"proletarec" je delavski list za misleče čitatelje PROLETAREC Official Organ Yugoalav Federation, S. P. - - danilo Jugoalovanake Socialistične ZveM glasilo — prosvetne matice j. s. z. IT. — NO. 1472. ^rfkZ^t!1-'1*? "V1"' •• -t ta« .fr.- * __«k» AM •! l uMrru «f M«r«h UriHrm. fultllahrd f*#«kly at «MM» W. Stik nt. LETO — VOL. XXX. AMERIŠKI KAPITALIZEM PROTI NEVTRALNOSTI TaT&nSSrhborna t^likazaubi>an>enezazeljenih Sama predsednikova svarila pri mogočnih profita lačnih družbah ne zaležejo Zalaganje Mussolini ja s kovinami, gasolinom in drugim blagom lahko odloči vojno njemu v prid V M UvSSOLI NI J EV I vojni v Afriki je ameriški kapitalizem z nova demonstriral, da je eden najlakomnejših na svetu. Ravna se po pravilu, "glavno je, da blago prodamo, neglede, kdo ga kupi in čemu ga bo rabil." Bas zaradi tega sebičnega zadržanja ameriških kompanij je kongres sprejel resolucijo nevtralnosti, ki določa, da Zed. države ne smejo prodajat, vojnih potrebščin nobeni deželi, ki se zaplete v vojno. Pred aednik Roosevelt je izdal proglas, na podlagi določb v resoluciji o nevtralnosti, v kateri je prepovedal izvažanje munieij. Italiji in Etiopiji, vojnih aero-j------ planov in nekaj drugih pred« nosti, ki jim zapira trge — češ, metov. Italiji to sicer ni dosti j svobodno trgovanje s komrur-Skodovalo, kajti municijo izde-.koli na svetu je eden starih a-hije v svojih tovarnah. Glavno meriških principov. Dolžnost je, da dobiva sirovine — baker, svinec, železo, gasolin, bombaž in tako dalje. Veliko tega blaga dobiva vlade je protektirati ameriško trgovino (ladje) na vseh morjih, dočim jim je Rooseveltov proglas tako varstvo odrekal, DIVIDENDEZA ENE, BOMBE IN PLIN ZA DRUGE Dobički korporacij ne večalo. Za dividende je bilo in bo leton razdeljenih več milijonov dolarjev ko kdaj prej od leta 1930. Tudi produkcija bomb sol-zavk in bomb, ki n svojim plinom povzročajo bljuvanj«, se veča. Deležni so jih delavci v stavkah. Barberton, Akron, premogovna polje« v Kentuckvju itd. priča fo, da se kompanije bolj in bolj poslužujejo tega sred" stva, da ukrote delavce, kadar zastavkajo proti nizkim plačam in neznosnim razmeram. DIVJANJE NARAVE IN ČLOVEKA idaj jz Zed. držav kljub ape- ako bodo trgovale z Italijo, dolom predsednika Roosevelta injkler bo v vojni, državnega tajnika Hulia na na-1 Vzlic odrečeni protekciji in ilov ameriških kompanij, da proglasu nevtralnosti se je a- ne trgujejo z Italijo in Eti opijo, dokler bosta v vojni meriški izvoz v Italijo prošlih par mesecev zelo povečal, če Kongres je svojo resolucijo o! bo Italija i v naprej lahko do nevtralnosti sprejel vsled izku-fenj, ki jih ima ta dežela iz prošle vojne. Bila je potegnjena vanjo baš zaradi profita la-,komnih kompanij, ki so hotele trgovati s komurkoli. Zaveznikom so posojevale in prodajale na upanje, nato pa so se lotile kampanje za vstop te dežele v vojno na atrani zavezniških de-v. Toda v zapisnik konvencije so urinili svoj zagovor v Podrobnostih pozneje, kar je smatral Levvi* za goljufijo, *ajti v zapisnik spadajo samo of L. je bil ustanovljen pod vodstvom J. L. Levvisa poseben odbor z nalogo, da se bori za industrialno obliko unij. Sedem velikih industrialnih unijskih zvez je zastopanih v njemu, ki tvorijo tretjino članstva A. F. of L. Zagovorniki oblike strokovnih unij pravijo, da je Levviso-va resignacija brez škode zanje, kajti on je človek, ki kljubuje vsakemu, ako ne ugodi njegovi trmi. Vendar pa je stvar kljub omalovaževanju veliko važnejša. Kajti ako se Le-wis resno posta vri na čelo za- unij, bo A. F. of L. razdeljena na dvoje — v dve skupini unij, v kateri bodo imele trste, ki so za odpravo stare organizacijske oblike, prednost za uspehe, četudi to ne bo takoj vidno. Poleg Lewisa, ki zdaj ni več član eksekutive AFL, je v nji edino še David Dubinsky, predstavnik unije I/LG^, ki je iskren pristaš industrial nega u-nionizma. On je tudi edini socialist v odboru. O vzrokih Levvisovega odstopa, kakor jih je navedel po re-signaciji v intervjuvih, in o njegovih namenih, bomo komentirali v prihodnji številki. Velik uspeh sov. Unije v gradnji rdeče armade Razlike med bivšo carjevo in sovjetsko armado. — USSR reano ogrožena na vztoku in zapadu V. So teke knjige v Nemčiji, na gromnosti, kajti car je imel več človeškega materijala na raz- Poljskem in Japonskem pripo-j?0,^V* 8Vojo/jmado kot ka-vedujejo učencem, da ruska ar-1 tt'rako,» druga država na svetu. Ako primerjamo današnjo mada ni bila še nikoli zmagovita — \\saj nt' V novejši zgodovini. Bila je te pen a pod carjem v rusko-japonski vojni in v svetovni vojni. Boljševiška vlada, ki je nasledila Kerenski-jev režim, je sklenila s kajzer-jevo Nemčijo mir v Brest-Litov-sku — in sicer tak mir, ki oči vidno priča, da je Rusija premagana in Nemčija zmagovalka. V osnovnih šolah na Poljsnem je opevana poljnka armada in njeni poveljniki, ki so junaško odbili .prodirajočo sovjetsko armado in jo pognali v beg. Ruska arrtiaua pod carizmom res ni bila vzorna. Bila je reš-pektirana največ vsled svoje <>- primerjamo sovjetsko armado s carjevo L 1914, je treba tudi sovražniku sovjetov priznati, da je razlika velika. Organizirana je boljše, v vojaški tehniki pa se lahko primerja s katerokoli na svetu. Oficirji vojakov ne smatrajo za pse, kot so to delali pod carizmom, ampak za ljudi. Izobrazba povprečnega sovjetskega vojaka je veliko večja kakor pod carizmom. Analfabetov v sedanji armadi ni. Takoj po raz>pad>u carizma in strmoglav-1 jen ju Kerenskega so v sovjetski armadi odpravili šarže. Vojaki in častniki so si bili sodru- (Nadaljevanje na 4. strani.) 1IUG0NABUANJE TREH LJUDSTEV V KORIST "ODVIŠNIH" ITALIJANOV Jugoalovani in tirolaki Nemci pod Italijo poalani v Etiopijo na najnevarnejša mesta '7' ———._rr- PRIMORSKI Slovenci i*i Hrvati ter tirolski Nemci so bili med prvimi, ki jih je pričelo vrhovno poveljstvo v Rimu pošiljati v italijanski koloniji Somalijo in Eritrejo, da pripravijo pot za invazijo v Etiopijo. Poslani so bili na delo v najbolj neugodno klimo, pod najtežjimi okolščinami, ko pa so se pričele sovražnosti, so jih poslali v prve vrste pred puške Etiopcev. Italija se namreč pritožuje, da ima preveč "človeškega" materiala, zato potrebuje "več prostora na soncu". Na drugi itrani je porodna kontrola v nji strogo zabranjena. Mussolini in cerkev delujeta skupno v propagandi za čimveč rojstev "v čast in ponos Italije ter v slavo cerkve". Kar Musaolini pri tem I v resnici hoče, je več Italijanov za njegovo armado. Italija je za preživljanje tolikšnega števila prebivalstva res premajhna. Natrpana je z ljudmi do skrajnosti, toda Mussolini in cerkev še nista zadovoljna in jih hočeta še več — v "ekspanziji" Italije si bodo že našli prostor! Italijanski vrhovni svet — kar pomeni diktatorja Mussoli-nija, je preudaril vse strani, ko je planiral sedanjo vojno. V poitalijanče vanju narodnostnih manjin ima fašizem v Italiji malo sreče. Torej je treba domačine na kak način uničiti, pripraviti jih ob kmetije s "sankcijami" fašistične sorte, njihove sinove pa poslati na delo v afriiške tropične pustinje, da tam pomro, ostale pa na fronto v take kraje, kjer bodo uničenju najbolj izpostavljeni. Slifcnih strategij se je posluževala že marsikatera vlada. In če jim je to preračunano uničevanje nezaže-ljen:>h kdo očital, so propagandisti prizadete vlade odgovarjali, da je vendar vojna, v kateri je naravno, da so vojaki izpostavljeni ognju. Jugoslovani pod Italijo imajo z zunanjim svetom slabe zveze. Hrvati in Slovenci v Jugoslaviji so politično večinoma pod klerikalnim vodstvom. Ljubljanski "Slovenec" agitira neposredno proti sankcijam — znamenje prijateljstva do Italije. Par njegovih člankov je ponatisnil za svoje editoriale tudi Ame- * rikanski Slovenec. Naravno, da v takih okolščinah nimajo Slovenci in Hrvati pod Italijo nikogar, ki se bi zavzel zanje. Njihovih protestov nihče ne 6uje. Nemci v tistem delu Tirolske, ki ga je vzela Italija, so fašističnemu režimu istotako v napotje. Toda vrhovno poveljstvo je ravnalo z njimi pri mobiliziranju za vojno proti Etiopiji veliko bolj obzirno, kakor s Slovenci in Hrvati. Pošiljalo jih je na manj nevarna dela in na fronto proporčno v manjši meri, kakor Jugoslovane. Toda kljub temu boljšemu upoštevanju so vrgli v svet poročilo, da hoče Italija s pomočjo vojne uničiti čimveč tirolskih Nemcev, da napravijo prostor italijanskemu naseljevanju. Propaganda, ki so jo Nemci vsled tega spravili v svet, je odbila marsikoga, ki je drugače italijansko invazijo odobraval, češ. čemu si ne bi vzeli zemljo v Afriki ljudje, ki jo znajo izrabiti! Kakor Jugoslovane in Nemce, trebi Italija s pomoč jo vojne v Afriki tudi domačine iz svojih dveh kolonij, katere je poslala v Etiopijo v prvih linijah pod vodstvom italijanskih častnikov. V dosedanjih spbpadih je padlo največ Italijanskih Somalijcev in podjarmljenih Etiopcev, na drugem mestu pa Jugoslovanov in Nemcev. Naravno, da so žrtve na etiopski strani vsled slabše vojne tehnike in primitivne oborožitve veliko večje. Tako Italija trebi Etiopce, domačine iz svojih kolonij, Jugoslovane in Nemce, da napravi prostor Italijanom, ki preže po njihovi zemlji. Niti najhujši nacijski teror ne uniči opozicije Žid Nahum Halberstadt je je, kajti Poljska ima z Nemčijo pisal iz Varšave na Poljskem nekemu svojemu prijatelju v Nemčiji trgovsko pismo, a dodal je tudi stavek, ki ga je nemška cenzura smatrala za ^ . . ------------insult na Hitlerja in "priporo- čan, govorjene in predložene eila" poljski vladi, da naj .pis-aejaih. ;ca pokliče na zagovor. U*godila prijateljski dogovor, da listi v Nemčiji ne smejo napadati članov poljske vlade, in poljtski pa ne Hitlerja in ne drugih naci-jev. Halberstadt je v obrambi dejal, itk nima s Hitlerjem osebno nikakega spora in ga ni napadel v pismu, pač pa obsoja hitlerizem. Poljsko sodišče je kljub temu trgovca' pokaralo in s tem ie užaljeni Hitler dobil "zado-I ščenje". V Marienvverderu v Nemčiji | so dečki metali kamenje v okna sinagoge. Sodrugi in »orfružiee, udeležite »e decemberakih ko j* priletelo'kamenje vlnjo! "vojili klubov VSI in prevzemite odbore - vnakdo ^ je ven, dosegel je nekega d,l odgovornosti - da bo naše gibanje priprav, '-gjj™ [^^it^dva JFno za delo in na boje, ki na« čakajo v prihodnjem tedna zapora in svečano izjavil, - NIKDO NAJ NE IZOSTANE! da noben Žid nima pravice uda- riti arijskega dečka, pa čeprav izvršuje kaj nepoatavnega. Dva delavca v VVilhelms- LETNE SEJEKLUBOV JSZ yMlM»Ht»M»MM<»MM»>MM>MM»»M»»MM>MU» havnu pri Berlinu sta bila obsojena vvaki na 4 leta zapora, ker sta svoj radio aparat naravnala na moskovsko radio postajo, štirje drugi so izgubili "državljanstvo", ker so razpravljali "o politiki" in poslušali moskovsko postajo. Pet drugih, ki so tudi poslušali, so dobili manjše kazni. Poslušati radio nporede iz Mowkve je v Nemčiji zločin ve-leizdaie. Nemška vlada si prizadeva, da bi delavci kupovali samo take aparate, ki ne dosežejo moskovske postaje. Najhujše postopa nemška vlada proti tistim, ki jih zaloti pri širjenju socialističnih in komunističnih letakov. Pomagajo ji Špijoni in agenti provokator-ji, katerih ima vse polno me 1 delavci. Nedavno je bil na obisku v Pragi neki bivši nemški socialistični vodja. V Pragi je zdaj glavni stan nemške socia- listične stranke, ki ga vodijo begunci. S socialir-ti v Nemčiji ima njih urad tajne zveze. Z letaki jih zalaga na vsakovrstne zvite načine, da jih policija ne zasledi. Ampak koso letaki enkrat razširjeni, začne preis-kavati in tu in tam prkle storilcem na sled. Kazni so težke. Ko se je dotični nemški vodja vrnil v BerMn, je dobila tajna policija nalog paziti na VM njegovo početje. Tako so dognali, da je v zvezi s socialisti begunci in da je on odgovoren za raz-pečane letake. Bil je aretiran