. Številni so nasadi, kjer je rastlina komaj pognala iz zemlje in se šele privezuje. Sicer pa je stanje zelo različno. V najbolj razvitih nasadih je trta dosegla višino dva in pol -metra. Zaloge lanskega hmelja znašajo skupaj pri trgovcih ki hmeljarjih 1-e'okrog 800 starih stotov. Približno enaka količina hmelja je še iz leta 1936. Blaga starejših 'letnikov pa ni. Do nove letine bodo gotovo tudi ti ostanki še razprodani.
= Celulozno volno bodo izdelovali. Državno lesno podjetje Šipad v Bosni bo zgradilo napravo za impregniranje bukovega lesa za' pragove. Z rabo bukovih pragov bi državna železnica dosegla znaten prihranek, saj je bu-kovine dovolj. Nastane pa tudi vprašanje, kaj naj počnemo z ono bukovino ki se ne da predelati za gradbeni les. Šipad se bavi z načrtom, da te odpadke in ves drugače' neuporaben bukov les predela v celulozno volno (umetni bombaž). Iz celuloz, volne se izdelujejo v Nemčiji in Italiji -najpopolnejše tkanine.
DOPISI
MALA NEDELJA. Na Petrovo 29 t. m. ob pol 16. uri bomo vsi od blizu in daleč ogledali mladinsko vidovdansko proslavo — akademijo sokolske čete.
Domače novosti
*	Slovesnosti vsesokolskega zleta v Pragi so se začele v nedeljo z nastopom 32.000 so-kolskih otrok. Javnemu nastopu je prisostvovalo okoli 190.000 ljudi.
*	Spomenik kralj« Zedmitelja pri Sv. Trojici v Slovenskih goricah je odkrilo v nedeljo obmejno sokolstvo. Lepe prireditve se je udeležilo več tisoč ljudi.
*	Seja banovinskega odbora nacionalne mladine. V nedeljo je bila v Laškem četrta seja banovinsk. odbora »mladine JNS. Pred-
sednik inž. Jože Rus, ki je sejo vodil, je podal pregledno politično poročilo, podpredsednik Milan Goriš ak pa je očrta! vidike nacionalne mladine, ki smatra disciplinirano demokracijo za najsolidnejlo osnovo; napredka in razvoja narodov in držav. Tajnik Andrej Ur-šie je razpravljal b narodni obrambi in opozoril zlasti na vprašanja, ki so za nas Slovence usodnega pomena. Načelnik kulturno-političnega odseka Dušan Vargazon je govoril o potrebi podrobnega dela za krepitev nacionalne in državljanske zavesti, tako da bo današnja mladina dostojna naslednica predvojnih borcev za jugoslovansko misel; podal je :tudrwieč'podrobnih navodil za prosvetno delo med ljudstvom. Nato sta sledili še poročili blagajnika in socialnega odseka. Vsa poročila: so pričala, kako resno je usinerjeno delo nacionalne1 mladine.'Razvil se je "živahen razgovor,; v katerega so posegli skoro vsi na-vzolni. Predstavniki sreskih organizacij so poročali o položaju v svojih srezih. Sprejeti so bili sklepi za še živahnejše delovanje mladinskih organizacij.
*	Skupščina Jugoslovanske nacionalne stranke za ljutomersko-radgonski srez bo v nedeljo 26. t. m. Na skupščino naj pošljejo vse strankine krajevne organizacije svoje odposlance. Poročili o političnem položaju bosta podala senator Ivan Pučelj in narodni poslanec Avgust Lukačič. Želeti je, da se tega važnega zborovanja udeleže brez izjeme vsi odposlanci. Razmere v obmejnih krajih so danes take, da je treba misliti na oživljanje nacionalnega dela.
*	Nove šole v škofjeloškem okraju. V škofjeloškem okraju grade več novih šol. V prvi vrsti je omeniti gradnjo nove šole v Retečah. Nova štirirazrednica tik železniške postaje je že pod sireho, zdaj napeljujejo vodovod in elektriko in vse kaže, da bo nova šola že letos izročena svojemu namenu. Lično enonad-stropno šolo grade tudi v Sovodnju na skrajnem odcepu Poljanske doline ob državni meji Tretja šola pa bo na Črnem vrhu, ki je v sirovem stanju že dograjena. Razširjena in dvignjena za eno nadstropje bo tudi šola na Bukovici. V Železnikih se pripravljajo na gradnjo nove šole, prezidana bo šola na Javor j ah in novo šolo bodo gradili v Lučinah.
*	Cerkvene doklade v Vojvodini. Kakor smo že poročali, se škofovski posvet v Zagrebu ni izrekel za splošno uvedbo cerkvenih doklad 23. katolike, ki je omogočena po novem finančnem zakonu. Prepustil je posamez-
Filipove misli so delovale hitro. Čeprav je Celija smeje se prevzela nevarno vlogo nekakega višjega bitja, ki ga je blazni velikan • oboževal, je vendar videl pri njej strah in žalost. Kaj je za vsem tem? Odkod je dekle?
Ko je Filip pogledal nazaj v sobo, je stala Celija pred za štorom. Videl je, da je opazila njegovo izpremenjeno zunanjost, kar ji je privabilo rdečico na obličje, da je v zadregi obrnila glavo. Zdaj jo je spet opazoval. Kadar jo je pogledal, se mu je zdela čednejša. Njegove misli so celo ocenjevale njeno težo. Staviti bi se bil upal, da ni tehtala več kakor 110 funtov. Prav nič ni spadala v ta zapuščeni kot sveta in k polživali Bramu, a- vendar je stala pred Filipom kakor misli mešajoča uganka.
Uganka se mora rešiti! Filip je bral v njenih očeh, kako mu bi bila rada povedala, kdo je, zakaj je prišla sem in kako ji lahko pomaga. Videlo se je^ kako je samo čakala na trenutek, da bo spet sama s Filipom in da se bo na kak način pomenila z njim.
Po naglem pogledu skozi okno je stopila k Filipu, se dotaknila njegovih prsi in rekla: »Filip Brant, Amerika.« Nato je pritisnila roke na svoje prsi. »Celija Arnim, Danmark!« je dejala z vnemo.
»Danska!« je vzkliknil Filip. »Vi ste torej iz Danske?«
Celija je prikimala. »Kobenhavn — Danmark!«
JAMCS OLIVER CURVKOOt^ 8~l
__I
ROMAN
»Kobenhavn, Danska,« je menil. »Za božje ime, Celija, začenjava se sporazumeti! Celija Arnim iz Kobenhavna v Danski! A kako, za boga, ste prišli sem?« Filip je pokazal na tla in na vse štiri stene koče. »Kako ste prispeli semkaj?«
Naslednje njene besede so še povečale Filipovo napetost. »Kobenhavn — Moskva — Petrograd — Rusija — Sibirija — Amerika.«
-»Kobemhavu — Moskva — Petrograd •— Rusija — Sibirija — Amerika,« je ponovil in nejeverno zastrmel vanjo. »Celija, bodi pametna. Ali naj res verjamem, da si napravila vso dolgo pot iz Danske skozi Rusijo in Sibirijo, da si se ustavila sredi kanadske puščave v koči tega zapuščenega blazneža? Ti se gotovo motiš. Tule...« Tedaj se je spomnil svojega žepnega atlanta, ki je bil del njegove službene opreme in, v ka.terem j^ Jaila tudi majhen zemljevid celega sveta. Odprl je atlant. **	'
Celijin kazalec je pokazal Kobenhavn. Filip se je sklonil čez njene rame, da bi bolje videl, in njeni lasje so se dotaknili njegovih prsi. Skoro bi ga bilo premagalo hrepenenje, da bi zakopal svoj obraz v te lase in dekle objel, pa naj bi bilo iz Kobenhavna ali pa z lune. Glavno mu je bilo, da jo je sploh našel. Zmagoslavno veselje najditelja, ki je skoro pomenilo občutek posesti, mu je dvigalo prsi.
Filip je zadrževal sapo, da je sledil malemu kazalcu, ki mu je na zemljevidu pripo-
Toko mlado, pa »ako žalostna I Me zna si pomagati: njeno perilo je vedno sivo mesto belo. Pokonci glavo, draga mladenka! Glej pri vsakem trgovcu dobiš vedno jednako dobro in izdatno terpentinovo milo Zletorog.-Peri z njim in mehkorvoljno ter belo! kot sneg bo tvoje perilo!
TERPENTINOVO M110
mMmmm
nim škofijam, da vprašanje rešijo, kakor njihovim razmeram najbolje prija. Iz listov posnemamo, da so se te dni sestali v Subotici duhovniki baške škofije. V Vojvodini je bil namreč odpor proti cerkveni dokladi še posebno velik, ker je tam baje mnogo župnij zelo premožnih, tako da doslej niso pobirale nikakih dajatev, niti ne bire. Na. duhovniškem posvetovanju je bilo zaradi tega sklenjeno, naj one župnije, ki cerkveno doklado nujno potrebujejo, o tem sklepajo vsaka za svoje področje. Za uvedbo cerkvene doklade se je načelno že izreklo 18 župnij s področja velike subotiške škofije. Višina doklade pa še ni določena. Ko bo uvedena doklada, bo odpravljena večina dosedanjih cerkvenih pristojbin.
vedoval zgodbo. Iz Kobenhavna je potoval kazalec v Moskvo, iz Moskve je drsel počasi proti Petrogradu in potem naravnost skozi Rusijo in Sibirijo proti Beringovemu morju. »Skunnert«, je rekla tiho in njen prst se je pomaknil na tisti del zemljevida, ki je predstavljal Alasko. Tu je okleval. Očitno Celija sama ni vedela, kako se je odtod naprej nadaljevalo potovanje. Vidno se je razburila. Potegnila je Filipa k oknu in mu pokazala volkove in sani. Prikimal je. Ona je torej Celija Arnim iz Kobenhavna v Danski in je čez Rusijo in Sibirijo prišla v ATasko, kjer je dalje potovala na saneh s pasjo vprego. Toda zakaj je prišla v Alasko in kako je postala tovarišica ali ujetnica Brama Jchnsona? Filip je videl, kako si je prizadevala, da bi mu tudi to dopovedala. Spet je začela govoriti vanj in kazati z rokami.
Filipa je bilo veselild, da se jima je posrečilo sporazumevanje, toda veselje ga je na mah minilo, ko je spet ni mogel razumeti. Vse je kazalo, da se je temu dekletu zgodila nekaj strašnega, nekaj, kar jo je pretreslo do dna duše. Njene oči so bile polne groze še zdaj, ko mu je vse to hotela dopovedati. Sredi govorjenja je nenadno zaplakala in si zakrila obraz z rokami.
i Filip, je sam trpel, k® je gledal pred seboj trpeče dekle, a ni vedel, kaj naj stori. Nežno je oprostil njen obraz. Njene roke so trepetale v njegovih: Celija, moja mala. mučena zagonetna deklica,« je rekel hripavo, »kdor ti bo odslej samo las skrivil, bo imel oprav-viti z menoj.« Držal je njene roke tako krepko, da so jo morale boleti. »Skoro vesel sem, da me ne moreš razumeti, kajti si' er bi se morala zbati moža, ki ti reče, da te ljubi, ko-
*	Mladeniči rekruti, ki ste potrjeni, pa Imate skrajšan rok službe, želite čimprej vstopiti v kader ali odložiti službo v kadru, informirajte se in uredite svoje zadeve pravočasno! Ako je rok zamujen, se ne da več pomagati. Tudi vsa ostala vojaška pojasnila daje za malenkostno plačilo koncesionirana
Sisarna Per Franc, kapetan v p., Ljubljana,
laistrova ulica 14. Za odgovor priložite kolek ali znamko za 6 din.