in iz Berlina poročajo, da izgubi najbrže glavo. V tako smrt jc bil obsojen tudi bivši komunistični poslanec Albert Keiser. V Essenu je bilo -radi prepovedanih letakov aretiranih 46 delavcev. Vsi ti brutalni načini dokazujejo, da nemška vlada klju»b terorju, ki ga izvaja na vseh straneh, opozicije ne more unrčiti. SANKCIJE PROTI ITALIJI - NJIH VZROKI IN UČINKI Ali bodo sankcije društva narodov proti Italiji dosegle namen — in končno, kakšen namen? Društvo narodov je na vzpodbudo Anglije proglasilo Italijo za napadalko, nato je v soglasju s svojimi pravili odredilo sankcije. Po domače pomenijo bojkot. Države, ki so se izrekle za rankcije, so se s tem obvezale, da Italiji ne bodo prodajale ničesar, kar ji bi pomagalo v njeni vojni, in da ne bodo ničesar kupovale od nje. Vse tri delavske internacionale — socialistična, komunistična in mednarodna zveza strokovnih unij — dalje sovjetska Unija in vse vlade, v katerih so zastopani socialisti, so za sankcije. Kajti delavski razred jih samostojno ne bi mogel efektivno izvesti, pač pa so to v stanju izvršiti vlade. Vse socialistične in komunistične stranke v Evropi so za sankcije — razen malih delavskih strank. Ameriška socialistična stranka in manjšine v drugih so proti njim. Toda ogromna večina organiziranega delavstva je zanje. Dnevnik Milwaukee Leader je priobčil o tem spornem vprašanju članek, v katerem urednik pojasnuje, čemu je evropsko delavstvo za sankcije in zakaj so manjšinske fkupine nasprotne. Pisan je zelo objektivno. Mi ga prinašamo v ponatisu na 6. strani v tej številki. L-. PROLETAREC LIST ZA INTERESI DELAVSKEGA LJUDSTVA. IZHAJA VSAKO SREDO. Isdaja Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba, ChicaSo, I1L GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE. NAROČNINA v Zedinjenih driavah sa celo leto $3.001 za pol leta S 1.76; za četrt leta «1.00. Inozemstvo: za celo leto $3.50; za pol leta $2.00. Vai rokopisi in oglasi morajo biu v miti uradu aa^oaneje pondeljka popoldne za priobčltav v številki tekočega tedna. ITALIJANI "CIVILIZIRAJO" ETIOPIJO proletarec Pabiished every Wt dneaday by tke Yu gosi a v Workmm's Publishing Co.lac. Eatablishcd 1U06. Editor.................... Business Manager.......... Assistant Business Maaager. ......Frank Zaitz. .Charles Pogorelec. ......John RaL Jr. SIJBSCKIPTION KATES: United States: One Year $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries, One Vear $3.50; Six Months $2.0u proletarec 3639 WEST 26TH STREET CHICAGO, ILL. T.I«pIi.mi ROCKWEU. UM. Nekdo je kriv krize - torej židje! Nemčija ni edina, kjer je krivda za vse zlo vržena na ži le. Četudi niso nikjer na svetu toliko zatirani, izpostavljani žalitvam in provocirani, kakor,v fašistični Nemčiji, je protiiidovsk: val šinil tudi v mnoge drirge dežele. Na Ogrskem, na Poljskem, v Avstriji itd. so se prosle tedne dogodile demonstracije proti njim — najbolj pa se je ta bolezen oprijela študentov. Pred seboj vidijo ljut boj za obstanek, težak lov za službe — halo — izključimo Žide, kakor je storil Hitler! V vseh časih si je ljudstvo v krizah dobilo nekoga, da mu je naprtilo krivdo. Že dolga stoletja so ta nekdo Židi. Križali so Krista, molili so zlato tele, darovali so kri nedolžnih otrok, po poklicu pa so oderuhi — in tako se razlega po ulicah krik množic — Mdoli z Židi!" Nemčija je pomedla z njimi. Ampak kriza je ostala in se celo povečala, kajti židje niso kriza, niti ne vzrok krize, pač pa je nje vzrok sistem. Atentator, ki ubije kralja, ne odpravi monarhije. Delavec, ki zakolje bossa, ne odpravi priganjačev, kajti takoj stopi namesto prejšnjega nov boas, ponavadi še slabši, kakor je bil prejšnji. Izključitev Židov yz vseh služb v Nemčiji ni odpravila kapitalizma, ne krize, kajti njihova mesta so prevzeli drugi, večinoma še bolj sebični, in vrhu tega veliko manj sposobni ljudje. Položaj v tretjem rajhu je radi tega toliko slabši Kdor se hoče boriti za izboljšanje razmer, mora Iprav O tem in onem Na al ki ao italijanski strelci, ki iičejo razkropljene Etiep/ce, petam, k* ao jih raagaali vojaški letalci »m • trajale« »a »klopnih avto«. Ta J« "ctviftiaacije**" k ta-nje, kajti Ett«pijci sa aa barbari ia aaaje abijati samo na starodav»e aac.ne V vojni a moderno oboroaenimi Mi-»solini jr vi mi meaarji so kakar pritlikavec prati vel',* krav. Zato jih Lo Italija osvobodila tek starih raavad ia j»b r»«e*la prrvega krščanstva in pa vcinkavtte tehnika v klanju na debelo. Pa metal ljudje takih metod n« odobravajo, ampak vsi ljudje niso pametni. . • Ivan Topi i kar: FRIDERIK ENGELS (Nadaljevanje) 6. V zadušijivevn ozračju nemških razmer Iz Pariza je vodila Engelsa pot domov v Barmen. Pravkar sklenjeno prijateljstvo z Mar-xom in zadušljivo ozračje v Nemčiji in v domači hiši — vse to je vleklo Engelsa v širni svet, kjer so se pripravljali veliki dogodki, toda neka srčna zadeva ga je za dalje časa zadržala doma. Najnaprednejša nemška bur-žuazija je bila porenska bur-žuazija, ki je bolj in bolj občutila, da fevdalnih okovov ne bo mogla več dolgo prenašati. če ni marala žrtvovati svojih ljati vzroke, radi katerih imamo socialne nadloge. Vzrok pa je razrednih koristi. V svo- goepodarski sistem. Gonja proti Židom ni pot v boljše razmera, |J'0 borbo napredek je sku-kajti delavec nič ne pridobi, ako ga namesto židovski/a izkj-'*alft vpreči tudi proietariat, ki rtfča krščanski kapitalist. Pridobil bi le, če odpravi kapi.aii-ji: predstavlja! njenega narav-zem, ali ako si more izvojevati vsaj koncesije od kapitalizma, jR°2a zaveznika v boju proti -i ___________ j t'ev dalizmu; prav zato pa je bi- la dostopna zi\ zmerne socialistične ideje. revolucija. Pravi soc.alist »e namreč za«eJa, da dela buržo-azija tako. kakor ji diktirajo i železni zakoni interesov, in da ne dela iz zlobe, zato socialistično izšolani proietariat ne bo nastopal proti posameanihu, nego proti razmeram. Ko so lakotne vstaje šlezij-skih tkalcev zbudile zanimanje za socialna šanja. je začel Engels v sosednjem Eberfeldu prirejati o njem diskuzijske večere. Na te diskuzijske večere — bili so sa-mo trije, ker jih je oblast nato prepovedala — ao prihajali nameščenci, trgovci, prišla je celo denarna aristokracija, ni pa bilo — delavcev. Engels jih je prirejal iz notranjega nagona. zanj tako življenje, ki v njem lahko vsak svojo naravo razvije, ki v njem lahko vsak živi s uojim bližnjim v človeškem razmerju in se mu ni treba nikoli bati materielnega propada. V imenu tega človečanske-?a ideala je zahteval Engels borbe in žrtve in ne morda v ;menu kakega romantičnega o-sebnega izživljanja ali pa' morda iz golega maščevanja za o-sebno krivico. Pravi borec za •ocializem more namreč postati smo osebno čist in človečan- Kdo je dobil ček v vsoti $2,700? List "Hrvatska Riječ\' v Pittsburghu priobčuje v izdaji z dne 13. novembra na 1. strani pod senzacionalnimi naslovi Joto at Ifotografični posnetek) pisma, ki ga je dne 20. januarja 1935 pisal hrvatskemu politiku Kraji tedanji jugJ3lovanski generalni konzul v Chicagu Kolombatovič. Pismu je priložil č>k za dva tisoč sedem sto dolarjev. "Hrvatska Kiječ" pravi, da je iz be^dila pisma ia.»no, j* e konzul to vsoto poslal zaupniku Kraji, ia z njo podkupi urednika, ki izdaja v New Yorku -"Hrvatski List". "Hrvatski List" je bil — in morda je še — eden najbDlj razširjenih hrvatskih časopisov v Ameriki. Bil je škratu iovi-nistično hrvatski in "-proti rež i ms k i". To je — Srbe v Be >jriCj je hrusta! kakor kokoš hrošče. A kar naenkrat pa je začel razkrinkavati hrvatske narodne- vodje, ki so za popolnoma "samostalno, čl§to neodvisno hrvatsko državo". Hrvatska Kiječ pravi, da fotostat konzulovega pisma zadostno pojas ni, kako se narede taki skoki iz tabora v tabor. ček $2,700 je čedna vsota. Veliko jrh je, ki so pripravljeni prodati se tudi za manjši denar. Med graditelji neodvisne hrvatske države v U. S. A. bo menda marsikaj narobe, čeprav niso vsi dobili konzulovih čekov. Kajti Hrvatska Riječ vprašuje za račune tega in onega. Hrvati so v svojem umetno zraslem šovinističnem navdušenfa veliko nakolektali, a novaca nema! "Gdje je novac?" In tako se ta reč o novacu, izdajicama, subvencijama itd. vleče po kolonah vseh hrvatskih listov v tej deželi. * Hrvatska Riječ vprašuje tudi Don Niko Grško\iča, s katerim flirtajo hrvatski komunisti, "tfdje su čekovi, koje je primao u ime subvencije Jugoslavenskog Svijeta ..."? Vsa hrvatska ameriška javnost je zastrupljena. Kolekta a svoje "mučenike' , ki so na zatožni klopi v Parizu radi sodelovanja pri pripravljanju atentata na kralja Aleksandra, dasi-ravno je jasno, da so prejemali novace iz Rima — da so v res-niči izvrševali za italijanski denar delo, ki ga je smatral Mussolini v korist imperialističnim nakanam Italije. ■Vlada v Beogradu ne zasluži nikake hvale, pač pa grajo, splošno -ki človek, ki pa se mora rav- knj:i vedno je delala tako, da je bolj škodilo kakir pa koristilo vpraša.. nati po znanstvenih metodan ljudstvu, kateremu diktira. Ampak takozvani hrvatski separatisti vseh vrst, ki nabirajo novce med rojaki v tej deželi, ne bi biM v vladi v Zagrebu, ali pa v Beogradu prav nič boljši. Hrvatski delavci v Ameriki so jako nespametni. Ako ne bi bili, se z raznimi domobrani in sličnimi "osvoboditelji" ne bi pajdasili in jih ne bi zalagali z dolarji. boja. V domači hiši se je Engels zavedel globokega prepada, ki ga je ločil od njegovih konservativnih staršev, zlasti pa od očeta, v katerem je odkril "buržujski fanatizem''- Ljubezen do matere pa je ohranil do konca in samo radi nje se ni prepiral z očetom in tudi ni so- ker mu je bolj prijalo govoriti deloval v listih, dokler je bil Mussolini podjarmil katoliško cerkev Kardinalom, nadškofom in škofom, ki so odobrili Mussolinijevo vojno za osvojitev Etiorpije, se je dne 18. novembra pridružil s pastirskim pismom tudi nadškof Tommaso Valeri v Brindisu (v Italiji). Napadel je sankcije in apelira na Italijane, da naj molijo za premierja Mussolinija in za uspeh njegovega dela. V propagandi za duceja in fašizem je bil celo bolj odkrit kot kardinal Schuster v milanski katedrali 2-8. oktobra, nadškof Joan Becker ■8. novembra v Porto Alegre v Braziliji, jezuitska revija Civilta Cattolica v svoji novemberski številki, ali papež v svoji pridigi dne 7. septembra pred veterani svetovne vojne. Nadškof Tommaso Valeri smatra Mussolinijev fašizem za največje "civilizacijsko gibanje sedanje dobe". Kdor podpira sankcije, pomaga po nadškofovem mnenju sili, katera peha svet v brezverstvo, v boljševizem in druge pregrehe. Eminenca Tommaso graja v pastirskem pismu posebno Anglijo — očita ji sebičnost in grabeŠtvo — natančno take lastnosti, kot jih ima Mussolini — ampak zanj naj Italijani molijo, Anglijo pa naj kolnejo, da bo čimprej pogubljena. "Čemu sploh pomagati .barbarskim Etiopcem?" vprašuje on. "Posedujejo štirikrat tako veliko deželo kot je Italija — na nji ne živi niti 10 milijonov ljudi, a mi pa potrebujemo prostor!" Za nadškofom Tommasom se je takoj oglasil monsignor Gabriele Vettori, nadškof v Pisi. "Sankcije proti Italiji obsojam iz dna svoje duše," je dejal. V protest proti njim je oznanil, da bo hodil peš na delo (v nadškofijsko pisarno). Star je 66 let. In res je parkrat pustil limozino v garaži, časnikarski fotografi pa so hiteli snemati slike, kako se stari gospod nadškof žuri pes na delo, da prihrani nekaj gasolina v prid italijanske armade v Etiopiji. Vsi ti visoki gospodje so odobrili Mussolinijevo klanje v Afriki iz prepričanja. Zanj se navdušuje ogromna večina italijanskih duhovnikov. Kdorkoli izmed Italijanov klanju v Etiopiji nasprotuje, je "izdajalec", umazana pega na snežno belem listu Italije. Ameriški dnevniki z dne 23. novembra poročajo, da so vladni krogi potipali tudi papeža — češ, povej odločno, kje si. Toda je molčal. Kajti če bi vojno odobril, bi storil katoliški cerkvi v inozemstvu veliko kvara. Ce pa bi podal izjavo proti Mussolinijevi vojni, bi si pokvaril svoj položaj v Italiji. Zato je papež nekoliko tu in nekoliko tam. Toda duhovniki v so vsi uposleni v propagandi za vojno. Državna cerkev r.e more biti drugačna, kakor vladna, in orodje vlade. (živim ljudem kakor pa pisati abstraktni publiki; veselila ga i je vez od človeka do človeka. Na teh večerih, ki jih smemo . 