*	Sprejem mladeničev v inženjersko pod-oficirsko šolo v starosti od 18 do 21 let. Zadevna pojasnila dobite ustno ali pismeno v koncesionirani pisarni Pera Franca, kapeta-pa v p., Ljubljana, Maistrova ulica 14. Za pismeni odgovor je priložiti kolek za 6 din.
*	Sokolske kroje, kompletno izdelane kakor tudi samo sukno in posamezne predmete nudi po ugodni ceni Stermecki — Celje.
*	Smrtna nesreča pri Celju. Te dni se je kopal oddelek vojakov iz Celja v Savinji pod Grenadirjevo brvjo. Med kopalci je bil tudi redov Džemal Katanovič, doma iz vardarske banovine. Vojak se je oddaljil od čete, zabredel v globoko vodo pri kopališču Diani in se začel potapljati. Kopalni mojster Grad je opazil nesrečo in je hitel vojaku na pomoč. Nezavestnega je potegnil iz vode. Reševalni avto je vojaka takoj prepeljal v bolnišnico, vendar pa so vsi poskusi z umetnim dihanjem ostali zaman.
*	Iz vlaka je padel in se ubil. Nedavno se je peljal z osebnim vlakom iz Zidanega mosta proti Ljubljani 271etni vojak Šaban Dautovič. Ves čas je slonel ob oknu in je živahno pozdravljal z roko kmete na polju. Pri Ponovi-čah je pomahnil tudi skupini delavk, ki so plele na njivi. Dekleta so ga opazila in v tistem že kriknila od strahu. Vrata, na katerih je slonel Dautovič, so se odprla in nesrečni vojak je padel pod kolesje in bil pri priči mrtev.
*	Smrtna žrtev prometne nesreče. Daljni sorodnik škofa Antona Martina Slomška 30-letini mesarski mojster in trgovec z živino Drago Slomšek se je peljal z motornim kolesom iz Celja proti Laškemu. Pri viaduktu v Tremarju pa se je srečal z avtomobilom, ki ga je šofirala graščakinja Tereza Herberstei-nova s ePrnovega. Drug drugemu se nista mogla več izogniti. Avto je trešil v Slomška s tako silo, da je nesrečnež odletel v loku preko ceste in obležal z razbito glavo mrtev.
*	Smrtna nesreča 521etnega Mojstrančana. Pred dnevi zvečer je delal 521etni delavec Fr. Florjančič na Rekarjevi žagi v Mojstrani. Za-
maj nekaj ur potem, ko te je prvič zagledal. Toda ljubim te. Moje življenje je tvoje. Hočem te varovati, hočem te imeti zase. To hočem, kakor še nikdar v življenju nisem tako zelo hotel ničesar, a moram biti previden, da tega ne opaziš, kajti sicer me moraš imeti za sirovo žival kakor Brama... Kaj ne, uboga preganjana ptičica?«
Zazdelo se mu je, da so njegove besede ustavile njene solze. Resno ga je pogledala, ne da bi mu bila odtegnila roke. Ali sta oba pozabila, kaj se je dogajalo okoli njiju?
Zdajci sta prisluhnila. Zunaj je začel Bram vpiti v kričavi eskimščini. Zganjal je volkove, in videla sta, da je šel z njimi proti ograj-nim vratom. Krplje, puško in bič je držal v rokah. Odprl je vrata, stopil ven in volkovi so mu sledili drug za drugim, dokler jih ni bilo deset izmed vseh dvajsetih zunaj. Nato je spet zaprl vrata. Bram je odpotovai. Polovico svoje krvoločne trope je pustil pri koči. Filip ni več dvomil, da Celija in on sam nista bila slučajna gosta blazneža, temveč njegova ujetnika!
ENAJSTO POGLAVJE Nepričakovan napad.
Ko so bili volčji človek in njegovi lovski tovariši zapustili ograjo, je ostal Filip še nekaj minut pri oknu. Skoro je pozabil, da je bila mladenka v sobi. Kaj namerava Bram? Skoro je umoril Filipa, da mu je vzel njegova živila, a zdaj je vse skupaj pustil na razpolago, ne da bi bil kaj ukrenil za varnost zaloge. Gotovo je prepričan, da bo tudi Filip skrbel za dekle. Ali je mogoče, da bi blaznež mislil tako pametno? Sicer pa je bilo
i posljen je bil poleg brane, na katero je pri-| peta žaga. Ko pa se je sklonil pod brano, ga je l ta nenadno pritisnila ob tla. Prihiteli so k njemu bližnji delavci in ga potegnili izpod brane, nato pa spravili domov. Njegova žena je poklicala sosede, ki so poskrbeli, da so Flor-jančiča odpeljali v ljubljansko bolnišnico, kjer je kmalu izdihnil. Pokojnik je bil vesten delavec.
*	Strela zažgala kozolec. V nedavni noči je divjala okoli Radeč huda nevihta. Med neurjem je strela udarila v kozolec posestnika Fr. Klembasa na Vrhovem. Gasilci so takoj prihiteli na pomoč. Rešili so nekaj voz sena in detelje, kmalu pa jim je pri gašenju zmanjkalo vode, tako da so morali rabiti celo gnojnico. Zaradi pomanjkanja vode je kozolec pogorel do tal. Pri tem požaru se je znova pokazala nujna potreba, da se na Vrhovem zaradi pomanjkanja vode napravijo bazeni, ki so jih vrhovski gasilci že večkrat zahtevali od občinske uprave v Radečah.
*	Strašna nesreča pri Trzinu. Janko Lani, 451etni pismonoša iz Ljubljane, se je v nedeljo zvečer peljal s svojim prijateljem iz Trzina proti Ljubljani. Napravil je bil izlet proti Kamniku. Nekaj korakov iz Trzina mu je nasproti privozil osebni avto, ga zagrabil od strani in ga vrgel, da je z glavo priletel na obcestni kamen. Lanija so prepeljali v bolnišnico, kjer je preminil.
*	Nočni požar v Bobovju pri Kranju. V noči na ponedeljek so se vžgale saje v dimniku hiše delavca Zormana Antona v Bobovku pri Kranju. Ker je bila streha slamnata, se je ogenj hitro razširil na vso hišo. Na kraj nesreče so prihiteli delavci Zabretove tvornice in rešili, kar se je rešiti dalo. Razširjenje požara je preprečila tudi gasilska četa iz Ko-krice.
*	Smrtna nesreča kolesarja. V ljubljanski bolnišnici je umrl 261etni posestnikov sin P. Bogataj iz Trate. Dne 12. t. m. se je peljal na kolesu domov, na strmem klancu pa ga je spodneslo in je padel tako nesrečno s kolesa na glavo, da si je prebil lobanjo. Zdravniki so se zelo trudili, da bi mu rešili življenje, a je bil ves njihov trud zaman.
*	Hiša žrtev strele. Na Svetju je treščilo v hišo Valentina Skulja. Strela je hišico razdejala, a kar je ostalo, je uničil požar. Petčlanska družina je zdaj brez bivališča.
*	Velika opekarna na Viču je zgorela. V sredo zjutraj je iz neznanega vzroka nastal ogenj v glavnem poslopju Združenih opekarn na Viču. Poslopje je zgorelo do tal.
Filipu vseeno, kaj je Bram mislil, naveličal se je biti šahovska figura, ki bi jo Bram pomikal sem in tja. Zdaj hoče iztrgati Bramu vajeti iz rok, pa naj Celija še tako ugovarja. Napravil bo Brama za svojega ujetnika in nato začel boj z volkovi. Vprašal se je samo, ali je kakšna možnost, da bi jih ugnal. Kako naj se prebijeta skozi tropo krvoločnih zveri, ki jih je Bram pustil za stražo? Če bi imel puško volčjega človeka v koči, bi bilo delo lahko. Tedaj bi v odsotnosti Brama iz okna postrelil vse volkove drugega za drugim. Brez orožja pa se mu je videl položaj brezupen.
V bližini koče je eden izmed volkov lačen glodal kost. Filip je poslušal škripanje mogočnega zobovja, in zdajci mu je padlo na um, da bi se živali dale izstradati. To bi trajalo teden ali morda deset dni. Če bo Bram v njegovih rokah in zveri za ograjo, se bo načrt lahko izvršil. Najprej pa je treba Ce-liji dopovedati, da se bosta morala Bramu upreti.
_ Celija ga je poklicala po imenu in Filip se je z veselo pozornostjo obrnil od okna.
Pokazala je na mizo in Filip je videl, da je bila iz svojega prostora prinesla več listov papirja in jih razgrnila po mizi. Zdaj ga je spst poklicala po imenu. Kako podjetno veselo je zvenel njen glas! Bil je nov pogum, ki jo je dvigal, in bilo je tudi veselje, da je bila naposled našla način, kako bi se z njim sporazumela.
Ko je stopil k mizi, so mu bili listi papirja za trenutek mnogo manj važni kakor dejstvo, da je bila dvakrat izgovorila njegovo ime.
Gasilci so z velikim naporom omejili požar. Škoda gre v milijone in bo v glavnem poravnana z zavarovalnino.
*	Slovenskim rojakom v tujini, ki so tudi pokazali veliko zanimanje za D. Ravljenovo knjigo »Črna vojna«, sporočamo, da lahko posamezno knjigo založbe »Ceste« ali vse tri skupaj naročijo na ta način, da zahtevajo pri poštnem uradu v svojem kraju mednarodno poštno nakaznico. Nakažejo v dinarjih, plačajo pa v valuti one države, kjer živijo. On-dotni poštni uradi že vedo, kako morajo obračunati. Posamezna knjiga »Ceste« stane s poštnino vred okusno opremljena 11 din, v platno vezana pa samo 15 din. To so najcenejše knjige na slovenskem knjižnem trgu. Doslej so izšle naslednje tri knjige: »Zgodbe brez gorze«, »Pjotr — Rasputin« in »Črna vojna«, ki so vse izredno zanimive. Prav posebno pa prijatelji lepe knjige segajo po »Črni vojni«. Ta knjiga je zbudila res izredno pozornost in jo naročajo meščani kakor kmetje in delavci. To je prava ljudska knjiga, ki naj bi jo vsak odrasli prečital, da obudi spomine na grozo svetovne vojne. Zlasti so v knjigi pretresljivo opisani judenburški dogodki, kjer so padle slovenske žrtve zoper avstrijsko nasilje.
*	Požar blizu Ptuja. V noči na petek je na Pobrežju pri Sv. Vidu v gospodarskem poslopju posestnika Jakoba Rogine nastal požar. Poslopje je uničeno. Škoda je delno poravnana z zavarovalnino. Pri Rogini je že lani gorelo in so tedaj zgoreli svinjaki.
*	Po nesreči povožen do smrti. Na Telovo je šla iz Kočevja družba štirih prijateljev na izlet v Cvišlerje. Proti večeru so se izletniki vračali v mesto. Pod Cvišlerji jim je na klancu privozil nasproti z motornim kolesom g. Hans Macher, sin znanega kočevskega trgovca. Priče pripovedujejo, da je vozač vozil zmerno. Kljub temu je hotelo nesrečno naključje, da mu je padel pod kolo g. Gustav Gladnik, 841et stari upokojenec kočevskega rudniškega podjetja. Zaradi pretresa in domnevno tudi zaradi prestanega strahu, ki ga g. Gladnik v visoki starosti ni prenesel, je nesrečnež še isti dan umrl. Hans Macher je med kočevskimi športniki znan kot previden vozač. Le nesrečnemu naključju je pripisati, da se je morala zgoditi ta nesreča.
*	Deček je utonil. Iz Maline pri Semiču pišejo: Pri nas imamo globok vaški napajalnik, ki je zavarovan z ograjo, a vendar je na bin-koštno nedeljo zahteval žrtev. Vaški otroci
Njena usta so ponovno zašepetala: »Filip!« Pri tem je spet živahno pokazala na liste.
Filip se je sklonil nad mizo. Pred njim je ležalo kakšnih deset listov in na vsakem je bila slika. Slišal je, da je Celiji zastal dih, ko se je nagnil nad papir. Tudi bitje njegove žile je postalo hitrejše. Samo pogleda! je liste, pa je že vedel, da mu Celija hoče s slikami povedati, kar bi rad izvedel od nje.
Risbe so pripovedovale Celijino zgodbo. Filip je opazil, da so bili listi zaradi pogostega prijemanja zamazani in natrgani.
»Gotovo si te slike narisala že za Brama,« je menil in jo pogledal. »To pomeni, da Bram ne ve o tebi mnogo več od mene. Tu so ladje in psi in možje... Možje se borijo... iin spet se borijo... in...« Njegove oči so strmele v eno izmed slik. Vzel je sliko v roko: očitno je predstavljala zavzetje nekakega taborišča. Pogledal je mladenki v oči. Celija je vsa trepetala od vneme, da bi jo bil razumel. »To si ti,« je rekel Filip in pokazal s prstom srednjo podobo na risbi. »Ti z razpletenimi lasmi, in boriš se z možmi, ki te napadajo s krepelci. Za božje ime, ali je to mogoče? In tu gori v kotu je ladja, ki je pravkar priplula. Pripeljala si se z ladjo, kaj ne?« Filip se je dotaknil narisane ladje s prstom. »Ladja.... ladja!«
»Skunnert,« je rekla razburjeno. »Skunnert — Sibirija!«
»Poglej sem,« je rekel Filip in ji pokazal zemljevid. »Odkod ste odpluli in kje ste pristali? Če bi le mogel dognati izhodišče te zmede!«
Sklonila je glavo nad zemljevid in njen prst je še enkrat pokazal vso pot na karti.
DOMOVINA št. «5.
so se igrali ob vodi in lovili žabe. Med otroki je bil tudi 81etni posestnikov sinček Dragec Vujčič. Po naključju mu je padla palica v vodo. Hotel jo je potegniti iz vode, pa je padel v vodo in utonil, ker ni bilo nobenega pla-vača, da bi ga rešil.
*	Požar na Čatežu pod Zaplazom. Prejšnjo nedeljo je na Čatežu pod Zaplazom zgorelo gospodarsko poslopje posestnika, gostilničarja in trgovca g. Ravnikarja. Hiter nastop gasilcev je preprečil, da se ogenj ni razširil še na hišo.
*	Smrtni padec s kolesa. 151etna Justina Tavčarjeva se je vozila na kolesu po Opčinah pri Trstu. Kolo je zadelo ob cestni rob in dekle je obležala nezavestno na tleh. Reševalni avto jo je odpeljal v tržaško bolnišnico, toda deklica je že med vožnjo umrla.
*	V ribniku je utonil. Na gradu Strmolu je v tamkajšnjem ribniku utonil 251etni Grohar Silvester, šofer pri g. Hribarju. Ponesrečeni Grohar se je z vrtnarjem Porom vozil po ribniku s čolnom, ki se jima je pa po nesreči prevrnil, da sta oba padla v vodo. Por se je rešil.
*	Strela je udarila v kozolec. V Vrhovem je med nevihto treščilo v kozolec posestnika Klembasa Franca, in ga zažgalo. Na kraj požara so prihiteli domači gasilci, a žal jim je primanjkovalo vode. Ker je bila nevarnost, da bi se vnela še sosedna kozolca, so goreči kozolec prevrnili in tako ogenj pogasili. Pomanjkanje vode lahko postane za vas usodno, zato prosijo Vrhovčani občinsko upravo v Radečah, da zastavi na odločilnem mestu vse sile za zgraditev požarnih bazenov v Vrhovem.
*	Otrok zanetil požar. V Stražgojncih je požar uničil gospodarsko poslopje posestnika Franca Napasta v času. ko so bili domačini zaposljeni na polju. Zažgal ga je 41etni otrok, ki so ga pustili samega doma.
*	Brez sledu. Delavka Marta Ferkova, stanujoča v Bresternici, je naznanila oblastvom, da je njen mož pred dnevi brez sledu izginil. Ker je Ferk že dalje časa brez zaslužka, je žena izrazila bojazen, da si ni kaj napravil.
*	Izvoljenko in sebe je ustrelil. V Zečah pri Poljčanah se je v neki gostilni odigrala pretresljiva ljubezenska žaloigra. 241etni Franc Vrečko, uslužben pri Železni družbi, je najprej ustrelil 211etno trgovsko sotrudnico Anico Marzidovškovo iz Poljčan, potem si je pa pognal kroglo v glavo. Marzidovškova je bila takoj mrtva. Vrečko se je pa dalje časa boril s smrtjo, preden je umrl. Kakor sodijo, je
Ladja je bila v Sibiriji zaplula pri izlivu Lene na morje in plula ob Alaski. Tu je njen prst obstal in z brezupnim skomigom je Celija povedala, da ne ve, kje je to bilo. Nekje se je ladja dotaknila ameriškega obrežja. Celija je nato pojasnjevala slike, ki so nadaljevale njeno zgodbo od pristanka ladje. Seveda je bila to nepopolna zgodba, tako da Filip ni mogel najti povsod zveze med posameznimi slikami, ki so predstavljale strašne dogodke. Nekaj pa je le izvedel. Ko je bila Celija Arnim iz Danske prispela do izliva Lene v Sibiriji, jo je ladja pripeljala na obrežje Severne Amerike. Po izkrcanju je nastala dolgotrajna borba. Kaj je bil povod tej borbi, je bilo Filipu prav tako nejasno kakor izid boja samega.
Na zadnjem listu je bil narisan orjak s tro-po volkov. Slika je predstavljala Brama in njegove zveri. Šele zdaj je razumel Filip, kaj je vezalo Celijo na Brama. Volčji človek jo je rešil usode, s katero ji je grozil izid narisanih bojev. Bram je potem odvedel mladenko daleč proti jugu v svojo skrito trdnjavo in jo obdržal tu kot ujetnico iz nekega vzroka, ki ga slike niso pojasnile.
Z vsem tem pa skrivnost okoli Celije še zmerom ni bila pojasnjena. Zakaj je prišla v Sibirijo? Kaj jo je privedlo na pusto obrežje Amerike? Kdo so bili skrivnostni sovražniki, katerih jo je rešil blazni Bram?
Filip si je še enkrat ogledal eno izmed slik. Predstavljala je dve osebi, izmed katerih ena je bila Celija, druga pa neki moški. Deklica je bila narisala samo sebe v tesnem objemu s tem moškim. Njene roke so se neznanca oklepale. S slike, ki jo je bila njegova roka skoro zmečkala, je pogledal Fiiip na
Vrečka dovedla do tega obupnega dejanja ljubosumnost.
*	Detomorilka. Pred goriškim sodiščem se je zagovarjala 261etna Štefka Šuligojeva od * Sv. Lucije, ki je bila obtožena, da je svoje nezakonsko dete umorila in trupelce zagrebla. Šuligojeva se je zagovarjala, da se je dete rodilo mrtvo. Obsojena je bila na dve leti zapora, ker je dete skrivaj zakopala. Obtožbe detomora pa je bila oproščena.
*	Saharin so skušali vtihotapiti. Neka skupina tihotapcev je skušala ponoči pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu z nemške strani prekoračiti našo mejo. Slišal jih je graničair in pozval, naj obstanejo. Ker tihotapci niso obstali, je streljal. Tihotapci so nato zbežali -ter odvrgli 150 kg saharina. O zadevi so bili obveščeni obmejni carinski organi, ki so uvedli preiskavo. Za tihotapci ni sledu.
*	Roparski napad v stanovanje. V Zikarcah pri Sv. Barbari v Slovenskih goricah so trije neznanci ponoči vdrli v stanovanje posestnice Marije Mulčeve ter oboroženi s sekirami in koli izsilili od posestnice denar, zlato uro in druge reči. Pred odhodom so roparji še zagrozili, da bodo vse pobili in zažgali hišo, če bodo domači o vlomu obvestili orožnike. Služkinja je pa kljub temu pohitela k orožnikom pri Sv. Barbari ter prijavila roparski napad. Orožniki so takoj uvedli preiskavo ter aretirali nekega možaka, pri katerem so našli pri hišni preiskavi svinjsko meso in slanino, ki so jo roparji pri Mulčevi ukradli. Areti-ranec pa odločno taji krivdo ter se izgovarja, da je meso in slanino kupila njegova sestra v Mariboru. Za ostalima moškima, katerih imeni sta orožnikom že znani, je razpisana tiralica.
*	Omoženi so 29krat potrdili, da je vdova.
Postrežnica Ana iz ljubljanskih Most je od leta 1932. spet omožena. Do tega časa je bila vdova in je dobivala pokojnino po v vojni padlem možu. To bi rada prejemala še naprej. Pa je šla k župniku v šentpetrsko žup-nišče in ga prosila, naj ji potrdi, da je vdova. Župnik ji je slepo zaupal. Pokojnino je lažni vdovi nakazovala Avstrijska poštna hranilnica preko naše Poštne hranilnice. 29krat je lažna vdova na ta način dobila potrdilo vdovstva. Avstrijska poštna hranilnica je bila oškodovana za 7428 dinarjev. Temu so pa prišli na sled in lažna vdova je bila obsojena pred ljubljanskimi sodniki na šest mesecev strogega zaDora in na 240 din denarne kazni nogoino za tri leta.
Celijo. To, kar je žarelo iz njenih oči in z njenega obraza, ga je polnilo z ledenim mrazom. Odkar je bil stopil v Bramovo kočo, je večkrat vzplamtel v njegovem srcu up, zdaj pa je nenadoma splahnela zadnja senca upa, in Filipu se je zazdelo, da v njegovem življenju ni več luči, ki bi mu svetila Tiho je stopil na drugi konec prostora in zastrmel v kot.
Samo to, da je čutil Celijin pogled na sebi, je držalo Filipa v navideznem miru. Začel je raziskovati Bramovo kočo, ker mu je to nudilo najboljšo priložnost, da je pred Celijo skrival svojo žalost. Celija ga je neprestano pozorno gledala. Filip je pretrkal vse stene da bi morda odkril kakšno skrivališče, in potem je na enak način preiskal tudi tla zaman. Naposled je z vzklikom zadovoljstva privlekel iz nekega temnega kota izpod volnene odeje vojaški revolver. A takoj je sledilo razočaranje, zakaj nabojišče je bilo prazno in Filip ni mogel nikjer najti patron.
Nazadnje je preiskal še ležišče volčjega človeka. Čisto spodaj pod odejami in kožami je našel Filip, kar ga je spreletelo z resnično zono, namreč tri zlate zanke iz Celijinih las. »Ne bova se jih dotaknila,« je rekel čez trenutek in jih spet pokril z medvedjo kožo. Dobra navada tu na severu zapoveduje, da po skrivališčih ne smemo brskati. In zanesljivo so te zanke največja Bramova dragocenost. Vendar pa ...« Filip je pogledal Celijo. Ali morda hoče Bram vir teh dragocenosti pridržati pri sebi? Niti noža za meso ni pustil v omari. Ali se naju boji?