4 . . . Umatrati za prve socialistične »rhll rjletar,a .P* ** shode v Nemčiji, je skušal do- ™ I"" organ.*Jaf?Jo; ™ kazati neizogibnost socializma, razmere k, je v njih živel, je obenem *e dal reagiral šele z ropi in poboji; , Etični ideal ki ie v takih razmerah je Engels za- 1, ! J m/ l J A V i ffloboko človečanski in ki ga je man poizkušal, da bi se mu pri- . , , ---- 1 vodil rr1 vsem njegovem delu doma. Ko mu pa žilica le ni dala m$ru in je priredil diskusij-*ke večere, tedaj je nastal doma' pravcati pekel. Ker se je jela za Engelsa zanimati že tudi policija, ni imel oče nic proti bližal. L. 1844. zaznamenuje- mo že lakotne vstaje šlezijskih tkalcev, ki so obrnile pozornost meščanskih časnikov na socialno vprašanje. V Nemčiji imamo v tej dobi tudi že nekaj pristašev francoskega socializma, ki so se imenovali komunisti; tudi z njimi je skušal Engels navezati stike, a je moral kmalu spoznati, da je vsako sodelovanje z njimi nemogoče. Radi takih razmer ni zaenkrat Engelsu preostalo drugo kakor pisateljsko delo. Iz Anglije je prinesel s sabo ogromno gradivo o razmerah med an- do pri vsem njegovem smrti. Socializem pomenja temu, da je odšel sin preko bel-na njih|gijske meje; oče si je namreč na vsak način hotel prihraniti sramoto, da bi mu sina aretirali v njegovi hiši. (Dalje prihodnjič.) KCMFRENCA JSZ V WAUKEGANU (Ta dt/p § je zakasnil radi pomanjkanji pr r» v prejšnji Številki.) V nelelio 10. nov. se je v Waukeganu, II!., vršila konferenca klubov JSZ in društev Prosvetne matice za severni Illinois in \Visconsin-. Zastopanih je bilo 13 podpornih društev, 6 socialističnih klubov, 4 kulturne organizacije, 1 federacija SNPJ ter mlaiinski od- sek kluba št. 1 iz Chicaga. Vseh gleškim proletariatom; to gra-1zastopnikov je bilo 21. Kluba št. 16 in 224 iz Chicaga nista Italiji sploh Noblova mirovna nagrada Odbor, ki določa, komu gre iz Nobelovega fonda priznanje in nagrada za to ali ono zaslugo, je zaključil, da mirovne nagrade letos nihče ne zasluži. M nogi so mu priporočali, da se naj spomni etiopijskega vladarja Haile Selaasia. če3. da se je ves čas, do italijanskega vpada, zadržal tako očividno v prid mirnih odnošajev, da bi zasluži! nagTado. Ampak odbor v Oslu na Norvežkem je menil drugačno in pravično ugotovil, da je najboljše, če vsota ostane v blagajni. Veliko lažje bi bilo podeliti nagrade, ako bi bilo treba odločati, kdo je najspretnejtfi provokator in kdo izmed militari-stov najbolj zasluži priznanje. To bi imela Nobelova komisija zamer! Zdaj je pa stvar Čisto enostavna. Miru ni in nihče se ne pripravlja nanj. divo je začel sedaj oblikovati v svoje prvo znamenito delo "Položaj delovnega razreda v An-gliji" (izšlo 1845). Delo je spisal Engels z namenom, da bi nemško javnost seznanil z angleškimi razmerami. Omembe vredno je, da Angleži sami dotlej še niso imeli knjige, ki bi tako izčrpno opisovala razmere, ki je v njih živelo angleško delavstvo, in ki bi pri tem vpo-števala vse delavske kategorije. Uvodoma slika pisatelj glavne tehnične iznajdbe in njihove gospodarske, politične in socialne posledice, podaja nato zgodovino angleškega gospodarstva od dobe industrijske revolucije dalje ter pokaže, kako je nastal proietariat. V pjf.bn.h poglavjih opisuje livljar^o fabrukega delavca, rudarja in poljskega delavca; prav tako je posvetil posebna poglavja tudi razvoju mest ter njihovim stanovanjskim in zdravstvenim razmeram, končno pa govori obširno o charti-zmu in angleškem socializmu (ovvnizmu). Glavne misli te knjige ie dado povzeti v sledeče stavke; Iz materielnega in waui:cc*u. Vršila se bo v maju 1936. Konferenčni tajnici in kluboma v Milwaukeeju ter VVest Allisu je dana naloga, da aranžirajo za časa konference veliko priredbo, kot smo jih imeli ob priliki zadnjih par konferenc. Za konferenčno tajnico je bila ponovno izvoljena Frances Zakovšek, za organizatorje pa: za Chicago Angela Zaitz in Frank Sodnik; za VVaukegan Rudolf Skala; za Milvvaukee Lenard Alpner in Joseph Vidmar; za VVest Allis Math. Mu-sich; za Sheboygan Charles Chuck. Popoldne se je v zgornji dvorani vršila priredba z obširnim sporedom, ki je bil dobro predvajan. Na tej priredbi so prvič javno nastopili naši mladi rdeči sokoliči (Red Falcons, mladinski odsek kluba št. 45). Zapeli so "Internacionalo" in potem nastopili v samospevih, dvospevih, deklamacijah ter z igranjem na klavir. Vse točke Zanimiva je bila tudi razpra-i g0 dobro izvajali. Učiteljica va, kako poduzeti najučinkovi- j Rdečih sokoličev je poslala zastopnikov, dasi so bili prijavljeni. Na dnevnem redu je bila poleg poročil zastopnikov splošna razprava o našem iy?itacijskem delu v tem okrožju. Bila je vseskozi stvarna, istotako kritika, ki je bila — pravilno rečeno — samokritika. Kajti iz te razprave je bilo razvidno, da soj vsi, ki so se je udeležili, iskali izhoda kako bolj poživeti agitacijo za naš pokret v teh naselbinah. tejAo agitacijo za prodajo A-meriškega družinskega koledarja, zlasti v večjih naselbinah, kot so Chicago, VVauke-Kan in Milvvaukee. Čikaški in waukeganski zastopniki so govorili iz svojih izkušenj. Mil-wauški so obljubili, da bodo poskusili z razpečavanjem na isti način kot se je izkazal v obeh naselbinah za najbolj uspešen. Za milvvauško naselbino naroči koledar klub št. 37, ta bo pa potem iz svoje srede izvolil odbor ter naselbino razde- moralnega propada ne bosta j lil na distrikte. Določeni prodajalci bodo imeli nalogo razpe-čati kar največ mogoče izvodov koledarja vsak v svojem okrožju. Na ta način se prodaja koledarja sistematizira in uspehi bodo večji. reilli človeštva gol > rlovek > ljubi jc in splošna ljubezen, nego samo razredni boj. Buržua-zija ne dela prav, če zapira proletariatu pot do spoznanja socializma, kajti čim bolj bo proietariat poznal socializem, tem manj krvava bo njegova soproga Antona V. 2aarja. Govornik je bil Joško Oven, ki je bil, kot običajno, na svojem mestu in žel ob koncu obilo aplavza. Vprizorjena je bila enodejan-ska socialna drama "Stric Gašper", ki je bila zelo dobro predvajana, žal, da je bila u-deležba bolj pičla. Program kot so nam ga podali Wauke-gančanje, bi zaslužil veliko večji poset. Pa je tako, kot v mnogih krajih, da je zelo težko dobiti ljudi na dobre kulturne prireditve. Zares škoda za Waukegan! Poseduje lep dom in bi moral biti na takih priredbah napolnjen do zadnjega kotička. Zvečer se je v spodnjih prostorih razvila pristna domača zabava. Le žal, da se je bilo Zaradi poživljanja agitacije treba prekmalu posloviti iz te bo prihodnja konferenca v Mil- prijetne družbe. Poročevalec Subvenciranje časopisov $2,700 ni edina vsota, ki gre iz državne blagajne v podporo kakemu časopisu. Ko so se Hrvati in Slovenci v Argentini fkregali med seboj, so se tudi pričeli obmetavati z očitki — in potem je sunila mednje konstatacija, da ta in ta slovenski urednik prejema mesečno od jugoslovanskega poslanika toliko in toliko. Ko je bil Kolombatovič še konzul v Chicagu, si je zelo prizadeval, da izpodkoplje vpliv Proletarca in Prosvete. O kampanji za izvolitev Andreja Kobala urednikom Prosvete je bil sproti poučen, kajti če bi bil izvoljen, bi to bila tudi njegova zmaga. O pripravah za ustanovitev tednika "Svoboda" je bil informiran boljše kot kdorkoli izmed članov njenega direktorija. Pri subvenciranju taki ljudje ne poslujejo direktno, pač pa skozi zaupnike, največ samo skozi enega zaupnika. Ta je bil v slučaju "Svobode" njen urednik. Toda ko namena kljub strupenemu blatenju in najumazanejšim napadom le ni mogla doseči, je konzul dejal, da so fantje okrog nje "prešvoh". To je zapečatilo usodo urednika in potem tudi lista samega. Jugoslavija ni edina, ki subvencira liste, kajti to je sredstvo, ki se ga poslužuje vsaka vlada na svetu. Joe Hočevar se tepe po nepotrebnem V Prosveti z dne 25. novembra kritizira Joe Hočevar v dopisu iz Puebla, Colo., Proletarca zaradi sovjetske Rusije, češ, tako velika država, pa jo ignoriramo in zapostavljamo njene tnpehe in njeno delo. V svojo škodo naš prijatelj Joe ni naročnik 'Proletarca, zato ni pravilno, da sodi in obsoja list, katerega ne čita. Kar se tiče Townsendovih perrzij po $200 na mesec, smo '.constatirali in potrdili s fakti, da je njegovo grbanje raketir-tvo, ki ga vodijo "promoterji" v korist svojih privatnih penzij. Rev. Trunku v pojasnilo V pričetku minulega poletja se je vršil v Chicagu na južni strani piknik pod označbo hrvatske katoliške župnije. Udeležilo se ga je par tisoč ljudi. Element, kakršen se zbira okrog časopisa "Neodvisna Hrvatska Država", ga je kontroliral in izrabil v svoj prid. Dogodili so se pretepi — prav po balkansko. Katoliški Hrvati, ki imajo podporo v Ante Paveličevem "po-kretu", od Mussolinija, in v Vatikanu, in od kardinala, ki pa-šuje nad cerkvijo na Dunaju, mrze "Kranjce" in pišejo — ie bolj pa govore — prav zaničljivo o njih. To ne pomeni, da njihovi svečeniki izločujejo slovenske katoliške duhovnike od svojih napadov na "Kranjce". Proletarec je to konstatiral — Rev, Trunk pa naj rajše "pobara" gospode okrog sv. Štefana v Chicagu, pri sv. Vidu in v "metropoli" sploh, čemu v svojih listih molče o napadih na "mili svoj narod". V ostalem, Rev. Trunk ve, da Ante Pavelič ima podporo cerkve v Italiji in Mussolinija! Ce mu? V prid Mussolinijevih nakan, ki jih misli izvesti,v Jugoslaviji. . Sveta stolica in Jugoslovani Kardinalski klobuk je v katoliški cerkvi, razen tiare, najvišje odlikovanje. Dne 20. novembra jih je papež podelil dvajset. Jugoslovane je spet prezrl kot že dolgo vrsto let. Kardinala Misia in Strosmayer sta bila zadnja Jugoslovana, ki sta imela v cerkvi to visoko čast. Izmed novih kardinalov, ki bodo ustoličeni 19. decembra, je petnajst Italijanov, dva Francoza, po enega pa so dobili ^ehi, Argentinci in Spanci. Vseh kardinalov je zdaj 6S) — med njimi 30 Italijanov in 30 kardinalov drugih narodnosti. Hrvatski in slovenski škofi in nadškofi so potihoma zelo hudi zaradi zapostavljanja, ampak navidezno se smehljajo — čes, naše razmere so krive. Vzrok je tudi revno prebivalstvo. Kajti kandidati (izven Italije) za kardinala «i klešejo pot do svetega očeta z visokimi darovi, ki pa iih verno ljudstvo na Slovenskem in Hrvatskem ne zmore. Ako bi bilo ljudstvo pametno, bi kardinalskega lukstiza sploh ne podpiralo, ker je to ne samo nepotrebna, ampak tudi izredno draga stvar. M ^- , . ,. L r 1 ANDREAS LATZKO: ♦ SEDEM DNI k- ROMAN. — Poslovenil MILE KLOPČIČ. KRIVICE SE NISO POPRAVILI K. (Nadaljevanje.) Mangien ni prenesel nemega, bolestnega očitka v doktorjevih očeh. Odločno je pristopil k njemu in užaljeno kriknil: •'Krivico mi delate! Ne bom vam trdil, da bi mi bilo ljubše, če bi bila krogla ubila mene! Toda resnično žal mi je, zelo žal. Ce bi bil zapustil družino, bi vas prosil, gospod doktor. sicer pa poznate dovolj potrebnih ljudi. Upam, da mi boste dovolili in — in da mi ne boste očitali, čemu sem — Na svidenje!" Doktor Landau je obdržal njegovo roko v jvoji in zamišljeno opazoval zali, od zadrege lihno zardeli obraz. Kes ni bila baronova krivda, da ga je bil Abt prisilil k zamenjavi oblek in spodil iz spalnice njegove prijateljice. Gre pač samo za sreč d ali nesrečo, ne. za krivdo ali nekrivdo. če bi bil Abt bolj popustljiv, bi bil mož zalotil barona samega. "Trenutek še potrpite. Dal bom