(Dalje prihodnjič.)
*	Siromašno trafikantko so oplenili. Na Poljanski cesti v Ljubljani ima Ivana Mugerle-tova trafiko. Mugerletova je vdova po vojnem invalidu in živi le od skromne pokojnine in neznatnih dohodkov trafike, s katerimi mora preživljati štiri nepreskrbljene otroke. V nedavni noči so pa brezvestni zločinci njeno trafiko oplenili. Pobrali so vso zalogo cigaret, tobaka in kolkov, poleg tega za 600 dinarjev mestnih kolkov, štiri zlate prstane pokojnega moža in srebrno uro, ki jo je dobil letos sin pri birmi. Lahko si mislimo, kako strašen udarec je to za ubogo vdovo, ki je čez noč obubožala.
*	Tihotapstvo saharina. Te dni so prišli na sled tihotapstvu saharina v vlaku proti Zagrebu. Prijeli so sumljivo potnico Radoslav-nik Pavlo, ki je potovala od Sv. Petra v Savinjski dolini proti Zagrebu. Pri pregledu njene prtljage so našli precej zavitkov saharina, ki so ga zaplenili.
*	Vlomilec v Čekadovo skladišče na Trati obsojen. V skladišče tvrdke Čekade na Trati, kjer je vedno shranjena večja množina usnja in kož, je bilo ponoči 4. februarja vlomljeno. Tat je odnesel 15 ducatov ševrojskih kož. Dobil je nekega moškega in dve ženski, ki so mu pomagali okrog razproda jati usnje. Mali kazenski. senat v Ljubljani je obsodil Rozo na tri mesece strogega zapora in 120 din denarne kazni, Marijo na en mesec in 20 dni strogega zapora in 120 din denarne kazni, obe pogojno za dve leti. Čevljarski mojster Jože je dobil en mesec in 20 dni strogega zapora ter 120 din denarne kazni nepogojno. Vlomilec sam, čevljarski pomočnik Ivan Jošt, pa je dobil eno leto in dva meseca robije. Hkratu je izgubil častne državljanske pravice za dve leti.
*	Trije izsiljevalci obsojeni. Mali kazenski senat v Ljubljani je po treh tajno izvedenih glavnih razpravah izrekel te dni javno sodbo proti trem poklicnim izsiljevalcem, ki so si za svoje žrtve zbirali bogate osebe, obremenjene s protinravnimi slabostmi. Zaradi zločinstva poskušenega izsiljevanja odnosno zaradi zločinstva izsiljevanja so bili obsojeni: Jagodic Ivan, brezposelni 30 letni tkalec, na dve leti robije in v izgubo državljanskih pravic za štiri leta, Fran Belčič, 30 letni zidar, na eno leto in šest mesecev robije ter v izgubo državljanskih pravic za tri leta, a Rudolf Hlebec, 31 letni pečar na šest mesecev (k čemur se prišteje še 14 mesecev zaradi drugih reči).
ČUDNA POTA
Nevestin oče: »Opozarjam vas, mladi gospod, da moja hčerka ne more računati z veliko doto. V najsrečnejšem primeru dobi dva milijona dinarjev.«
Ženin: »Ali ima to naloženo na hranilni knjižici?«
Oče: »Ne, na srečki državne loterije.«
ČUDNO JE TO
Nežica stoji s sivolasim dedom pred kletko in si ogleduje severnega medveda. Čez nekaj časa vpraša deda: »Zakaj se pa ta medved imenuje severni medved?«
»Ker ima belo dlako,« odgovori ded.
»Saj si tudi ti bel, pa ti nihče ne reče severni ded!« ga zavrne Nežica.
PRED SODIŠČEM
Sodnik vpraša pričo: »Kako daleč ste bili od kraja uboja, ko je počil prvi strel?«
»Komaj tri metre«, odgovori priča. ■ »Zdaj nam pa povejte, kako daleč ste bili, I ko je počil drugi strel?« • I »Meril tega nisem, toda biti je moralo najmanj tri sto metrov,« reče priča.
STROGO PO PREDPISIH
V zapuščenem kraju Bretonske je obtičal na lokalni železnici pod klancem vlak in potniki so morali izstopiti, da bi ga potisnili naprej. Sprevodnik je budno opazoval nekega potnika, ki se mu je zdel sumljiv. Slednjič je stopil k njemu in zahteval, naj mu pokaže vozni listek.
»Tule,« je dejal potnik.
»No, dobro, toda plačati boste morali globo.«
»Zakaj pa?« se je začudil potnik.
»Ker potiskate naprej vagon I., imate p/; vozni listek III. razreda
*	Veliko vsoto je ukradel. V Trniču pri Ra-čah je bila izvršena velika tatvina. Posestnik Franc Greif je bil hranil doma večjo vsoto denarja, ki ga je potreboval za neke tekoče izdatke. V času, ko ni bilo nikogar doma, se je neznanec splazil v sobo, prebrskal vse predale ter vzel 26.100 dinarjev gotovine. Tat, ki je gotovo imel tudi kakšnega pajdaša, se drugih predmetov ni dotaknil.
*	Tolovaj Salaj v rokah pravice. Salaj Nace, rojen leta 1902. v Crensovcih pri Lendavi, je nevaren vlomilec. Bil je že večkrat kaznd-van zaradi raznih vlomov. Vsega je po ječah presedel osem let pri svojih 36 letih. Zdaj so ga lovili že nekaj časa. Te dni pa so vevški orožniki doznali, da je bil v Spodnji Hruširi pri nekem zasebniku sumljiv človek.. Orožnt-ška patrola se je približala z največjo previdnostjo dotični hiši. Salaj je bil sam v sobi. Spoznal je, ko sta orožnika stopila v hišo, da mu je beg nemogoč. Pograbil je velik revoli-ver, a eden izmed orožnikov mu ga je iztrgali iz rok. Nato se je Salaj vdal. Po daljšem zasli*-šanju je Salaj priznal nekatere nove vlome. Priznal je, da je vlomil v trafiko Ivane Mu-gerletove na Poljanski cesti v Ljubljani, da je na Zaloški cesti ukradel kolo in da je vlomil v hišo posestnika Josipa Podborška v Šmart-nem ob Savi. Zdaj bo menda nekaj časa mir pred njim.
*	Strašen zločin. V Brežicah je bil te dni Antonov sejem. Ko so se popoldne kmečki lju1 dje začeli razhajati, se je tudi preužitkarica Bara Verstovškova, 521et stara žena iz Piršne-ga brega v občini Globokem odpravila proti domu Med potjo pa jo je v Lazcu proti večeni ustavil neki moški, ji storil silo in jo zadavili Njeno truplo je drugo jutro našel neki pastirček. Orožniki so zločincu baje že na sledu.
*	Aretacija radeškega roparja. V Zagrebu je bil aretiran zločinec Stanislav Flegarič, ki je pred dnevi z Matom Paveličem izvršil velik rop v župnišče v Radečah. Flegarič bo iz-i ročen ljubljanski policiji.
*	Ukradena kolesa po nizki ceni. Mariborski orožniki so aretirali 621etnega brezposelnega delavca Josipa Lovrenčiča, o katerem so dognali, da je v zadnjem času v mariborski okolici ukradel več koles, ki jih je pa potem po nizki ceni prodal na deželi.
*	Pazite na mlada dekleta. Poštni služitelj Jožef Fidler v Mariboru je prijavil policiji, da je njegova 171etna hčerka Jožica pred dnevi izginila od doma. Ker je pozneje ugotovil, da sta jo odvedla dva neznana moška z avtomobilom v smeri proti Ljubljani, domnevajo, da gre za trgovino z dekleti.
*	Dve leti, ker je pretepel orožnike. Pred goriškim sodiščem se je te dni zagovarjal Angel Vodopivec, star 21 let, ki je bil obtožen, da se je stepel z orožniki in jih poškodoval. Vodopivec je bil obsojen na dve leti in dva meseca robije, tri mesece in pol pa še navadnega zapora. Plačati mora po vrhu tega še 300 lir denarne globe in sodne stroške.
Noši n
{We§tfal§k® pismo
Essen, junija.
Nedavno smo imeli v Bottropu proslavo iS letnice delavskega in podpornega društva. K proslavi so prišli tudi podkonzul Korošec in izseljenski komisar Samec iz Dusseldorfa, odposlanstvo društev svete Barbare in ugledni nemški gostje. Dvorana pri Keiselii je bila okrašena s podobami naše kraljice Marije, kralja Petra in Adolfa Hitlerja in z zastavami Jugoslavije in Nemčije. Predsednik Pavel Bolha je imel zanimiv govor oodno-šajih med Nemčijo in Jugoslavijo ter je izre-j kel željo, da bi gospodarskim stikom sledilo večje medsebojno spoznavanje v kulturnem in tujsko-prometnem pogledu. Slično sta govorila zastopnika društev sv. Barbare Lindič in Vabič, predstavnika našega konzulata v Diisseldorfu pa sta sporočila pozdrave in čestitke. Vsi žborovalci so se prisrčno poslovili od izseljenskega komisarja Samca, ki je moj ral zapustiti westfalske rojake, ker je bil premeščen v Beograd. Bil .je. štiri leta v Diissel-
dorfu in neutrudno vršil službo kot vršilec dolžnosti izseljenskega komisarja. Vsa kolonija iskreno obžaluje njegov odhod.
Lepa je bila tudi proslava našega narodnega društva y Westerholtu, ki obstoji pet let. K proslavi je prišel tudi generalni konzul dr. Dušan Pantič in toplo čestital društvu. Nadalje so govorili predsednik zveze Pavel Bolha, predsednica Zveze ženskih narodnih društev ga Korentova in predsednik društva v Wes-terholtu Šentjurc. Na proslavi so bili tudi zastopniki sosednih slovenskih društev.
Za letošnji izlet naših rojakov iz Nemčije v domovino vlada izredno zanimanje. Potovalni urad Lloyd v Essenu bo v sodelovanju z Jugo-slovensko narodno centralno zvezo in z Zvezo društev sv. Barbare priredil dve potovanji s posebnima vlakoma v Jugoslavijo, in sicer bo prva skupina na pftfa od 4. do 25. avgusta;, druga pa od 3. do 25. septembra. Prva skupina bo prispela v Ljubljano 5. avgusta popoldne, druga pa 4. septembra popoldne. V koloniji vlada veliko veselje, da se bo mogoče za nizko ceno peljati v domovino.
Iz	naših
Cleveland, junija. V Sheboyganu sta se smrtno ponesrečila dva njlada Slovenca 241etni Franc Pečnik in 221etni Anton Berce Peljala sta se z moten ciklom, pa je vanj zavozil avto. Pečnik je bil takoj mrtev. Berce pa je umrl naslednjega dne v bolnišnici. Z avtomobilom so se vozili trije Američani in vsi trije so bili lahko ranjeni. Za Pečnikom žalujejo starši in sestra Štefanija, za Bercetom pa starši, brat Albin in sestri Karolina in Marija
Poročila sta se v Barbetonu Ivanka Zakraj-škova in Stanko Štrukelj, v Aurori Nikolaj
Zakovšek in Marija Šuštaršičeva, v Chicagu pa Antonija Mladičeva in Franc Asič.
V	Clevelandu so umrli Anton Koren, doma iz Podgorja v Istri, Katarina Rejčeva, rojena Cerarjeva, stara 48 let, doma iz Staničev pri Ljubljani, in Franc Mlakar, star 54 let, doma z Blok. V Ročk Springsu je umrl Lenart Potočnik, star 66 let, doma od Sv. Lenarta v škofjeloškem okraju. V Mibvaukeeju je umrla Helena Erhuljeva, stara 14 let, V Chicagu sta umrla Marija Gedešičeva, rojena Luka-ničeva, stara 84 let, doma iz Gradca v Beli krajini, in Anton Koren. V Milwaukeeju je umrl slovenski trgovec Edvard Ferko, star 28 let. V SaHdi je umrl Josip K lun/ v She-boyganu pa Franc Mešnig.
V	Parkersburgu sta se poročila Regina Te-reza Kotnikova in dr. Mihael Anton Santer, splošno znani zdravnik v istem kraju. V Clevelandu sta se vzela Josipina Modičeva in Gregor Vranez.
Vincenca Zupančiča iz Oglesbyja, ki je odsedel 11 let ječe zaradi umora svoje žene, so hoteli izgnati v Jugoslavijo, pa mu je sodišče to kazen spregledalo.
Umrla je v Clevelandu vdova Franca Mah-niča Pokojnica je bila doma iz Šmarja in v Ameriko je prišla leta 1913. Dalje so umrli v Clevelandu Katarina Tišlerjeva, stara 62 let, Albert Golobič, star 21 let, Janez Znidaršič, star 69 let, doma iz Podcerkve pri Starem trgu in Martin Butajla, doma iz Žužemberka, Marija Pavličeva se je v kuhinji restavracije svojega sina v Clevelandu nenadno zgrudila in umrla. Stara je bila 75 let Doma je bila od Sv Lovrenca na Pohorju.
V	Warenvileju je umrl Jože Malenšek, star 77 let. doma iz Broda pri Št. Vidu nad Ljubljano.
V	Springfieldu je umrl Karel Rihtar, star 55 'et doma iz Vrhpolja pri Moravčah.
V	Milwaukeeju je umrla Ana Repenškova, stara 65 let, doma iz Nove Štifte.
Kitajskem ovira onsko napredov
e
V dolini Jangcekinga je nastopila silna po-vodenj, o kateri pravijo Kitajci, da so jo zakrivili japonski letalci, ki so razdrli nasipe z bombami, med tem ko trdijo Japonci, da so Kitajci sami podrli jezove reke. Najsi bo res prvo ali drugo, posledice nesreče so grozne. Po cenitvah je voda, ki je ustavila japonsko napredovanje, terjala 150.000 človeških žrtev. Japonski vojaški oddelki, ki so postali jetniki vode, so zdaj tarča napadajočih kitajskih četnikov.
Poplava se je širila z veliko naglico. Do 15 m visoki valovi so zalivali naselbine, ceste in železnice. Sedanja poplavna nesreča prekaša poplavo Jangcekianga iz leta 1935. Odprtine v nasipih so do 200 m široke in jih ni mogoče zadelati. Desettisoči Kitajcev so z družinami zbežali na griče?; kjer to ni bilo mogoče, pa Vsaj ha 'Strehe in' drevesa, odkoder pa jih mnogb niso mogli rešiti. Jangcekiang je nosil v SVbjih umazanih valovih s seboj na tisoče človeških trupel, a tudi mnogo mrtvih živali,
pohištvo, drevje, lesene hiše, džunke in podobno. Isto velja za reko Huangho (Rumeno reko).
Posebno usoden je položaj pri Kajfengu, ki je bil čisto obdan od vode. Samo v tem mestu cenijo izgube človeških življenj na 6000. Lung hajska železnica na južni strani Kajfenga počiva. Japonski pionirji so sicer noč in dan na delu, da bi izboljšali nasipe, toda voda sproti podira vse, kar popravijo.
»Evening Standard« javlja, da je utonilo mnogo japonskih vojakov, ki so bili v območju Rumene reke. Na lunghajskem bojišču stoji voda sedem metrov visoko. Kitajci so izvabili Japonce v past in so potem napravili kakor Belgijci pri nemškem vdoru v Flandriji. Kitajska vojska se je dobro utrdila v svojih postojankah. Utonilo je mnogo tisoč japonskih vojakov, drugi pa so se umaknili na hribovito ozemlje, kjer jih je pokončalo Cangkajško-vo topništvo.
Roosevelt m odločen nastop
nroti ronariem otrok
V Zedinjenih držkvah so žriova začeli nastopati zločinci, ki kradejo otroke. Nedavno so ugrabili pet let starega dečka Jamesa Ca-sha, in sicer so ga odvedli kar iz hiše njegovih staršev v Princetownu. Dasi so starši plačali na določenem kraju zahtevano odkupnino 10 tisoč dolarjev, vendar roparji otroka niso vrnili. Seveda ga niso mogli vrniti, ker so ga ubili. Truplo nesrečnega otroka so namreč pred dnevi našli.
Predsednik. Zedinjenih držav je te dni v poslanski zbornici zahteval 50.000 dolarjev zgolj v ta namen, da bi bilo mogoče uspešno začeti boj zoper ugrabitelje otrok, zlasti pa, da bi čim prej dobili roparje, ki so ugra-
bili petletnega Casha. Policija je izkušala na podlagi številk izplačanih dolarskih bankovcev izslediti roparje. Številke bankovcev so namreč znane.
Dva petdolarska bankovca, ki sta bila dana med drugim za odkupnino, so dobili pri dveh možeh, ki sta prišla v Jacksonville. Oba so takoj prijeli. Bila sta policijska stražnika. Ker pa sta zaradi denarja bila kljub temu močno sumljiva, so ju zaprli in ju strogo zaslišali, Po zaslišanju pa so ju izpustili, ker sta dokazala svojo nedolžnost. Vendar pa so kmalu izsledili pravega krivca v osebi 21-letnega Franklina Pierrea MacCalla.
Umetno Izdelovanje demantov
Neki kemični zavod v Kanzasu v Zedinjenih državah je naznanil, da so se mu posrečili poizkusi, kako umetno narediti deman-te. Posrečilo se mu je izdelati demante, ki
£3 popolnoma čisti in se v ničemer ne razli-ujejo od pravih. Dva umetno narejena de-manta so poslali v Washington, kjer so strokovnjaki izjavili, da sta dva prava deman-ta velike vrednosti.
Vsa skrivnost umetnega delanja demantov, je izjavil eden izmed profesorjev omenjenega zavoda, je ta, da umetno posnemajo naravni nastanek demantov. O kemičnem delovanju je povedal, da je treba v električno peč dati mešanico litega jekla in ogljika, nato pa peč tako razgreti, da v njej nastane velikanska vročina. Demant se potem dam naredi.	.■>.
V zvezi s tem pa iz Amerike še poročajo, da se zaradi tega demantna industrija prav nič ne vznemirja, ker je umetno narejeni
Društvo avstralskih deklet je izdalo nedavno deset zapovedi za zakonske žene. Vsak zakon bo baje srečen, če se bodo žene ravnale po tehle zapovedih:
1.	Vzdržuj svoj in svojega moža dom v redu in poceni.
2.	Zanimaj se za njegovo dela
3.	Vzgajaj sama otroke.
4.	Skrbi v prvi vrsti za svoje zdravje na ljubo možu in otrokom, toda, ne bodi sitna in ne vzdihuj, kadar ti nič ni.
X Italija kupuje rusko žito. Kakor porota londonsko časopisje, je italijanska vlada sklenila nakupiti večje količine žita v Rusiji. Vprašanje pa je, ali Rusija za dobavo tega blaga ne bo postavila kakih političnih pogojev.
X Železniški most in vlak sta padla v reko.
,V ameriški državi Montani so irheli hudo po-vodenj, ki je med drugim poškodovala železniški most preko reke Yelk>wstone, ki se je podrl v trenutku, ko je vozil preko njega t veliko brzino brzi vlak z devetimi vagoni, namenjen iz Chicaga v San Paolo. Lokomotiva in šest vagonov so padli v reko. K sreči) sta se utrgala jedilni Voz in dva spalna vozova, ki so ostali še na tiru pred mostom. Po-; nesrečeni vlak Je bil eden izmed najmoder-1 nejših in najrazkošnejših, kar jih vozi na tamkajšnji :že1ezhici:. 'Pri nesfččf Je utbfeilo okoli 50 ljudi, a nad 60 jih je ranjenih. Izmed ranjenih bo še mnogo umrlo.
X Potopljeno zlato dvignjeno. Leta 1799 se je V1 bi rži ni holandške obale potopila angleška vojna ladja »Lutine«-in z rijo veliki za-• kladi, krso bili na 'ladji. To ladjo bi radi zdaj dvignili iz morskega dna. Pripravili so veli-i kanski bager, ki dviga iz morskih globin na beli dan-vse, kar dosežie. Sredi tega meseca je; bager začel delovati. Prinesel je z blatom vred na beli dan že nekaj vreč, ki izvirajo prav gotovo od potopljene ladje »Lutine«. Med dvignjeitim blatdtfl so našli tudi španski srebrni denar s podobo Karla IV. iz leta 1789.' Potopljene ladje same bogaer še ni dosegel. Ko bo bager prišel tako glqboko, kakor leži potopljena ladja, bo mogoče privleči na dan zlato, ki ga je baje za kakih 10 milijonov ho-landskih goldinarjev.
X Smrtni žarki proti letalom. Po vesteh italijanskih listov je nemško letalsko ministrstvo dalo napraviti na več letalih posebne naprave, ki bodo izžarevale tako imenovane smrtne žarke, ki bodo na nasprotnih letalih, proti katerim bodo ta letala poslana, povzročili motnje v motorjih. Zaradi takih motenj bodo sovražna letala popadala na tla. Prve preizkušnje teh naprav so pokazale, da delujejo smrtni žarki s oolno gotovosti o. a le na krajšo daljavo.
demant tako drag, da se še bolj splača kupovati naravne demante. Pač pa ameriški kemiki zatrjujejo, da se jim bo brez dvoma posrečilo izdelovanje tako poenostaviti, da bo v prihodnje demant čisto poceni. Vprašanje pa je, ali bo potem demant Še tako zaželen, kakor je dandanes,, ko je tako redek in drag.
Sicer pa ti poizkusi izdelovanja demantov niso prvi te vrste. Ze leta 1894. je neki Mois-san poizkušal delati umetne demante. Te poizkuse je začel delati, ko je našel v železu, ki je bilo v padlem meteorju, tudi kose demanta. Tudi on je v bistvu približno tako delal, kakor jih zdaj delajo ameriški kemiki. Železo je nasitil z ogljikom, ga raztopil v električni peči, nato ga je naglo shladil tako, da je tekoče železo vlival v mrzlo tekočino. Na ta način je dobil demante, ki pa so bili tako majhni, da je največji med nfi-mi imel le pol milimetra,v premeru.
5.	Ravnaj s služkinjo kakor s človeškim bitjem in ne pritožuj se možu čez njo. Nobenega moža ne zanimajo skrbi v zvezi z gospodinjstvom.
6.	Bodi po možnosti zmerom dobre volje.
7.	Čitaj knjige in časopise in zanimaj se za dogodke izven svojega doma.
8.	Bodi mikavna. Ne nosi doma starih oblek in copat.
9.	Ne bodi naduta.
10.	Ne godrnjaj. '->
X Najmlajša prababica v Evropi. V Parizu živi gospa Yvonne Delporteova, ki se je rodila leta 1907. Je mati petih sinov. Najstarejšemu je 17 let in le-ta je postal oče. Tako je postala gospa Yvonne babica. Ker je njena mati stara 49 let, je ta, kakor trdijo, najmlajša prababica v Evropi.