poklicati svojega prijatelja Ewalda na telefon, mogoče m ve kakšne podrobnosti.1' Pozvonil je. Ewald je bil s cigaro in svojo časnikarsko legitimacijo izvlekel iz stražnika le to, da je baron bežal skozi okno, da ga je mož zadel ? glavo, da je padel iz precejšnje višine na vrtteiv-si pri tem glavo popolnoma razbil. Več Ewald ni vedel, le to še, da bo vodil preiskavo gospod kriminalni komisar von Leitwitz. Uganka je bila rešena: mrtvečev razbiti obraz je.pojasnil zamenjavo. "Kaj, le kaj naj počnem?" je ves iz sebe zakričal Mangien in udaril z nogo ob tla. Doktorju res ni bilo do smeha, pa vendar ni mogel zatreti nasmeha, tako čudovito pristna je bila jeza nad nesramnostjo usode, ki dela gospodu Mangienu preglavice! Saj vendar ne živi zato, da bi se ukvarjal s težavami. "Gledati moramo, da ostanemo čim bliže resnici, to je vsa umetnija! Abt vas je zaprosil za podporo, to je res. Bila sta nekoč prijatelja v igranju, tudi to je res. In da je imel vse svoje žive dni nepremagljivo nagnjenje do bogatih, elegantnih dam, da je letal za pe-tičnimi ženskami, se stegoval k njihovim oknom, za vse to je toliko prič, kolikor je imel prijateljev in znancev. Iz teh danih dejstev se že da kaj narediti. Mrtvec ne more ugovarjati, pa tudi škodovati mu ne more nobena stvar več. Lahko mu mirne duše naložimo na grbo, kar nam drago." Nenavaden, bolesten nasmeh se je pojavil na doktorjevih ustnih, ko je opazil brezmejno začudenje v Mangienovih oceh. "Nikar ne mislite, da prodajam ubogega Abta! Samo to'menim, da so ljudje mnogo preubogi na čuvstvih, da bi si smeli privoščiti ta luksuz, da bi tratili del svojih pičlih zalog za mrtvece. Tsto, čemur pravijo "pieteta", je ▼endar le zakopana ljubezen. Zame je na pragu mrtvašnice konec vsakega sočutja. To mi je ostalo od moje prakse v bolnišnici. Mrtveci niso več pacijenti. Sicer ne poznam vaše gospe soproge in vaših otrok. Toda ali ne bi bilo neusmiljeno pehniti te ljudi v nesrečo, namestu da obteživa mrtveca, ki mu nihče ničesar več ne more? Poslušajte torej! Vsakdo bo verjel, da je uboga tovarniška para zmožna kakršnegakoli pobalinstva. Kaj ne bi mogla biti katera od tistih mnogih dam, ki jih je Abt srečaval v Wertheimovi veletrgovini ali kjerkoli drugje v mestu ter jih občudovaje sledil do doma, ravno vaša prijateljica? Ostala bova tik resnice, če postaviva domnevo, da je stal pogosto pod njenimi okni in videl vas, pogostega gosta njene hiše, kako zahajate k njegovi oboževanki. Od tu je le kratek korak do načrta, zvabiti vas k sebi, da bi preoblečen v gospoda von Mangiena lahko prišel do lepe gospe. Prav za prav bi bil inoral Abt prebiti sveti večer pri meni. Ker ga ni bilo, sem »e davi odpeljal v predmestje k njemu — vse res, tu da sem namestu njega našel v kamri gospoda von Mangiena. če vas spremim zdaj na policijo in izpričam, da ste ležali zvezani in slečeni na postelji, bo komaj kdo dvomil o moji izjavi! Da bi me imeli za podkupljenca, za to sem premalo ubožen, da pa bi zloglasni 'Mjševik', za takšnega so me namreč raz-kričali, hotel prostovoljno pomagati bogatemu industrijcu, na tako brezbožno misel ne bo prišel živ krst! Videti v političnem nasprotniku človeka, mu pomagati, namestu da bi ga škodoželjno pahnil še globlje, čeprav me imajo še za takega prismuknjenca: taksnega, nepredstavljivega dejanja ne bodo Prisodili niti meni/1: Upanje, da utegne morda vendarle še odnesti celojtožo, je bilo prezapeljivo, da bi bil baron takoj odkril vse ovire In neverjetnosti ter preizkusil trdnost tega pajčevina-stega načrta. ••Jaz — jaz res ne vem, kako naj--Že tako sem ukradel preveč časa —" je jecljal. "Prosim, nikar me ne imejte za neote. an-ca," ga je prekinil Landau s svojim nenavadnim nasmehom! "Tu sploh ne gre za vašo osebo! Po vsem tistem, kar sem vam kot krojaškemu pomočniku povedal vas ne bo nič presenetilo, da ni moje srce ravno na strani tistih l^tm in gospodov, ki so blagoslovljeni z vsem, k^r jim more nuditi življenje veselega in prijetnega, pa si požele za prikupen nameček še kakšno skrivno ljubezen. Toda vse se lahko razpase v strast, in tako sem se z leti privadil pomaganju — ne morem drugače, kakor da -piiskočim na pomoč slehernemu, ki je v stiski, kakor ne more kvartopirec mimo zelene mize. Prav za prav je to navaden egoizem, kakor je to v precejšnji meri vsaka tako imenovana čednost. A mislim, da rajši odloživa filozofiranje za drugič! Najprej preudariva vse natanko." "če bi lahko potegnila za nos ves svet s to romantično zgodbo," je odvrnil Mangien, "svoji ženi vendarle ne bom ničesar dopovedal!" "No, da niste bili ustreljeni, to vam bo ho-ieš nočeš morala verjeti! Le eno nevarnost vidim: nič ne veva. ali in kako je poizkušala dama pojasniti svojemu možu zamenjavo; to je tisti vrag. če je že priznala resnico, sva kajpada prepozna. Toda v tem primeru bi moral tudi stražnik vedeti kaj o preobleče-nju. Mogoče poizve moj prijatelj £wald kaj več o tem. Spreten je in povsod smukne skozi. Seveda ga ne bo lahko dobiti k sodelovanju, če zve vaše pravo ime! A ga že pretentam. Vztrajajva torej začasno kar pri tem, baron: dopoldne sem vas osvobodil iz vezi in privedel s sabo, da vas okrepim; kako oslab-% ljeni ste bili, dokazuje dejstvo, da vam je še malo prej postalo slabo, če nama vaša dama ni koncepta že pokvarila, sem prepričan, da bova sijajno uspela s to zgodbo. Nikar ne podcenjujte veljavnosti svojega imena! Baron Mangien ustreljen! Oblasti se bodo na moč trudile, da dokažejo svojo sposobnost.— če policija še nič ne ve o zamenjavi, naju bo •prejela z odprtimi rokami, in časniki bodo planili ko nori na ta ganljivi ljubezenski roman. Vaša epizodna vloga se bo izgubila popolnoma v ozadje. Kaj neki naj pomeni zvezan človek, ki je odnesel zdravo kožo, spričo tragičnega junaka, ki je moral umreti za svojo nesrečno strast? O ubogem Abtu bodo listi vsaj "lepo pisali", in s tem pridobim pač tudi Evvalda! Zastavil bo vse sile, preden bi dovolil, da bi listi odpravili nesrečnega Romea kot navadnega tatu in izsiljivca. Takoj ga naščuvam na sled." "Jaz res ne vem--zdaj, sredi noči — — tega vendar ne morem---" Doktor je odbil s svojim napol porogljivim, napol zmedenim smehljajem, ki je bil tako prikupen: "Rekel sem vam že, kakšna razvada je to, da se pivec ne more krotiti — vesel je povo-da^da sme izprazniti čašo na vaše zdravje. Natanko tako je z mano! štirinajst let .prakse med siromaki — preveč vem! Kakor antena moli moja postelja v noč, iz vseh postelj v bolnišnicah, kjerkoli spi kdo od brezdomcev pod mostom, od povsod se pretaka revščina skozi moje telo--srečen sem, da smem kje pomagati in da vidim toliko časa le tisti mali izrezek, ki me ta čas zaposluje.-- Dajte, naj stopim najprej k svojemu prijatelju. A do vrnitve morate počakati tu zgoraj, baron. Kar tako na lepem, brez priprav ne bi rad odkril Ewaldu vašega inkognita. Neverjetno mlad je še." Da je lahko tudi neke vrste sramota, biti Friedl Mangien, to je bilo spet presenetljivo razodetje, če se ne bi bal nespravljivosti svoje žene in Bodove pištole, bi bila ta žalitev ničemurnosti zadostovala, da bi baron dok-torjevo pomoč odbil. ^Bojim se, gospod doktor, da ste prezrli tisočero oblast policije. Brez preiska/e Abtove kamre pač ne pojde, pri tem pa bo gospod von Leitvvitz kajpada zaslišal sosede — in pri tisti priči bo ves vaš lepi roman vzel hudič! Videli so me prihajati in odhajati, preden ste prišli vi. Bog mi je priča, da si dam rad pomagati iz smole, toda —" (Dalje prih.) Slika n* vrhu ni iz Helene, katero je porušil potrei, ampak iz Milwau-ke« je, kjer je neki zblazneli fant s tovarišem nakradel dinamita in nato iz-vrieval bombne napade. Storil je na razmk poclupith okra« $100,000 »kode. Ena od eksplozije razbitih hit je na tej sliki. Vsi kapitalistični listi v Mil-waukeeju in drugje so vpili, da je to divjaitvo posledica socialističnega hujskanja. Ko pa se je končno dognalo, da sta bila storilca vse kaj drugega kot "radikalca" ali "rdečkarja", so umolknili, namesto de bi popravili kri-vico tistim, katerim so naprtili odgovornost za ta zločinska dejanja. .............................. OGLAŠAJTE PROLETARCU Politikarji, ki so proti politiki le, ako je delavska Ambridge, P«. — Čudili smo se, ko smo čitali, da ima baš angleško poslujoče društvo S. N. P. J. našega mesta tolikšno važnost. Zagotavljam, da ako bi Proletarec poročal o Bece-kovem nastopu na zborovanju zastopnikov angleško poslujo-čih društev SNPJ teden prej, bi | on ne bil izvoljen za alder-mana. (Op. u.—Konferenca v Chicagu se je vršila 2.w novembra. Volitve v Ambridgu 5. novembra. Proletarec je izšel 6. novembra, torej je bilo o konferenci nemogoče 'pravočasno' poročati, kar se kampanjskih učinkov tiče.) Naše mesto ima nad 20 tisoči prebivalcev. Kontrolira ga družba jeklarskih tovarn. Dovoljeno je nam vse, razun unija in pa delavsko gibanje v razrednem smislu. Pisali ste že, kako so kompanijski deputiji streljali, ko so se jeklarski delavci lani organizirali in zastavkali. Streljanje se je dogodlo tik tovarn in pred hišami, v katerih žive naši rojaki. Žene so jokale, otroci so tekli med ljudi in iskali očete— "ata domov, mama joka, se boji, da te ubijejo . . ." Becek in Kosela nista bila v tem boju. V Prosveti, kolikor se morem domisliti, nista pisala o njemu, čeprav je tekla delavska kri. Zakaj ni Beceka o tem kdo vprašal, ko je bil dne 2. novembra na konferenci v Chicagu? Tam se vam ni bilo treba bati, da boste izgubili delo! Ko se je med vami bahal, da je kandidat v mestni odbor, in da kandidira tudi na socialističnem tiketu, ste mu pač dobro povedali. Ampak on je kljub temu zmagal. Ko to pišem, je v uradnem volilnem izidu beleže-no, da je dobil samo pet glasov večine. Ne vem, če je Becek res veren, ampak klerikalec pa je zares. Njego" protikandidat se je pritožil, aa so '.)ile volitve nepoštene — Becek je bil radi tega parkrat pred volilnim odborom v uradu tega okraja na zaslišanju. Nekatere bo morda zanimalo. da se v njegovem društvu že posvetujejo, ali naj bo njegov prihodnji delegat Becek ali Kosela, Zadnjič je bil slednji. Prihodnji bo Becek, katerega je v privatnem pismu J. L. zelo pohvalil, da se je izkazal na čikaški konferenci za dobrega voditelja in da mu ni bil v debati nihče kos. Tak delegat bo na prihodnji konvenciji lahko veliko dosegel, pravi on. O tem so govorili po društveni seji. — Poročevalec. IZVOZ VOJNIH POTREBŠČIN IZ ZED. DRŽAV V ITALIJO Delo in sklepi kluba " št. 1 JSZ Chicago. — Seja kluba št. 1 JSZ v petek 22. novembra je bila prva, ki jo je imel v novih prostorih. Predsedoval je An-on Garden. K!jb je sklenil, da bo cena --•■lapnicam za Silvestrovo zabavo 4()c v predprodaji in 60c pri blagajni. O .polnoči bodo vprizorjene žive slike. Seje se je udeležil Joseph Brinocar iz Springfielda, tajnik illinolske soc. stranke. Dejal je, da je sklenil odbor namestiti organizatorja in apeliral, da naj klub kaj prispeva v ta namen. Sklenjeno, da bo plačeval $2.50 mesečno skozi pol leta. V strankin fond za naKup avta je dal klub $3. češka telovadna jednota v I Chicagu je povabila na sodelovanje naš mladinski odsek Red Falcons. Učili bi ftf telovadbe Hj deklamacij. V obeh točkah bi skupno nastopili na delavski iolimpijadi, ki bo prihodnje lepo v Clevelandu. Klub je pooblastil direktorico Mary Jugg. da naj na povabilo ukrene kar smatra da je izvedljivo in pa v prid odseka. Dalje je bilo sklenjeno, da Red Falcons nastopijo na božični prireditvi čika-ške federacije SNPJ, ki jih je povabila na sodelovanje v sporedu. Alice Artach, tajnica angleškega odseka, je poročala, da je znašal prebitek zabave po •hodu 1. novembra $15.95. Prej je imel odsek $13.02. Kupil je eno delnico Slovenskega delavskega centra, v blagajni pa ima še $3.97. Dne 29. novembra bodo imeli v Centru