X Tudi v Avstriji je uveden enoten kruh. Dne 15. junija je bila tudi v Avstriji uvedena enotna krušna moka, kt je mešanica iz več mok, pretežno ržene in pšenične. S tem se je uvedel tudi v Avstriji enoten nemški kruh.
X Kot pohabljenec je pustil svpjo ženo v domnevi, da je mrtev. Pred 16 leti je bila Katarina Smutkrva še skromna pevka v zboru nekega pariškega^ gledališča. Tam se je seznanila s svojim poznejšim možem, mornariškim kapitanom. Njen zakon je bil srečen, toda trajal ni dolgo. Zakonsko srečo >je uničil hud udarec usode. Po poroki sta se preselila v Avstralijo, kjer je postal mladi mož žrtev nesreče na morju. Parnik se je potopil in govorilo se je, da je utonila vsa posadka. Katarina je dolgo žalovala za možem in ni se hotela drugič omožiti. Vrpila se je h gledališču in postala slavna pevka. Svojega moža ni mogla nikoli pozabiti, Po dolgih letih je-pa našla letos pred svojim domom V .ftdelaidi mrliča, v katerem je spoznala svojega moža. Pri sebi ie imel pismo, v katerem je bilo opisano, kako se mu je bilo posrečilo rešit^se.meid nesrečo Tja morju. Nanj je padlo več sodqv in zelo ranjenega so prepeljali na Javo. Kot pohabljenec je prispel čez več let v Adelaido. kjer je izvedel, da je postala njegova žena med tem slavna pevka. Da bi ji ne bil v napotje, se ji ni več javil, da bi mislila, da je res mrtev. Ko se mu je pa približal konec, je sklenil umreti pred njenim domom. Katarina je počastila zvestobo svojega ljubljenega moža na ta način, da mu je dala postaviti 16 m visok spomenik s srcem na vrhu.
X Neomajen zaljubljenec. V Rigi je usluž-ben pri neki tvrdki knjigovodja Jean Bro-ther. Pri isti tvrdki je nastavljena tudi lepa 221etna strojepiska Doroteja. Knjigovodja se je zaljubil v njo, pa je imel smolo. Dekle ga ni maralo. Toda fant ni izgubil upanja.
Kakor je pa trdovraten on, tako je trdovratna tudi lepa Doroteja. Jasno je bilo, da konec ne bo dober, zlasti še, ko se je fant nazadnje odločil za čudno ofenzivo. Začel je bombardirati svojo izvoljenko z ljubezenskimi pismL Po deset in še več jih je dobila Doroteja vsak dan. To je šlo dekletu seveda na živce. V štirih letih je napisal zaljubljeni knjigovodja 12.000 pisem. V mnogih pismih je svoji izvoljenki tudi grozil, in dekle se ja naposled v obupu obrnilo na sodišče. Tako je javnost zvedela za to ljubezen. Doroteja je predložila sodišču 600 Brotherjevih srčnih izlivov, pomešanih z grožnjami. Zaljubljeni knjigovodja je moral pred sodnika in je bil obsojen.
Ženski vestnik
Uživanje jogurta daljša življenje
Mnogo, ljudi ne ve, kako je za naše zdravje škodljiva slaba prebava, in ne sluti, da so zaradi nje vsi deli našega telesa preutrujeni in ne morejo opravljati svojih nalog, kakor, bi jih morali.
V debelem črevesu je mnogo bakterij, ki povzročajo gnitje in razkrajanje. Pri zdravi prehrani in dobri prebavi niso te bakterije nevarne našemu telesu. Če pa je prehrana nepravilna, se bakterije gnitja in razkrajanja razmnožijo v debelem črevesu v tako velikanskem številu, da postanejo hudo nevarne. Te bakterije izločajo namreč strupe, ki prehajajo v kri. Prav ti strupi so vzrok po-apnjenja žil, obolenja na jetrih in ledvicah. Verjetno je, da so povod tudi drugim nevarnim boleznim.	i
Znano je, da imajo v Bolgariji silno mnogo stoletnikov, in sicer jih je ob petih milijonih vsega prebivalstva kar 4800. Nasprotno sliko nam kaže Nemčija, ki šteje okrog 72 milijonov prebivalcev, pa ima komaj 70 ljudi, ki so dosegli sto let. Tega čudnega razmerja nikakor ne moremo pripisovati boljšim zdravstvenim razmeram v Bolgariji, temveč samo uživanju jogurta (bolgarskega kislega mleka). Bolgari uživajo jogurt kot hranilo in poživilo vsak dan.
Prvi, ki je opozoril človeštvo na zdravilni vpliv jogurta, je bil profesor dr. Mečnikov, upravitelj Pasteurjevega zavoda v Parizu. Profesor Mečnikov je namreč ugotovil, da povzroča prekomerno uživanje mesa hude motnje pri prebavi. Kolikor telo mesnih beljakovin ne prebavi, jih bakterije v debelem črevesu lahko razkrajajo. Pri tem se razvijajo strupi, ki lahko preidejo v kri in tako povzročijo zastrupljenje in polno drugih bolezni. Profesor Mečnikov je dalje ugotovil, da lahko z uživanjem jogurta preprečimo, odnosno onemogočimo gnitje in razkrajanje v debelem črevesu.
Zdajšnja znanost stoji na 9tališču, da jogurt uničuje in odstranjuje vse one črevesne bakterije, ki so škodljive za naše telo in odstranjuje vse strupene snovi, ki nastanejo v črevesih pri presnavljanju. Z uživanjem jogurta si torej podaljšujemo življenje.
Pri nas na deželi je jogurt še zelo malo znan.	;
Jogurt je naravna mlečna pijača, ki jo dobimo iz kravjega, ovčjega, kozjega ali bi-voljega mleka, ki ga segrejemo na 60 do 70 stopinj (pasteriziramo, nato pa denemo vanj čiste mlečnokisle bakterije. Mleko se potem skisa, da je podobno našemu kislemu mleku. Jogurt je lahko prebavljiva mlečna hrana, ki jo predpisujejo zdravniki tudi bolnikom s tifusom, slabo prebavo, sladkorno boleznijo, raznimi živčnimi boleznimi, pljučnim kata-rom, jetiko, poapnelimi žilami, črevesnim ka-tarom, slabokrvnostjo in drugimi boleznimi. Ker ima jogurt mnogo mlečne kisline in se njegove bakterije v črevesju hitro razuma-žujejo, se s tem preprečuje večji porast gnJn lobnih bakterij. Jogurt je torej tudi razkužv valeč črevesja.
2enef če hočete,
da bo zakon srečen..«
Solnčenje posteljnih blazin
V nekem časopisu je zapisano, da posteljnih blazin ne smeš solnčiti, češ da si s takim postopanjem gospodinja blazine samo uničuje, ker se izsušeno perje začne pri izte-pavanju lomiti in se s tem zmanjšuje prožnost blazin.
Res je, da ne smeš iztepavati blazin takoj po solnčenju, ker polomiš vse perje v njih. Res je tudi, da ne smeš blazin prepogosto dajati na solnce in tudi predolgo jih ne smeš imeti na solncu. Toda znano je, da solnce uničuje bolezenske klice. Zato je zdravo, da včasih presolnčiš blazine, potem pa jih spraviš, da se ohladijo in se napijejo znova toliko vlage, da je perje spet prožno. Nato pa jih skrtačiš, ne iztepeš.
Za kuhinjo
Golaž s fižolom in krompirjem. Cez noč
namoči fižol (fižolico). Fižola za golaž potrebuješ približno 30 dek. Četrt kile čebule prav drobno sesekljaj. V kozi razbeli mast in pre-praži čebulo. Na čebulo stresi 30 deik na tenke koščke narezanega govejega mesa in praži, da lepo porjavi, a pazi, da se čebula ne prismodi. Nato osoli, dodaj malo sladke paprike, ščep kumne in namočeni ocejeni fižol. Zalij z mrzlo vodo, in naj vre toliko časa, da postane meso mehko in se fižol skuha. Ko je oboje že skoro kuhano, dodaj štiri na kocke narezane krompirje, in naj dalje počasi vre, da se tudi krompir stkuha. Daš kot samostojno jed na mizo. Na isti način lahko pripraviš golažovo juho le, ko se je meso zapeklo, posuj žlico moke po mesu, in ko porjavi, dodaj fižol, zalij in kuhaj kakor zgoraj navedeno.
Domača torta. Mešaj, da se zgosti, osem dek sirovega masla, dva rumenjaka in 12 dek sladkorja v prahu. Nato primešaj en zavitek vanilijevega sladkorja, četrt zavitka pecilnega praška, tri deke zmletih orehov, 14 dek moke, žlico ruma, šest žlic mleka, od ene limone naribano lupinico in sneg, dveh beljakov. Posodo za torto pomaži s sirovim maslom, jo posuj z moko, zlij noter testo, razravnaj in peci približno tri četrti ure. Pečeno in hladno prereži, nadevaj s poljubno mezgo, po vrhu pa potresi s sladkorjem ali pa oblij torto z limonovim ledom.
Meso z ribano kašo. V kozi razbeli šest dek masti in prepraži eno drobno zrezano čebulo. Na čebulo stresi 20 dek zmlete govedine in 20 dek svinjskega mesa. Meso osoli, malo po-popraj, dodaj en stlačen strok česna in sesekljanega zelenega peteršilja. Vse skupaj praži, da meso malo porjavi. Nato dodaj dve žlici paradižnikove mezge ali pa šest drobno zrezanih paradižnikov, ščep sladke paprike in 35 dek ribane kaše. Vse skupaj mešaje praži in nato zalij s četrtinko litra kropa. Ko prevre, pokrij kozo in postavi v pečico, da se jed počasi duši in skuha. Meso mora biti gosto kakor rižoto. Ribano kašo pripraviš takole; tri jajca in toliko moke, kolikor jo vzamejo vase jajca, umestiš v trdo testo, nato testo zribaš v prav drobno kašo. To kašo pa pripravi že dan prej, da se dobro posuši. To jed daš s solato na mizo.
Telečje meso z jurčki in rižem. Pol kile telečjega mesa od stegna zreži na koščke. Na masti prepraži žlico drobno zrezane čebule in stresi meso na čebulo, ga osoli, malo po-popraj, daj zraven malo sladke paprike in žlico paradižnikove mezge (ali pa dva presna paradižnika). Meso potem duši, da postane mehko. Prilivaj po malem vode ali juhe, a le toliko, da se meso ne prismodi. V drugi kozi pa duši na sirovem maslu dve pesti poparjenih jurčkov, ki si jim dodala malo sesekljanega zelenega peteršilja. V tretji kožici pa duši na malo sirovega masla pest opranega riža, ki pa ne sme biti prekuhan. Lahko porabiš riž, če ti ga je kaj ostalo od prejšnjega dne. Isto velja za jurčke. Ko je vse troje gotovo, namaži skledo ali kozo s sirovim maslom in naloži vanjo menjaje se najprej dušeno meso, nato jurčke, potem riž in spet meso in tako naprej. Riž naj pride na vrh. Po rižu pokapaj malo stopljenega sirovega masla in potresi z naribanim bohinj-
skim sirom, potem speci. Daš kar v posodi, v kateri si pekla, na mizo. Zraven daš solato. To jed lahko pripraviš med kuhanjem kosila in jo zvečer samo spečeš.