DebSovo spominsko i sla vnost. Vstopnina je lOc. Finančno poročilo kluba za oktober je bilo razdeljeno vsem članom. Dohodki so znašali $385.52, skupno s prenosom $947.14, stroški pa $608.82. V blagajni je bilo 31. oktobra $338.32. Dramski odsek kluba in pevski zbor "Sava" sta dne 17. novembra gostovala na slavju 25-letnice pevskega zbora "Naprej" v Milwaukeeju. Frank Zaitz je poročal o dohodkih in izdatkih Slovenskega delavskega centra. Bilo je sklenjeno, da se bo vršila otvoritvena zabava v soboto 14. decembra. Na priporočilo klubovega tajnika Justina Zajca je klub soglasno zaključil, da se porabi prebitek prihodnje naše Silve-strove zabave v prid Slovenskega delavskega centra. Po končanem dnevnem redu se je pričela razprava o vprašanju, "ali so socialisti upravičeni podpirati sankcije lige narodov proti fašistični Italiji?" Uvodni govor je imel Louis Be-niger. Angela Zaitz, zapisnikarica. Prireditev v spomin E. V. Debsu Chicago. — V petek 29. novembra se bo vršila v Slov. del. centru, 2301 S. Lawndale ave., Debsova spominska slavnost, ki jo priredi anglekši odsek kluba št. 1. Prikazovane bodo filmske slike iz Debsovega življenja, govornika pa bosta Albert, Goldman in Ivan Moiek. Po tem sporedu bo predvajan filem s prizori iz slavja 10-letnice društva Pioneer SNPJ. Vstopnina je lOc za kritje stroškov. Po končanem sporedu bo zabava. Naša lokalna zmaga Herminie, Pa. — Nekaj uspeha pa smo vendarle imeli v o-kraju. Westmoreland pri zadnjih volitvah! V šolski odbor je bil izvoljen tajnik soc. kluba na Jeanettu, zelo aktiven in miren sodrug, staj 36 let in rojen v bližini Herminieja. To je Earl C. Engelhart. Povedal je, d£ riLiejiikdar volil za koga drugega kot le za socialiste. Izvoljen je bil z 90 glasovi večine nad demokratom v njegovi vvardi. V mestu Jeanette je nad 15 tisoč prebivalcev. Se nahaja devet milj od herminieja in ima postojanko soc. stranke za okraj VVestmoreland. Njihov klub je zelo aktiven. Vsako soboto imajo šolo, ki se prične ob 8. zvečer. To je nekakšen forum, pri katerem se izobražujejo odnosno usposabljajo govorniki itd. Zborovanje .^e vrši v stari mestni hiši, kjer imajo dvorano in sobo za 125 ljudi. Urejeno je vse zelo okusno in snažno. V dotični dvorani zborujejo tudi lokalne unije. Njihov soc. klub zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu ob 2. popoldne. Za organiziranje novih klubov in prirejanje shodov smo sedaj nabavili karo, in sodrug Aleks Sinclair ml., ki je sicer že 50 let star, in je brez dela, se je ponudil, da bo brezplačno delal za stranko. S pomočjo par drugih smo se odločili, da bomo šli z vso našo energijo na delo v prihodnjem let\i, ko se bo vršila kampanja za glavne ali splošne volitve, če se nam bodo vse obljube izpolnile. Oni dan smo imeli zelo živahno sejo. Navzočih je bilo precejšnje število opazovalcev, med njimi tudi neki profesor, ki je tudi član stranke. S seboj ga je .pripeljal s. Fradel in njegova družina. Več o tem pozneje. — Anton Zornik. Francoski vojni proračun Francoski proračun določa v prihodnjem letu $462,198,000 za armado. (Nadaljevanje s 1. strani.) hodno potrebno za njene ladje, vojaška letala, oklopne tanke itd. Poseben odbor lige narodov predlaga, da se ji dovoz gasolina prepove. Italija si ga je vsled bojazni, da države res to izvrše, navozila toliko, da ga ima dovolj za več mesecev. Potem pa bi mogla z vojnimi operacijami prenehati in se udati. Mussolini preti, da predno se to zgodi, bo rajše povzročil vojno tudi v Evropi. Meseca oktobra se je izvozilo iz ameriških pristanišč v Italijo za blizu dva milijona dolarjev več blaga, kakor pa oktobra lansko leto, septembra pa za približno dva in pol milijona več kakor v isti dobi leto poprej. Meseca oktobra je kupila Italija v tej deželi za $534,000 bakra, isti mesec leto poprej pa le za $188,000. Izvoz petroleja in drugih oljnih produktov iz Zed. držav v Italijo je bil oktobra trikrat večji kakor pa oktobra 1934. Iz pristanišča Corpus Christi v Texasu je bilo oktobra izvoženih v Italijo blizu milijon sodov gasolina. V pristanišču San Pedro v Californiji so napolnili ladjo "Oregon" z gasolinom za vojaška letala. Ko so mornarji izvedeli, daje namenjena s tem tovorom v italijanske kolonije ob Etiopiji, so vprašali zvezno vlado. ako bodo deležni v slučaju neprilik varstva Zed. držav. Državni tajnik jim je odgovoril, da vozijo take tovore popolnoma na svoj riziko. Lastniki ladje so mornarjem nato obljubili "vojni bonus", a ker so ga odklonili, je kompanija najela skebe, jih ponoči vtihotapila na ladjo in odpeljala, organizirani mornarji pa so ostali na suhem. Proglas eksekutive ameriške socialistične stranke ni odobril sankcij, pač pa apelira, da naj ustavi dovoz vojnih potrebščin Italiji delavstvo samo. Predsednik A. F. of L. VVm. Green je v daljši izjavi konstatiral, da je ameriško delavstvo proti vojni, in proti zalaganju v vojno zapletenih dežel z blagom. Obe izjavi sla lepi na papirju. Evropsko delavstvo je o-dobrilo sankcije edino zato, ker bi samo, brez sodelovanja društva narodov, izvoza ne moglo ustaviti. Ameriško pa je vsled ši'bkosti svoje organizacije to še toliko manj sposobno izvršiti, kar dokazuje baš omenjeni slučaj z ladjo "Oregon",- Ako so Zed. države v resnic« nevtralne in če hočejo res pokazali, da* so nasprotne tistim deželam, ki se v dosego svojih namenov poslužujejo vojne, naj prepovedo izvoz vsega takega blaga v prizadete dežele, ki je za nadaljevanje vojne neobhodno potrebno. DR. F. PAULICH ZOBOZDRAVNIK Ordinira vsak dan raze nsrede od zjutraj do 9. zvečer. V nedeljo po dogovoru. PHONE: CICERO 610 2125 SO. 52ND STREET CICERO, ILL. FENCI/S RESTAVR/ CIJA IN KAVARNA 2609 So. Lawndnle Ave. Chicago, III. Tal. Crewford 138* P ristna in okesna domača jedila < Can« smerna. Pnstreiba točna. J _ CLOTHCRAFTUnion Made OBLEKE SUKNJE POVRŠNIKI IZ CISTE VOLNE 16 .00 Obleke po meri $21 in več; hlače po meri od $3.95 Močnik Clothing, Inc. 6421 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND, O. V Slovenskem narodnem domu SE PRIPOROČAMO a Milvvaukee Leader Največji ameriAki socialistični dnevnik. — Naročnina: $6.00 na leto, $3.00 za pol leta, $1.50 za tri mesece. • Naslov: 540 W. Juneau Ae«. MILWAUKEE, WIS. »umiiiuiimiiHiuLiiirimiir^nnnrnnnnrnnrninininiminimiSi ...............miiiif^tm ttHHie iMMMIMMIM < NAJVEČJA SLOVANSKA TISKARNA V AMERIKI JE NARODNA 2142-2150 BLUE ISLAND AVENUE CHICAGO, ILL. Mi tiskano e slovenskem. hrvaikem. slovaikem, čeikem, poljskem, kakor tadi v angleškem la nemškem jesiku. NASA POSEBNOST SO TISKOVINE ZA DRUŠTVA IN TRGOVCA > k0ntrad1kcije in drugi odsevi s konference angleško poslujočih društev snpj dne 2. nov. NAVDUSEVANJE PRED ODHODOM V BITKO !t» Cerkvenjaki prctc z okupiranjem SNPJ, Njih "vrtanje od znotraj peva. J. Lokar ml. pravi, "da je Becek pognal nasprotnike pod klop U6- Eksperiment z zborovanjem zastopnikov angleško potujočih društev SNPJ Je bil eden najvažnejših v njeni novejši zgodovini. Vršil se je 2. novembra v Chicagu. Tu Ji če ne bi dosegel ničesar v korist jednote, ki */a je financirala, je njegova vrednost saj v tem, da je dal novo priliko za razčiščevanje pojmov. In to baš o pravem času. Proletarec piše o jugoslovanskih in drugih podpornih organizacijah vedno le z načelnega stališča. To je njegov princip od kar izhaja. Kar se tiče zavarovalnin. so danes približno enake pri vseh in tudi v sol-ventnosti med njimi večinoma ni velikih razlik. Ako je vzrok, da imamo več kot eno podporno zadrugo, je BDtNO NAČELEN. Drugače bi bilo nesmiselno vzdržavati kopo glavnih uradov, glasil in odbornikov. SNPJ je ponosna na svojo zgodovino zaradi načel, na katerih je bila grajena. Tudi druge organizacije se ponašajo, vsaka s svojimi tradicijami. SNPJ je bila edina, ki je gojila razredno zavest pod vodstvom iskrenih boriteljev. Bila je strogo svobodomiselna — to se .pravi, bila je in je še pro-tiklerikalna in grajena za boj proti nazadnjaštvu. Šele na združitveni konvenciji v Clevelandu 1. 1921 se je pričelo z ozirom na načela popuščati. Načelni izjavi je bil dodan nov, dvoumen stavek. Na papirju nič ne pomeni. Ali kadar pa se nanj opirajo živi, agilni ljudje, v prizadevanjih, da načela, kakršna so, postavijo na glavo, tedaj postane stvar zelo resna, pa če jo ta ali oni, ki posnema .ptiča noja. še tako omalovažuje. Socialisti so dolžni biti aktivni v podpornih in vseh drugih delavskih organizacijah, toda edino le ako s svojim delom koristijo načelom, katera njihovo gibanje zastopa. Kajti j konferenc« le posvetovalnega, izobra-če bi imeli biti aktivni le v prid i« »asa mladina kake koristolovske skupine, bi PokM*u • ^kim ...topem, ' x , . , da je pripravljena boriti »e aa jedno- trošili svoj čas in sredstva za tine pri.eip< ,B Mo stvar, ki je za Članstvo in za de- notinih pionirjev . . . Prva konferen. lavstvo v splošnem brez vrednosti. Ako naj obstpja podporna organizacija prav tako duhovno prazna kakor privatne insurance kompanije, tedaj je za delavca ceneje, da pripada dednjim. Njegova društva so zanj vrednota, ako se v njih goji delavska zavest, ako ga v borbi za rzboljšanje položaja podpirajo, in če v njih res dobi družabnost, kakršna mu je koristna. • V teh kritičnih časih so mnenja v vsaki, še tako dobro usmerjeni organizaciji križajo, in naravno, da si nasprotujejo tudi v naših podpornih organizacijah. To je jasno demonstrirala tudi prva konferenca zastopnikov angleško poslujočih druAtev SNPJ — prva te vrste med ameriškimi Jugoslovani. Dokazala je, da je vpliv reakcionarne šolske vzgoje in kleri-kalizma med mladino jačji kakor med priseljenci, in da se skoro vsi "agilni" mladini skušajo poriniti do dobrih mest po hrbtih neukega, brezbrižnega in zavedenega naroda. SNPJ, katero zdaj naskaku-jejo ti novi ljudje privatnih ambicij, so gradili največ nesebični socialistični agitatorji brez nagrad ali plače za delo. Kljub temu jim je venomer očitano — kakor da imajo "mastne službice" in da je to edino, radi česar nastajajo spori. Tem nesebičnim ljudem gre priznanje, da se je SiNiPJ razvila do take višine, pa nikomur drugemu. Zdaj pa se ozrimo na konferenco zastopnikov angleško poslujočih društev dne 2. novembra. Prosveta z dne 6. novembra je poročala o nji: .."Prva konferenca E5L je dobro uspela. Naša mlada generacija poka-sala živahno aanimanje aa j mlae Gotovo je. da so jra Lotrich in nožem j„ dvoreznetom ljub, (tocur (.odina nwta ustrašila. a|j ne Proaveta z dne 13. novem-: '. _ '__ bra pojasnuje: Ako ho-ete ime|i na svetoval. upravni odborniki so se prej no »Stlačijo pravilen upogled, dogovorili, da se ne bodo dosti me- ; Čila jtc Proletarca. Nezadovoljnost je silna masa energije, ki puhti na vse strani in se izgublja v nič. čas pa se spreminja in naglo beži, /a seboj pa nam pušča svoje spomine. iz katerih črpamo vsakdanje skrbi in bedo ter uživamo potepuško, pasje življenje. Človek se rodi, da misli, dela in uživa človeško blagostanje, čl hočemo doseči to, moramo skupno delati na principih znanstvenega socializma, ki vodi člo.vestvo v lepflo, srečnejšo Socialisti na Norve-žkem zmagujejo Pri municipalnih volitvah na Norveškem v prošlem poletju so dobili socialisti večino v 182 občinah. Prej so jo imeli v 88. PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI NAROČITE SI DNEVNIK 66 99 PROSVETA Stan« aa celo leto $6.00, pol leta /3.00 Ustanavljajte nova drufttva. Deset članov(ic) je treba za novo druitvo. Naslov za list I* za tajniitvo je* 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. Nothing wai ever made but that some one could not make it wone and seli it for less. A modernized good housewife and careful mothers vvill buy from Wencel"s Dairy Products Producers of Highest Quality MILK PRODUCTS Phone Monroe 3673 chicago, ill 2380-82 Blue Island Avenue Who don't make it worse — But make it save IIH ■■■■BBBBIII Ibaretincic & SON 1 ■ Tel 1475 POGREBNI ZAVOD 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ttm, potem bi pri naj v Johintowuu spet postab več veselja za napredek, kakor ga je bih nekdaj, pred depresijo. Andrew VHrich. l>reko seuožeti, njiv in žitnih P<*lj» neglede na škodo, ki snu jo storili s svojim po hod) m. Kajti mudilo se nam je, 'če I smo se hoteli zabavati in se | nato vrniti do določenega časa. Ta direktna črta je vzela t 4 * nekaj naj eno uro časa. Kmet- CIVILIZING AFRICA! nedvomno istotako tu^V.UJ t.g. ji blUv 1 Spomini n« Friderika j*"0."" * °paz>: * m 1 vali, ko »m \ tebi nič meni n j2n.*e envoJved vuth th h meeting, there wlll be a »mali chsrge of lOc for almssion. Ali camradij are urged to bring their fritnds along. — Jcha *< k. ... ^ - , . ni£ drugega kakor malikoval- pazljlvostjopregledoval ; stvo> s0 ^ mi vtLsnila v razum in izprevidel sem, da je češče-nje podob res prav takšno, ka-i kor starodavno malikovalstvoj ob zlatem teletu. THE WEST ALLIS MEETING On November 16, several mem >ers of the Social. Study Club of Ohicago, 0 ■■■ sttended the meeting -»f branch 180 & tovarišem sva sla i v cer-|J3F in Weat Alli*. The purpose of kev, opazovati romarje. Bili so ravno v procesiji okrog Marijinega oltarja. Pridružila sva se ji. Večinoma so šli po kolenih, midva stoje, kajti za vojake se ne spodobi, da se bi plazili. Tako so nas učili. Sicer pa smatrajo tudi nepobe-žni romarji vojake za zelo "ne- paj 6 let, me je vedno svaril: moralne", skoz jn skoz pokvar-"Ueluj kolikor moreš, a pri de- jene ljudi. sorjen hčrpek iz igre "čevljar-»žencev veselo do konca. Uspeh "Rdečih rož" v Johnstownu Johnatown, P«. — V soboto i ob 8. zvečer z nagovorom pred-U. t. m. je žensko društvo Na-»sed^nis^ društva. Omenila je, taaloga št. 600 SNPJ uprizori- da/ njih društvo obenem pra- litvi letakov pazi, da te ne za-lote." Posebno kot vojak naj bom previden, je poudaril. Bil pa sem mlad, korajžen in prav malo porajtal na sva- Opazoval sem za oltarjem berglje,, ki so jih pustili uslišani romarji, in pa puščico, v the meeting was to interest the > ounger folksy in the VVest Allis vi-c aitv to join the branch and a$a:it our comrades there in their Soc:al §t v.ork. Arriving at KraPs Hali, w* founi a fine crowd vvaiting. It felt gjod to see practica!ly ali of the "old-timer«" and branch members present, anong them the Mu»ich's, Demhar'«, Matko-vich, Mrs. Singer, Rade)'a, Pugc»rs, Puncer, Spek and others. The young folkA, at least those that w?re in-terested for the purpose that the meeting wa.s called, were als^ pr?sent. We learned later that a danes vvas held !*©me"whcre nearby whieh w«i Ch cago who expla»ned the funetions of our Youth group« in Chicago, Detroit and Cleveland. He pointed out the need of a youth group to aaaist branch 180 in ita Socialist work. Amjng other speakers that gave .hoit talks were comrades Bax.«r, mayor of West Allis, Beuch, super-visor, Harding and Jonej, aldermcn and Frank Puncer. In West All a, branch 180 J^F can aLways depend upon fine support from the Socialist cAy offic als and the English Speaking branch. In the municipal elections they d.d some BOJ ZA OSVOBODITEV MOONEYJA Kalifornijsko vrhovno sodišče, ki je pred kratkim rešeta-!o znano Mooneyjevo zadevo, se je izreklo, kakor je pač navada razredne justice, proti o-svoboditvi Toma Mooneyja, ki se že 29. leto nahaja v kapitalistični bastiliji sanquentinske ječe samo zato, ker je ostal lojalen svojim delavskim principom in delavskemu gibanju sploh. Omenjeno sodišče je zavrglo vse dokaze, ki so bili predloženi, zraven tega pa odreklo prost prepis sodnih listin, ki so zelo važne v boju za Moo-neyjevo osvoboditev. Obrambni odbor se obrača na vse organizirano delavstvo, da priskoči na pomoč s prispevki, da .je to splendid campa,gn vvork in spite of '"7. " " their small membership. Efforts on in nadaljuje Z bojem the part of branch 180 are novv being Proti razredni justici.JČikaška made to interest the young folks to delavska iederacija, ki poma-jo n them in their vvork. Al the meet- ga pri tem delu ves čas, apelira katero so romarji ob svojem .««.*<• »-.v .h. ^ An,- ^nJZT h^th^h^ plazenju spuščali novce v prid Jo slovito socialno dramo "Rde čo foae" na odru SDD na Mox-hamu z velikim uspehom. Ta drama je bila že mnogokrat o-pisana v našem delavskem časopisju. Spisal jo je Jože Moš-krič, in lahko je ponoden na oder vsako svoje delo! V njenih dejanjih, ki se lepo razvijajo pred gledalci, se zrcali živa slika sedanjih bojev med delom in kapitalom, je sodobna slika sedanjih bednih razmer in težav, proti katerim se morajo delavci boriti, proti svojim izkoriščevalcem, ki so stebri kapitalističnega sistema. V drami "Rdeče rože" ne manjka ničesar. Njeni prizori so istiniti, podučljivi in globoko zamišljeni. Le škoda, da ni-«no organizirani tako, da se bi ta drama uprizorila v sleherni alovenski naselbini. Ker je dra-ma dolga in dokaj težka, vza- znfije svojo devetletnico. Te-kobi svojega obstanka je to društvo vedno skrbelo, poleg podpore, da je dalo svojim članicam in ol)činstvu tudi duševni užitek s tem, ' da je dalo na leto vsaj po eno igro, poleg drugih zabavnih prireditev. Profesor Hans Roe-mer je nato zaigral overturo na piano, nakar je pod njegovim vodstvom nastopil pevski zbor "Jugoslavija" in zapel v mešanem zboru pesmi Naša Adri-ja in Rožmarin. Občinstvo je pevce in pevke nagradilo s toplim aplavzom. Po kratkem po- rilne besede. Vzlic tej nepre- J cerkve in frančiškanov, vidnosti se mi ni nič hudega do- Tam nekje je bila tudi knji-ffodilo. ga za vpisavanje romarjev. Ko sem bil pozvan v vojake Prijela me je "žlehtnoba", pa — kako dobro se spominjam sem svoje ime napisal prav na — so ravnali z nami jako surovo. Tepli in šikanirali so "regrute" kolikor so fantje na višjih šaržah največ mogli. Si-kanam ni bilo meja. Novinci v armadi smo želeli vojno, da bi iz maščevanja postrelili naše mučitelje oficirje — na "sovražnike" zunaj pa niti mislili nismo. Bili so pač znotraj naše armade. Kmečki fantje so me radi poslušali. Ako mi je kdo izmed njih ugovarjal, da socialni demokrati nimajo "vere" — sam gospod župnik so to ugotovili — sem jih tolmačil, da nima tu vera v kako posmrtno življenje ničesar opra- ščine so se naravnost odlikovali, četudi niso imeli prilike, da bi obiskovali slovenske šole. [ne igralce precej časa, da na-1 tu rojeni. Z izgovorjavo sloven-ftudirajo svoje vloge. Njihovo plačilo je le v tem, če je na dan uprizoritve dvorana polna občinstva — to jim je v popolno zadovoljstvo. Zato bi bilo treba »a kakšen način urediti, da se bi ta drama ponovila kjerkoli Je to mogoče. Namreč tako, da hi naselbine povabile tisti dramski zbor, ki je to dramo že uprizoril, da jo ponovi tudi v njihovi naselbini. To se je v dobršni meri zgodilo v Chicagu. pramski odsek kluba št. 1 JSZ J* to velezanimivo dramo ponori že štirikrat. Najprej jo je uprizoril v Chicagu, potem v Sallu in VVaukeganu, na 17. nov. pa v Milvvaukeeju, in po-V1()d z velikim uspehom. Moralen uspeh uprizoritve te drame, kakor drugod, kjer je bila uprizorjena, je bil tudi Pri nas zelo dober. Vtis gotovih jasnilu igre, se je zastor dvi-jyiti. Proti socialnim demokra- ' tom so hudi samo radi tega, ker uče, da si delavci in kmetje lahko zboljšajo življenje na tem svetu, namesto, da ga lajšajo duhovnikom, kapitalistom in drugim trotom. "Naj gredo tile gospodje duhovniki delati v premogovnik," sem rekel zbranim vojakom s kmetov, "in videli boste, kako hitro jih bo minila gnil. Samozavesten nastop igralcev je takoj pokazal, da bodo kos svoji nalogi. Posebno smo z veseljem poslušali posamezne igralce, kajti izmed 13 oseb je bilo osem igralcev, ki so bili če: Toneta Jeriča je igral Joseph Culkar, Filderja Jos. Kon-chan, Goldschmieda Anton Di-mic, Cilko mrs. Mary Konchan, Franceta Tomo Bricel, Ivanko mrs. Elsie~Culkar, Filderjevo tajnico mrs. Annie Bricel, Dularja John Markun, orožnika Anton Ukmar, Žagarja Fred Klucek, Maro mrs. Mary Ukmar, Markiča A. Vidrich in Božiča Anton Zakrajšek. Režijo je vodila mrs. Frances Vidrich s pomočjo mrs. Dimic. Vloge so bile izvajane v popolno zadovoljstvo občinstva, nekatere celo z odliko, zlasti glavne vloge: Jeričeva, Filder-jeva, Marina, Ivanaina, Fran-_ _ cetova itd. Igra je trajala do prizorov bo gotovo mnogim o-i 11. ponoči, nakar je sledil ples. ^al v trajnem spominu. Udele- na katerega je mladina koma j '<>a je bila velika. Zlasti iz bliž- čakala. Spodaj pa je bilo natr-|M»h in oddaljenih naselbin je panega občinstva, ki je zamo- stilo vsak dohod k bari, kar mnogim ni ugajalo. Domova u-prava ni bila pripravljena kot bi morala biti za take slučaje. &ele v jutranjih urah so se zadnje skupine razšle domov. Me 1 občinstvom so bili tudi posetni-kin Pittsburgha. Cleveland«| in celo iz Nevv Yorka. Vsekakor je ta prireditev spet pokazala, da v tem nekdaj Pri«o mnogo občinstva. Vsi Prostori SDD so bili zasedeni. P*, celo zmanjkalo je sedežev I* n»nogi so morali stati v oza-dvorane in ob straneh, veliki udeležbi se je vz-red in mir nenavadno dobro. To je hvalevredno in tudi Obhodno potrebno posebno ^»uprizoritvah takih dram. Program «e je pričel točno Vloge so bile razdeljene slede-J vera v "posmrtno življenje". Tako pa so na vaše stroške že v tej solzni dolini dobrega vajeni." fi' * Bild je 18. avgusta. Na ne-kemJravniku v Radovljici smo imeli vojaško mašo v spomin rojstnega dne cesarja Franca Josipa. Po navodilu smo izstrelili par salev v zrak. To je bila tega dne vsa naša dolžnost. Popoldne, do 9. zvečer, smo bili prosti. Kam? Rekli so nam: Lahko greste kamorkoli, razen na Bled. Na Bledu je bil tiste dni prestolonaslednik Franc Ferdinand. Z njim je bifa na Bledu skupina druge visoke gospode. Imeli so zabave, pojedine in rajali jako svobodno, kajti Bled tedaj ni bil še prostor, ki bi ga oblegali zastopniki svetovnih listov. Ukaz je bil, držati navadne ljudi proč, da bi »e gospoda lahko nemoteno zabavala, če bi visoki gospodje troti videli izdelane vojake, bi si morda pokvarili veselje — zato nam je bila pot na Bled zaprta. "Pa pojdimo na Brezje," je nekdo predlagal. Dan je bil lep. ftli smo. časa ni bilo dosti, vidno mesto in tik njega o-značbo — social-demokrat. Nedvomno bi me socialistični u-čitelji zelo grajali, ako bi bili vedeli — češ, svojega prepričanja nikar ne oznanjaj na tak način, ker je drugih — boljših prilik zadosti! S tovarišem sva se že v naprej dogovorila, da pogledava tudi v stolp, s katerega je lep razgled. Na tej poti sva šla tudi v prižnico — romarice pa so naju gledale osupnjeno — češ, kaj neki ta soldata iščeta v nji? Ogledala sva si spoved-nico in ljudi okrog nje. V nji je mlad redovnik odpuščal grehe skesanim vernikom. Vsled neugodnosti sv T misel za plezanje vszvonik končno opustila in se vrnila v gostilno. Bližal se je čas odhoda. Ubrali smo jo, spet naravnost preko polj in njiv, da nismo zakasneli na povratku. Tako smo se vrnili v Lesce. Ob tej priliki sem se spomi-nil na svojo mater. Bil sem star devet let, ko je umirala. Služil sem že v tej zgodnji mladosti pri sosedu za pastirja. Porodila je dvanajstega o-troka, ko je je zdelalo. Sedem je nas bilo živih — trije starejši, in trije mlajši od mene. Božala me je. Njena roka je bila koščena, vsa uvenela. "Tako majhen si še, Nacek, a najbolj priden. Sam si kruh služiš." Nato mi je rekla, da me je obljubila na Brezje k Mariji Pomagaj. "Ne bom mogla s teboj." je rekla. "A ko boš dorastel, pojdi zagvišno." To so bile zadnje besede, ki mi jih je govorila. Ves zjokan sem ji obljubil, da bom izvršil njeno naročilo. Tako sem bil prvič na Brezjah — ves drugačen, kakor pa je pričakovala mati v svoji iskreni pobožnosti. Bilo je to prvič, in skorogotovo