Čajno pevico. 25 dek sladkorja v prahu in tri debela jajca mešaj v skledi pol ure, da narase, nato dodaj šest gramov jelenje soli (ki jo dobiš v drogeriji ali lekarni), osminko litra mlačnega mleka in če';rt kile moke. Dobro zmešaj in postavi za 24 ur na hladno. Drugi dan deni na desko še tričetrt kile moke, stresi pripravljeno testo na moko in dobro umesi. Umešeno testo razvaljaj za nožev hrbet na debelo, z modli izreži poijubne oblike, zloži na pomazano pekačo in speci.
Kompot iz korenja. Skuhaj 15 dek sladkorja na malo vode. Med tem operi in olupi 20 dek korenčkov, jih zreži na drobne rezance in popari, nato pa odcedi in stresi k raztopljenemu sladkorju. Kuhaj mešaje tako dolgo, da postane korenje mehko. Ko je kuhano, mu pridaj sok in olupke ene limone in, če imaš, še malo pomarančnih olupkov. Ko je vse skupaj prevrelo, postavi na hladno za 24 ur, nato daj na mizo. To je zelo okusen in zdrav kompot, posebno še za otroke in bolnike.
Slane palčice brez jajc. Umesi v testo 12 dek moke, 12 dek kuhanega in pretlačenega krompirja, šest dek sirovega masla, pol zavitka pecilnega praška in malo vode. Testo naj bo srednje trdo. Umešeno testo tenko razvaljaj, posuj po testu malo soli in kumne ter z valjarjem povaljaj po testu, da se sol in kumna utlačita v testo. Nato razreži s koleščkom na palčice, jih zloži na pomazano pekačo in zlatorumeno speci. Te palčice so tople in hladne zelo dobre.
Praktični nasveti
Aluminijasto posodo osnažiš najbolje s pepelom (pepel od drv, ki si mu dodala malo olja in špirita. Aluminijasti kotliček, v katerem se je na dnu napravil tako zvani vodni kamen, pa očistiš tega kamena na ta način, da zavreš v kotličku vodo. ki si ji dodala žlico solne kisline. S solno kislino pa
Sobne rastline, ki se pripravljajo na cvetenje, je treba postaviti na svetlejši in sploh najugodnejši kraj. Šele, ko se je cvetje že odprlo, jih lahko spet postavimo na poljuben vendar ne pretemen prostor.
Če te piči komar, osa ali čebela, si nadrg ni pičeno mesto s čebulo, pa te bo nehalo takoj srbeti in tudi otekline ne bo. Če je ostalo od ose ali čebele želo v koži, ga je treba seveda prej odstraniti.
Pripomoček zoper glivice na lesu in zidov-ju. Vlažna mesta, kjer se pojavljajo te glivice, namaži z raztopino boraksa in vode. Boraksa daj toliko, kolikor se ga lahko raztopi v vodi. Za kraje, kjer ne moti duh, je pa priporočljiva karbolna kislina, in sicer sirova. To zamori glivice in razkužuje zrak.
Fine čipke se dado lepo zlikati, če jih še vlažne lepo naravnaš na likalno rjuho, čez položiš polo čistega svilenega belega papirja in po papirju likaš.
!ad§o Ljubljana
od 26. junija do 3. julija Nedelja, 26. junija: 8.00: Vesel nedeljski pozdrav (plošče). 8.15: Kvartet mandolin (Sa-marin). 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz trnovske cerkve. 10.15: Verslki govor (msgr. Viktor Steska). 10.30: Slovanski plesi (plošče). 11.00: Prenos otvoritve jubilejne razstave Prosvetne zveze. 11.30: Otroška ura (Tetka Marička). 12.00: Narodne ob spremljevanju Kmečkega tria (pela bo Štefka Korenčanova). 13.00: Napovedi. 13.20: Za kratek čas (radijski orkester). 16.00: Sprejem gostov iz Češkoslovaške (prenos s kolodvora). 16.30: Češka lahka glasba (plošče). 17.00: Kmetijska ura: O vzreji mlade živine (Janez Zobec). 17.30: Slovenske narodne s 'spremljevanjem harmonike (sodelovali bodo Ivan Franci, Vekoslav Janko in Stanko Avgust; vmes radijski orkester). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Naša trgovska mornarica in naša pomorska politika (Viktor Cerič, Zagreb). 19.50: Smetana: Li-
buša, uvertira (plošče). 20.00: Vesel domač večer (Fantje na vasi, kvartet sester Stritarjevih in radijski orkester). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Bodimo danes dobre volje (plošče).
Ponedeljek, 27. junija: 12.00: Glasbene slike (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Šramel-kvartet »Štirje fantje«. 14.00: Napovedi. 18.00: Pester spored radijskega orkestra. 18.40: Ljubljanski Št. Jakob od Val-vazorja do Plečnika II. del (dr. Jože Rus). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Velikokikindska okolica (dr. Nikolič). 19.50: Zanimivosti. 20.00: Koncert (pevski zbor Glasbene Matice, ojačeni radijski orkester in prof. Rupel). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Koncert lahke glasbe (radijski orkester).
Torek, 28. junija: 9.00: Šolska ura: Vidov-danska proslava. 9.30: Prenos iz Marijanišča — blagoslovitev zastave VDK. 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolnice. 12.00: Tri srca — ena pesem: Jugoslavija (koncert radijskega orkestra). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Iz naše domovine (plošče). 18.00: Prenos slavnostne akademije Prosvetne zveze iz velike dvorane Uniona. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Naše pomorsko ribarstvo in njegova ekonomska važnost (Plančič, Zagreb). 19.50: Dvorak: Iz novega sveta. 20.30: Prenos govorov z akademije Čeli oslovakov (iz opernega gledališča). 21.15: Reportaža baklade (prenos iz banske palače). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Jugosloven-ske narodne pesmi in plesi (koncert radijskega orkestra).
Sreda, 29. junija: 8.30: Reportaža jubilejnega sprevoda. 9.30: Vesel jutrni koncert (radijski orkester). 10.30: Prenos službe božje s Stadiona, nato govori. 12.00: Slovenski vokalni kvintet. 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Koračnice, valčki in polke (plošče). 15.00: Reportaža javnega nastopa na Stadionu, vmes duet bratov Golobov in plošče. 18.30 Zborovski koncert (plošče). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Pomorska ideologija in vojna mornarica (Niikola Stan-kovič, Zagreb). 19.50: Sorokin: Ruski potpuii (zbor uralskih kozakov, plošče). 20.00: Par-mov večer (sodelovali bodo Jože Gostič, prof. Lipovšek in radijski orkester). 21.30: Čajkovski j: Koncert za violino z orkestrom op. 35. (plošče). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Kvartet mandolin (Antunovič).
Četrtek, 30. junija: 12.00: Operni spevi (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert radijskega orkestra. 14.00 Napovedi. 18.00: Koncert na vurliških orglah (plošče). 18.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Organizacija desetega vsesokoMtega zleta (dr. Alfred Pihler). 19.50: Deset minut zabave. 20.00: Saksofon in ksilofon (plošče). 20.15: Klavir solo, Jadviga Štru-kelj-Poženelova. 20.40: Franck: Simfonične variacije za klavir solo in orkester (izvajala bosta Štrukelj-Poženelova in ojačeni radijski orkester; dirigent Šijanec). 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Za ples in boljšo voljo (plošče).
Petek, 1. julija: 12.00: Razni zbori pojo (plošče). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Vojaške godbe igrajo (plošče). 14.00: Napovedi. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Bitka na Bregalnici — 25 letnica srbsko-bolgarske vojne leta 1913. (Nikola Co-lovič). 19.50: 10 minut za planince (inž. Avčin France). 20.00: Moniuszko: Bajka, uvertira (orkester varšavske opere — plošče). 20.10: Ženska ura: Naši letoviščarji (Velikonjeva). 20.30: Akademski pevski kvintet: Skladbe Hajdriha. 21.15: Koncert češke klavirske glasbe (prof. Šivic). 22.00: Napovedi, poročila. 22.30: Angleške plašče.
Sobota, 2. julija: 12.00: Plošče zinane in izbrane. 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Plošče znane in izbrane. 14.00: Napovedi. 18.00 Za vesel delopust (radijski orkester). 18.40: Vtisi iz Amerike (dr. Jure Adlešič). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: O pogozdovanju našega primorskega krasa (prof. iinž. Alfonz Hauders). 19.50: Pregled sporeda. 20.00: O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar). 20.30: VIL večer muzikomedijantov. 22.00f Napovedi, poročila. 22.15: Za vesel konec tedna (plošče).
glavni dobitniki velikega R A DIO N tekmovanja 9
1. nagrada *	,	3. nagrada
(Din. lo.ooo'—): ' va v" prl Mariboru' (Din, 3.ooo--): Je'* ^^ Sombor' Va!,evsl<a 23-
2. nagrada (Din. 5.000'--): V'-
jCurCič D., Novisad /Kopan H., Jastrebarsko [Sablatnik L., Ljubljana jCracič A., Sarajevo Beck M., Mol Hrast K., Jesenice Trinaesti V., Šibenik Gole P., Krmelj Pavetič B., Ptuj ^zika A., Novisad vpsinger O. Slov. Bistrica Schmidt R., Jur. Klošter Nagyivan M., Lazarovo (Ožegič D., Zagreb iholič B., Gračane A., Banjaluka ovina A., Zagreb ebevc F., Grahovo Cluvakov S., Beograd jBurija M, Črnomelj jSešič D., Zagreb (Aleksič B., Smederevo Arbesser A., Vršac Ingolič Adela, Hajdina pogar M., Rim. Toplice arič M., Varaždin uhar Fn Kranj edenik K, Celje Pamše A., Beograd jGlinšek M, Skale jRovšnik M., Braslovče Rauš Sn Lazarevo Ignjatovič B. Dobrljin 'Tomič M, Zemun [Zelja A, Rateče Planica Pengal M., Ljubljana Plovša A., Polhov gradeč Reiter M, Peščeno Babnik I., LJubljana kranjc R, Sv. Rupert
Bach, Zagret, Dežetiževf ulica 8, (^."Soo'1}: B'V SM",0v,ževa §abae Ka'»d,0^a5
2oo nagrad (Din. 1oo):
Marinšek A., LJubljana Witenc M., Kočevje Kobale A., Maribor Hunjed D., Celje Miketek K., Sarajevo Pečinovič T, Vare8 Ninkovič O., Donji Vakuf Vajdl M., Braslovče
Szfike M., Novi Vrbas Knez A., Slovengradec Viktorka S., Vršac Simonik A., Novi Vrbas Mehmed N., Lazarevo Grošelj J., Litija Djordjevič M., Pirot Skrt A., Radovljica
Svarc M., Bačko Dobro poljeGailevič D., Beograd
Marolt M., Leskovec Niškovič N., Novisad Brežigar M, Ljubljana Murko J., Osijek 11 Pire F., Zuženberg Zdravič S., Rudnih Primožič M., Šoštanj' Smerča M„ Pančevo Kriik J., Osijek Matejšič O., Crikvenica Horvat U., Zagreb Simončeva S„ Črna . Rott J., Sisak Stanič M., Cepin Djumič E., Osijek IV Paripovlč Av Berane Tomac M., Delnice Vrtovec M., Ljubljana Markovič K., Povln Stanovnik A., Brezovica Zupni ured, Podstrana Musil A, Sarajevo Presler M., Vršac Prepič Z., Split Vosljič F, Zagreb Muzer- M., Osijek Gvozdenovič M., Novisad Krgovič M., Zlatovo Pucelj A„ Jesenice Bukovec A, Osijek Kranjc F, Cernica
Repolj M., Kranj Lenardič M, Djurdjevac Posavac G., Osijek [Petrovič J., Sombor Pegan Z., Železnici Tauber M., Zalog Djordjevič R, Beograd Marušek M., Trbovlje ,Molter F., Novi Vrbas Pridž D, Negotin Somodja D., čačak Hajden D., Varaždin Prodanovič S., Beograd Babnik I., Bizovič Figenwald H., Zagreb Stošič V., Petrovac Hribar M., Moste Pleško D., Nova RaCa Lazič T., B. Brestovac Mohorič M., Trogir Milinkovič L, Beograd Habasin D., Zagreb Volt E., Zemun Farkaš J., Ivanovci Zaboj J., Vrbica Binder F., Maribor Skročič D, Sv. Lucija Balogh A., Skoplje Razdira V, Kranj Cop U., Boh. Bistrica Mitrovič V., Kamenica
Pavlin A., Radomlje Semičer O., Mislinje Lehar A., Sombor Jernejič A., Zagradec Panajotovič K., Požarevac Vuksanič L., Hrtkovci Sabanovič V., Sarajevo Mickovič Z., Beograd Bobuš V., Zagreb Mahecka S., Beograd Nikolič E., Slav. Brod Levičar M., Ljubljana Verbajs M., Ljubljana Gašpr F., Turijak Rakovnik A., Nova Cerkev Stipanovič D., Split Petrovič A., Ohrid Turk D., Ljubljana Emeršič M., Ptuj Košar A., Novisad Czaja M., Petrovgrad Pivec M., Kraberk Starec A., Ljubljana Medan J., Dubrovnik Anzelc I , Kranj Cebe M., Fram Širok !„ Vrhnika Skok P., Vrapče Auft M., Studenci Bašič M., Srbobran Maleševič S., Koceljevo Stokanovič V., Vršac štibilj V. Črnomelj Voga F. Radeče Marold E., Bled Kristan L., Gorenjsko Slatner A, Ljubljana Ostrožnik A., Gomilsko Romano B., Sarajevo Zabovnik M., Kamnik
Grbič N., Sid Junkovič M., Krapina Kržič I., Šoštanj Finzinger S., Kamnik Mirkovič V., Palanka Kopič M., Potplat Findenik E., Dravograd Stefančič M., Ljubljana Soldak J., Mladenovac Kinč A., Ivanovo Dristanič K., Zagreb Veranek F., Var. Toplice Kobsa A., Zagreb Daničič L]., Gor. Milanovac Bojaški V., Senta Levstik K., Travnik 'Stasni M., Pirot '.Modreč T., Jesenice Zobenica I.t Sombor Devčič O., Zagreb Ergotič F., Vel. Kopanica Kovačevič Ružica, Osijek Zupančič P., Mokronog Wild M., Pančevo Pušnik A., Ribnica Vodišek M., Hrasnik Magdič K., Petrinja Hajnrich V, Blinski Kul Mardešič M.. Zagreb Mikša A., Rog. Slatina1 Birg V., Pustošija Vukasovič V., Zagreb Briš T., Sušine-Djurdjenova^ [Vučimilovlč B., Zagreb Becič G., Beograd Štrukelj A., Borovnica Krajger O, Ljubljana Balogh E., Moravice Arh K., Zagorje Leštar SH Novisad
jZrebanje nagrad je Izvršila posebna ocenjevalna komisija. Vsi odgovori so bili takoj ko smo jih prejeli označeni « tekočimi Številkami. Prejeti smo skupaj 294.021 reSitev ©d teh 277.808 pravilnih in 16.213 nepravilnih. Dobitniki nagrad so bili izžrebani.
Nagrajencem iskreno čestitamo in se zahvaljujemo prav vsem, ki so se naSega tekmovanja udeležili. Člani ocenjevalne komisije so bili t Dr. Mate Peric Kr. javni notar, Kamilo Krvaric, ravnatelj »Hrvatskega Lista", Ing. Ante Safner, ravnatelj Jugosl. d. d. Sehieht— Lever, Dragan Gregurovic Sel reklame Jugosl. d. d. Schicht—Lever.
Kadarkoli boste odslej prati z Radionom, mislite vselej na navodilo o uporabi, ki je tiskano na hrbtni strani vsakega zavitka. Ravnajte se natanko po njem, potem bo Vaše perilo vedno lepo belo in bo ostalo dolgo kot novo.
Za smeh in kratek čas
DVOUMNO
Gost hoče plačati, a natakar nima drobiža, fda bi mu menjal tisočak. Zato pravi: »Boste pa jutri plačali.«
Gost se pošali: »Kaj pa če do jutri .umrem?«
Natakar: »No, taka izguba pač ne bi bila...«
MODRIJAN IN NEUMNEŽ
Modrijan vidi neumneža, ki uči osla govoriti.
»Norec,« mu pravi modrijan, »osel se ne bo od tebe nikoli naučil govora. Boljše bi bilo, da se ti naučiš od njega molčanja.. «
PRI VOJAKIH
Oficir vpraša rezervista: »Kaj si v civilu?«
»Ključavničar, gospod poročnik«, odvrne rezervist.
»Samostojen?«
»Ne, oženj en.«
SALAMENSKI MIHEC
Mihec čečka po papirju.
»Kaj si pa naslikal?« vpraša mati.
»Kozo sredi travnika,« odgovori Mihec.
Mati si ogleda papir, zmaje z glavo in vpra-ša: »Kje pa je trava?«
»Koza jo je pojedla!« se odreže Mihec.
»Pa tudi koze ne vidim nikjer,« se čudi mati.
»No, to bi pa že lahko vedela, da koza takoj odbezlja, kakor hitro pohrusta travo!« odgovori Mihec.
POMAGAL MU JE
»Janezek, po pravici povej, kdo ti je napisal nalogo,« se huduje učitelj.
»Gospod učitelj, priznam, da jo je napisal jnoj oče,« reče Janezek.
»Ali jo je napisal sam?«
»Prav sam je ni napisal. Tudi jaz sem mu nekoliko pomagal...«
OTROK
Mihca so vprašali, ali njegov bratec že hodi. Pa se je odrezal: »Hoditi še ne zna, noge pa že ima.«
DAROVITOST
Ravnatelj gledališča je iskal novih igralcev in jih klical k sebi. Neki mladenič mu je posebno ognjevito deklamiral »Hamleta« in je Ob koncu vprašal ves navdušen:
»No, gospod ravnatelj, kako vam je tole .všeč?«
»Ni slabo,« je odvrnil ravnatelj brezbrižno. »Stvar je le ta, ali hočete biti agent za gumijaste igrače ali pa za otroške trobente?«
NA ŠKOTSKEM SODIŠČU.
Sodnik: »Priznajte, da ste ukradli žganje in se opijanili?«
Obtoženec: »Gospod sodnik, napil sem se res, a žganja nisem ukradel.«
Sodnik: »Kako da ga niste?«
Obtoženec: »Neki Škot mi ga je podaril.«
Sodnik je obsodil moža zaradi pijanosti in tatvine, češ da se še ni zgodilo, da bi kak Škot komu kaj podaril.
ON IN ONA.
Ona: »Prej si mi nekoč rekel, da bi rajši feivel z menoj v peklu kakor pa brez mene v nebesih.«
On: »Da, in želja se mi je izpolnila.«
ZADNJI ROK.
Ar »Tako potrt in slabe volje si.«
B: »Da, zdravnik mi daje samo še tri mesece.«
A: »Kaj, samo tri mesece življenja?«
B: »Ne, za poravnavo dolga ...«
NAJPRIKLADNEJŠI
Trgovec: »Ali vam je vsaj povedal, kdaj lahko z računom spet pridete?«
Sluga: »Da, rekel je, da bi bilo najpriklad-mejše vsak »četrtek...«
GA ZE POZNA
Jože: »Miha, kajne, da si ti moj resničen prijatelj.«
Miha: »Prijatelj že, ampak denarja ti ne posodim...«
Nikdar "" na zrak brez mene!
Pomladanski zrak močno vpliva tudi na Vašo kožo. Zato jo dobro namažite s kremo NIVEA, preden greste na zrak. To krepča kožo, jo dela zdravo in ji daje mladostno svežost. Zakaj Eucerit vsebuje edino le NTVEA!
SMOLA
Stavbni mojster pride gledat delo pri stavbi in opazi, kako neki delavec z rokami v žepu stoji in gleda druge. Mojster spleza po lestvi na oder, potrka moža po rami in mu reče: »Zdaj sem vas nekaj časa opazoval. Takih ljudi, ki nočejo delati, ne potrebujem. Tu imate zaslužek za en teden in prosim, da odidete.«
Mož vzame denar in gre. Stavbenik poišče polirja in mu pove, da je odslovil takega in takega delavca.
»Tako,« odvrne polir. »Mož, ki ste ga odslovili, sploh ni bil pri nas zaposlen, ampak je prišel samo vprašat za delo.«
Hali oTTfsl
Pomlad!	Leto!
OSTANKI iz mariborskih tekstilnih tovarn
pristnobarvni. brez napak, noben kos izpod 2 m in sicer:
Paket »Serija H« z vsebino 16—21 m pri-ma oxfordov, cefirjev, touringov in frenžev za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih.
Paket »Serija M« z vsebino 16—21 m pralnega blaga za ženske obleke in dečve, kre-tona in druka za predpasnike, delena, krepa in polsvile za bluze in obleke v izbrano lepi
sestavi.
Paket serijo H in M pošiljam tudi mešano, torej vsakega pol. Vsak paket poštnine
prosto za znižano ceno din 130___
Paket »Serija Z« z vsebino 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum oziroma plašč in sicer: Z-l 130.—,
Z-2 160.—, Z-3 250__din zadnji dober kam-
garn, isti v modri in črni barvi din 275.— Cela podlaga za moško obleko po kakovosti
din 80.—, 100.— in 120___
Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago, zato pišite še danes na razpošiljalnico »KOS-MOS«, Maribor, Kralja Petra trg. Trgovcem popust!
PEKOVSKEGA VAJENCA
starega 15—17 let sprejme Vrenko, parna pekarna, Bizeljsko.
VSE ZA VAŠ DOM!
Pohištvo, vse tapetniške izdelke, linolej, kartolej, voščeno platno, preproge, zavese, odeje, gradi za madrace, žimo, volno, vato, kapok, afrik, železne postelje, otroške vozičke, žične vložke in ležalne stole dobavlja najceneje »OBNOVA« F. Novak, Maribor, Jurčičeva ul. 6. Telefon 2905.
POSOJILA NA VKNJIŽBO
poroke, kmetom za gospodarske potrebe in odplačilo dolgov, po 6% obresti nabavlja Union, Zagreb 2.
2500.— DIN
potrebujete, da zaslužite 1000 dinarjev mesečno doma. Dopise: »Anos«, Maribor, Orož-nova 6.
K^ ^A ZNAMKE »AXO«
v prvovrstni kvaliteti ln lepi Izdelavi kupite ugodno pri
H. SUTTNER
LJUBLJANA
ALEKSANDROVA 6
Zahtevajte brezplačen cenik! Ugodni plačilni pogoji.
NOVOST!
SAMO DIN 49.50
St. 62.300 Anker-ur» pravi švicarski stroj. Dobra kvaliteta, lep kromlran okrov I pismeno garancijo
Din 49.50
Stev. 62.301 Ista S osvetljenimi kazalci ln številčnico
(Radium) Din 59.50
Zahtevajte cenik, fcj vam ga pošlje zastonj in poštnin« prosto
Ljubljana 6
Lastna protokollrana tovarna ur v Švici.