zadnjič 18. avgusta 1896. Tako sem izpolnil materi poslednjo željo. Moje misli pa so bile odsih-mal bolj in bolj pri navkih Frederika Engelsa. Kajti u videl sem, da kljuh vročim željam naših mater, navzlic njihovim naukom, na Brezjah za nas ni reSitve. way we vvere glad to «ee the Yer sin's. Yamn k's and several others in the audience. Comrade Anton Kamniker of Milvvaukee presided. The first j-peaker he called upon vvas comrade Herman secretary of the Milvvaukee county Socialist Party. Herman is an "old timer" in the movement and gave a fine talk on the history of the Socialist party in M Ivvaukee. He vvas follovved by Comrade John Kak from will follovv and help start an aetive na one, ki lahko prispevajo male vsote, da to store. Mooney youth group going in VVest Allis. The Je Prepričan, da bo zmagal edi- nole s pomočjo delavcev, s pomočjo unij in drugih delavskih organizacij. Prispevki se pošiljajo na Tom Mooney Molders' Defense Committee, Box 1475-X, San Francisco, Calif. meeting vvas vvell attended also by our vvomen comrades. Another meeting of this youth group vvill be calleJ soon. Comrade Matkovich, secretary of branch 180, as vvell as the rest of the menvjers assurtri their full co-operation. (let in touch vvith them and le.'s get r.arteu i i West Allis. Joka Rak. Komunistična taktika (dokazala h kateri grupi spada "črkami" 1'n } se niena grupa imenu- ie, dasi je na društveni seji tr- Springfield, 111. — Dn- 17.; M«, d* "ne ve za ime," da nji- nov. se je vrnila redna seja dru-;hov« *rupa nosi imena "črk, štva št. 47 SNPJ. na katero je prišla tudi neka neznana ženska. ki je ves čas ostala v dvorani. Ko se je seja zaključila, je predsednik opozoril navzoče, naj nekoliko pičakajo, da želi navzoča neznanka sprago-1 kako je dotična ženska prišla ki menda nič ne pomenijo. Seveda je s tem pokazala, da se ie sramovala imena svoje stranke, da bi ga povedala pred članstvom društva št. 47 SNPJ. Se:laj pa nastane vprašanje, vorRi par besed. Govorila je angleški in apelirala na društvo, naj izvoli dva ali tri cl2- v dvorano in ves čas prisostvovala društveni seji? Kdo ji je c?al dovoljenje, če omenjena ni legate za konferenco, ki med njimi pa je bila tudi "dotična" ženska, ki je istega dne pred shodom na društveni seji hotela nekaj vsiliti, kar pa se ji ni posrečilo. Na shodu je z ostalimi komunisti vred stavila "pitanja" ter s tem sejo in skozi krito taktiko. njo 4poriniti" na svojo neod- John Goriek. Proletarcu storite • točnim obnavljanjem naročnine veliko uslugo. Želodčno Zdravilo Iskreno Priporočano Chicago, 111. — *'Trinerjevo grenko-vino jemljem, kadarkoli trpim na želodčnih ali prebavnih nerednostih in lahko ga iskreno priporočam vsakomur." — Mrs. Susanna Pavlus. Nikarte delati poizkusov s kakim drugim odvajalnim sredstvom. Jemljite Triner-jevo grenko vino, ki je tefcom ;:adnjih 44 let dokazalo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, plinom, slabemu teku, glavobolu, nemirnemu spanju in podobnim težavam. Pri vseh lekarnarjih. TRINERJEV ELIKSIR GRENKEGA VINA Joseph Triner Company, Chicago NAJVEČJA SLOVENSKA KNJIGARNA SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE Piiite po cenik PROLETARCU ... A Yug08lav Woekly Devotod to the Inteieat o i the VVorkem OFFICIAL ORCJAN OF Yugoslav Federation S. P. PROLETAREC EDUCATION, ORGAN1ZATION CO-OPERATiVE COMMONWEALTH NO. 1472. Publisked Weekly at 3639 W. 26tb St. CHICAGO, ILL., November 27, 1935. VOL. XXX. SANCTIONS AGAINST ITALY LOVE WILL REIGN . The t mf 1* coming whn c>-cpera-tlon w.ll »u ceed c:»rr*>etition; nrhen ——---" man will no longer be pitted •glinM The L«t|tt* of Nation. »anction. hcyfb ihe League i. made up most- ti as have diffrrent motive, in ap- man in the degra ling struggle for »gain.t |taly have begun November ly of capitali.t nation., the Labor plying .anction«, they are vvilling to existen »e. Then the V rUies wil! find 18 Fifty-two nation. are involved and Sociali.t International and the riik u.ing the League in the hope of «xpres*ion, and man wi!l develop Of these, 36 have agreed uncondition- Irternational Federation of Trade overthrovving Fa.ci.m in ltaly, and those h.gher qtialities which dignifjf later in Cermany. They feel that the his bein^; he vvill cultivate th* good FASCISM EVERYWHERE OH THE DEFEHSIVE ally to the .anction., while 16 have agreed with re.ervation.. Ethiopia and any further depreda* tion. vvhich the Fa.ci.t. might choo.e Union, are in the habit of making their opinion. and demand. known Almo.t the entire Sociali.t and to the League, ju.t a. American So-Unioni.t movemert of Europe i. .up- ciali.t. make their. known to the ca-porting the .anction.. The Indepen- pltalist admini.traticn and congresi. dent Labor party of England and the 1 The European Unioni.t. and So. Sociali.t League of England are ciali.t. look upon the League a. an again.t them. The.e are .mali bodie. effort to hring order out of interna« a. compared with the Labor party tional chaoc—to apply law in the in-which .uppcrt. the »anction.. The ternational realm, a. it is alreadv lo or el«ewh*ra ranctlon. are alao approved by the »pp'ied w!thin nation*. lf the League Labor ard Sociali.t International, lc.o »hculd u*e military .anction. again.t International Federation of Trade Italy, they wculd look dpon it a. in-Union., the Italian Sociali.t., 350 of ternational policing .o a. to enforcc whom, in eaile, held a convention at I the law in the international realm, Bru..el* recently, and Soviet Rus.ia, a, city police enforce it within a mu-which mean. that the Communi.t in- nicipality. ternational and the red trade union Th. European Unioni.t. and So-international are al.o .upporting eja|j,u are a|,0 very e|oset phy.ically them, likewi.e the government. of ,pea|iiBgf to t|,e Fa.ci.t countries. In Denmark, Norway and Sweden where COUntrie. they have witne.»ed there are Sociali.t premier.—total- wit|| horror the complete de.truction of the union. and the partie. of the working cla*>. They look upon Fa»« •pread of Fa.ci.m mu.t be prevented and beautiful thing* in ):fe, s rg tht at aH co.t.. They feel that if they aong.s of love and fill the wor!d wi h did not give their approval to the joy. The fl')Wer of love w ll blo on. econom c .anction., and run the ri.k jn his heail and he wiH bttiid ni» of military .anction., they vvould be house hy th« side of the rita 1 and h«: acquie.cing in Fa.ci.t ltaly'« rape of "a friend of man.** Eugene V. D«>!>s. There ean no longer be any dou-bt that !n Geimany, Austria and Italy fascism is passing through a severe erisis, political and economic, and that it ia now definitely on the de-fensive, fighting for its life. By this we do not mean to say that he fasc st regimes in question are ikely to fall tomorrow, but it is quite yvident that ali of them are in a pro-cess of disintegration, the end of ing almo.t ali of the politically, eco-nomically and governmentally organ- i zed worker* of Europe, including the eigm a, tKe fir.t.|jBe |rench of the enemy, and. in *pite of the fact that the rulers in »orne of their own coun- women. The national eaecutive committee cf the Socialiat party of the United State* ha* taken a stand against »anction*. So has the Co-operative Commonwealth Federation of Ca-nada. This country must keep out of war. Its policy chould be one of neutrality. n 4 u , T, r, ,. , a _ . / B , .. . . , . . Detroit, Mich. The English Seetion But the Socialist party of America , . . .lor> , . i | . . * . . , 1 of branch 114 JSJ« again begms »ta is not withdrawing from the Interna- ,, . .... . . .. ...... 1*»H and VV inter program. At the something about the program and a call to action These, though too briefiy and in-»deqvately statod, are, we believe, the main reasons why the European wcrkers are almost univerh«lly .upporting the sanct.ons—not because ___ they are nationalistic or carried away with war fervor, as some of them i Miluraukoo, W», — Branch No. I~7f0r a weie in 1914. VVhether they are right JSF of Chicago gave a brilliant dra- or wrcng in taking this position will be determined by the result«. The Milvvaukee Leader. The infated c^oMar may be l»ad enoug+i if it comes, but it will l>e the creation of inflated politicians hoiat-ed rnto office by labor voies. NEWS FROM DETROIT tional on this account. It is, there-fore, desirable that American Social- program. next meeting we vvill have a diseus-Is on on "VVhat War means to You." ists should try to understand the po- i ,.» # ..... • ... . . . . ' . . .. , JT. VVe feel that having a specific topic sition of tae European Socialist«. Thf _ _ r / object of this editorial is, not to de fond their stand, but to try to understand it. it vvould be splendid if labor could apply its own .anction. again.t ltaly -—that i., prevent .hipment. of war material, and other commoditie. to ltaly and prevent .hipment. of commoditie. from ltaly, by refu.ing to handle tke good*. The fact that thc International Federation of Trade Union* did not adopt tki* course indi-cates that it feel* that it i* not strong enough to succeed. Hence it turns to League sanetions. — The worker* of Europe have aup-ported the League of Nation* hope-fully ever since it tras formed. They have taken part in it. Albert Thomas, head of the International Labor Office, an offshoot of the League, until |eipala he diod, was a French Socialist. Hjalmar Branting of Sweden, Emile Vandervelde of Belgium and Arthur Henderson of England represented their recpective countries at League meetings. Litvinoff novv ropresents Soviet Russia in the League. Even to talk on we will create more interest among the member«, especially those who are new to the Socialist movement. VVe. 'ntend to revive the enthusiastic špirit once prevelant in our English Seetion. VVe urge ali memiber* and frenda to attend the next meeting and participate in the discussion of this important que*tion, "What War Means To You." In line w!th our Socialist aetivities, our Dramat.cs Club is go ng ahead in full »wing w!th plans for our annual play presentation. W« were invited to affiliate ourselves with the Rebel Arts group in order to combine the talent in1- thh Detroit radk*a.l movement and really make drama a potent force in the furtherance of our prin- The Young American Entertain-ment Committee members are bend-ing ali their energies to the Anniver-sary Celebration which will be staged on Saturday, December 7, 1935 at 7:00 P. M. prompt. THIS CO€K-EYLI> HOIILII -i-BY FILIPIC_ Cleveland, O. Thia metropolis isn't as "cultural" a center as one would suppose. Recently one of the "cultural" organizations, the Little Thea-tre o-f the Yugoslav Univeraity Cltub, put on its third perforrqance, the comedy "Dulcy". And it seems that the people couldn't swallow anymore the bad p Us dished out by this "cultural" insititution. Give them credit for not being cultural—they rebelled, only about 300 saw the play in two evenings, and the editor of thc English Seetion of a local paper had many supporters when he scathed the Little Theatre after the play. The Little Theatre is a "cultural" institution, whose president vvill go dovvn in history as one of the four horsemen tfTtJie Bishop Baraga rally. So far, the Little Theatre produced three plays; ali of thim dealt with the "400" of Fifth Avenue. There vvas a pletora of butlers, maids, and chauffers bowing themselves around the tuxedoed and evening-gowneo«e of our pro-luce. Tni* is the only way out. If -ou are not vvilling to take the cut in va^-s, we \vi'l get others vvho vvill rlad'y take y^ur places; You have nothing to ^a n if you go on strike. Let me caution you to leave aH inion.* alone ?f you want to keep your bread buH« r«d^a The worker ia lependent on the ovners of oyr in- reduetion in wages. Jerich clear* himaelf in court ibbout the frame-up, comes l>ack and is pleased to learn vvhat ha« happened and over-joyed to have the confidence of the vvorkers again. i The play was interesting from the beginning to the end. It shovved vvhat happens in real life, vvhat the work-trs can do if they organize and atick toge ihe r. The rapitalists are organis-ed 100'/i for their ovvn benefit. If they have the right to be organized, you fellovv vvorkers have the same right. You can't expect to vvin very much if only 40 or 50% of you are organized. The vvorkers must be organized 1007r just as their oppo-nents are. L&bor has everything to gain thru an organization of their own. They should heed more rapidly to the say:ng of Kari Marx vvho said: "VVorkers of the VVorld Unite I You have nothing to lose but your chaina! You have a VVorld to gain I" Now something about the young folks in Milvvaukee. Our deepest re-gret is that the young Slovene boys and girls of Milvvaukee vvho are ao-ci«listically mindetructs them to use aH provocative slow in getting started ? Surely you methods possible tp .diseredit the don't want to be left behind. I am not union organ zer. 1,hey auccfed and trying to eritieize. I am merely try- group in branch 37 JSF as are the young folks in Chicago. Detroit has its group in branch 114 and the same | goes for Cleveland. In VVest Allia, branch 180 is making effort« to get a youth group started. Why is Mil- By John Povuerg vvhich vvill be their extinction. Nor can vve be sure that before they go they may not "slam the door" violently and vvith catastrophic international repercussions. But their position is becoming more erit cal from day to day. /> The vveakest of the lot »nd the one first likely to go fs the fasci-it re-gime in Austria. Austriar fascism vvas never the monolithic, homogene-ous force prevented in the r begin-nings and until recently by the re-gimes in Italy and Germany. The off-springs of Italian fascism, and de-pendirg entirely upon the support of Mussolini, vvho novv ha.s his hands full both at home and abroad, Austrian fascism revealed the deadly fissur'.'s in its strueture from the very fjr9t day of itsbirth. First, of course, there js the cleavage betvveen the Nazi va-riety, supported from Berlin, and the Italian species. In addition, the cle-rical-Heimvvehr group, which came into povver in Austria after the erushing of the Socialist and labor movement on direct orders from Rome, never enjoyed the unity of purpose and command vvhich every dietatorship requires in order to sur-vive. The recent reorganization of the Austrian government, vvith the elim nation of Major Fey, the buteher of Vienna, and the rise to apparent domination of Prince Starhemberg, served to emphasize the hopeless in-ner vveakness and contradictions of Austrian fascism. No longer able to count upon the support of Mussolini, vvho may soon find himself fighting for h:s life in Italy, hard pressed by England and the League of Nations for participa-tion in sanetions against Rome, con-fronted vvith serious financial and economic difficulties vvhich the League alone is in a position to re-lieve, the Schuschnigg government in Vienna now finds it necessary to seek reconcilation vvith the vvorkers. That such reconcilation is in the minds of some members of the government ap-pears from a significant report in the Prager Presse, vvell informed Czecho-slovak organ. the strike is lost. The workera go back to the r jobs, with of course a reduetion in vvages. The union organ-izer loses hi? job and is also ac?used of murder.ing the b©*.* of vvhich he » innocent. His sick vvife, vvhen ahe learns vvhat has taken plače, dies. and the organizer is taken to prison. VVhen the workers diseover that Jerich, their organizer has lost his job and been accuaed of murder, and learn the truth about the slander and lies said about him by the company spies, they rally again and force the According to this journal the Aas> trian government has asked Dr. Kari Renner, former Socialist Chanceller of Austria, to mediate betvveen tke government and the vvorkers. Dr. Renner is reporLed to have come from Austria to Czechoslovakia re-cently, vvhere he conferred vvith exil-ed Socialist chieftains. Dr. Renner, hovvever, denied that he had under-taken any mediation. . "The real backgro und of these ru-mors, hovvever, is the desire of some members of the Schuschnigg cabinet io come to some sort of reconcilation w'th the vvorkers," reports the London I>aily Herald, official organ of thn B.- tish I^abor Party, comrnenting un Lhe information from Pragtte. "This desire i* prompted by th« ia-ternational vveakne«« of ltaly, by tk« inereased Naai danger, and by tkese cabinet members' distrust of tkeir povverful colleagues of the fascist Heim wchr. "VVhether anything will come of these hopes for reconcilation remains • to be seen. "The preliminary conditions of the vvorkers, for any tem)>orary vvorking arrangement with the government, vvould be: "(1) The release of ali Socialist and Communist political prisoaerst "(2) The return of ali confiscated property to the vvorkers' cultural and athletic organiaations; "(3) Free eloctions by the workers of funetionarios vvithin the government trade unions and in the administration of the insurance funds. "At the present ali the.se func-tionaries are nominated by the government." VVe are confident that the day ia not far distant vvhen the fascist regime in Vienna vvill disappear. VVhatever concessions it may aee itself com-pelled to make to the workers will never be adequate to satisfy their determination to bring about the complete destruetion of fascism in one way or another. And this holds equally true of Italj and Germany. ing to teli you plain honest-to-good-neaj facts. Make »t clear in your minds that the Soc. Party is essential to the welfare of society. If vve organize ourselves here, it will not benerit us only as individuals, but aH vvorkers a« vvell. It is our duty to help build the movement if vve are the right kind of Socialists. The older folks are also urged to cooperate. Talk this th ng over vvith your »ons and daugh-ters and let's try to g©t a youth group funetioning again in Milvvaukee. — Louise Bratanic Jurcayk, Milvvau- company to withdraw their demands kee, Wia. not the background of European culture and tradition, but the background of the hunky immigrant vvho came to America, sold his muscle for ten cents an hour, vvas bluffed into voting the Donkey ticket, was made to put nioney into a nationalistic bank that froze, and today finds him. i«eif shoveling dirt on WPA projeets at a "living wage" of $55 a month. Youth should be educated that it is of this stock. It should be told what set of circum.nances and plottings brought its father and mother to the position they are in now. Then, the *on and daughter w II know how to avoid these pitfalls, and make more of their economic life. It is bad for "cultural" leaders to behoisting society plays on the /ounger generation. As long as one 'tes one of his neighbors play-acting he part of a millionaire sonny boy, he vvill always have the ho^>e that perhaps there -is a charvce of gett ng there. Show him that even his chances of holding a $50 a month job are slim, teli him that he'll positively never have a butler or valet, and will never have the opportunity of riding in a private railroad car or be president of the United States—not under this system anyway. Shovv him that he is the son of a workingman, that his environment is the environment of smokey air, blue vvorkers' shirts smelly vvith the perspiration of the production line, rattle-trap Fords, simple meals, Ripple or Target rolls and the very irregular morning, noon ar.d night hoot of a shop vvhistle. Then he'll assert himself and per* haps raise himself from the muddle he is wandering as long as "cultural" leaders continue their pieture-paint-ir.g. He might even become preaident of the United States. I'm eertain that the actors of the Littlf Theatre vvould also find more reality in plays that would deal vvith, let us say, a heart-dashing «tory of some widow vvith five children vvho lost her job as scrub-woman at the city hali because the man vvho vvas elected mayor through the efforts of her nationality editor believed in the spoils and novv *he h starving vvith her brood because a nationality bank froze her savings. IIP" III191« ......... ARCh LIGHT •t.m. Donald Lotrich llh"'ITT A meeting, honoring the memory of Eugene V. Deb« and showing mov-ing pietures, of some of his aetivities, vvill be held Friday, Nov. 29 at the ne»w Slovene Labor Center, 2301 S. Larwndale Ave. Such a meeting is very appropriate at this time as Gene Debs was a bitter opponent of vvar and as the vvorld vvas never nearer a more terrific slaughter than it is now. In addition to the movies we'11 hear two prom nent speakers. Ivan Molek vvill address our audience in Slovene and Albert Goldman in English. The meeting starts at 8:00 P. M. and is under the auspices of our Social Study Club. Admission vvill be lOc to help defray the expense of the film*. VVe urge our comrades to attend in full number. * Sil k hat-ted gentlemen »vere me-rely prevented from witnessing a full nude show in Nevv York the other day and tho the nude vvomen were hailed to court they vvere freed. VVe have heard af any number of stag (nude) sho-wa taking plače and been raided and the participants jailed and fined including the apeetators. Even in such small matters as a stag shovv the laiww seem to have two standards, (Hte for the poor and another for the slik top hat-ted gentlemen. * Local Cook County of the Socialist Party lacke« the interest and activity of i-ts nearly 1,000 members. At our meeting on Nov. 18 vve took up the queation of what was wrong and how we can remedy thi« situation. Some blamed the party factional strife. Others, gave numerous reasons including the desire of business like and practical funetioning of our office. VVe lack cooperation. That can only be gotten thru proper and ef-ficient funetioning of the County Office. At our next meeting on Dec. 16 we will continue the discussion of hoabor Party ba«ed on the clajps strugigle. That biated but due to the late hour the question vvas put over for one of our future meetings. I SUG-3EST THAT VVE HAVE A DEBATE ON THIS SUBJECT on Sat., Dec. 14 the night of our house vvarming, or grand opening of the Slovene Labor Center. It is an attractive subject and should draw a crowd. At our next regular discussion period I suggest we take up the quet-tion which arises out of the ESL Conference of Nov. 2. « Sava's concert vvas vvell attended last Sunday and a receptive fol!owing applauded lustrousl.v to every ren-dition. Sava has made many new friends during the past year and is becoming a vvell trained chorus. We liked their unaccompanied renditions very much. STRIKE RELIEF JJZ^l " * n°ue many ^^ of Alezandria. Va., .imila^ tt "TT htr °P,nT,0n" » •'»<» «ecretary-treasurer of the a^Tn.. « ^ Sofi•,,1ft<,• U 18 International A.saociation of Machia- actually amusing to note the manner ^ with h(.a(Marte„ in vVaahingten. n wh.ch each of them proceedn in ^veloped a temr>orary self-he^p ple« the.r effort. to attam their aim. The for thccupied buiW- VVorkers Ali ance, National Progres- jng, vvhere the striikers vvere put ta sive Party, American Commonrwe«lth work making shirts for the Virgini« Federation, Chicago I^bor Party, 8o- omergenev relief administration un- cialist Party of Illinois and other*. der the direetion of Rebe DonaW, VVith one exception aH urge