ANNALES 3/'93 OCEN E IN POROČILA / RECENSIONI E RELAZIONI Sola v Rakitovcu, zgrajena leta 1912 (Foto: Z. Ciglič 1988). o namjestila učiteljico Ivku Jerbič . U navedenom radu France Ostanek navodi da su kao i u drugim školama toga vremana u školi u Mavražu poučavali svečenici. Škola u Mavražu spominje se 1874. g. a u njoj radi učitelj Ignacij Meško. Prema istom izvoru škola u Rakitov­ cu otvorena je 1908. g. kao područna, škole Mavraž. 1912. godine izgradena je školska zgrada, i otvorena redovna osnovna škola. Prvi, stalni učitelj bio je Fran Bernetič. Skolskazgrada izgradena jevlastitim sredstvima mještana sela Rakitovec4. Aleksej Kalc IZSELJEVANJE SLOVENCEV: POMEN, VZROKI IN POTEK IZSELJENSKIH PROCESOV NA SLOVENSKEM V petek, 8. oktobra 1993, je bilo v Prosvetnem domu na Opčinah pri Trstu v priredbi Odseka za zgodovino pri Narodni in študijski knjižnici v Trstu 2. Mednarodno znanstveno srečanje raziskovalcev izseljenstva. Po lan­ skem prvem tovrstnem srečanju, na katerem so ude­ leženci opravili pregled dotlej po posameznih strokah opravljenega dela na področju preučevanja izseljenstva, je letošnje nosilo naslov Izseljevanje Slovencev: pomen, vzroki in potek izseljenskih procesov na Slovenskem. S tem je bilo zadoščeno zamisli, da bi v sosledju zapored­ nih letnih srečanj, katerih namen je med drugim tudi preverjanje stanja in rasti migracijskih študij pri nas, po fazah obdelali razne aspekte izseljenske oziroma prisel­ jenske problematike. Hkrati pa je bila to priložnost, da se ob konkretnih problemih te izrazito mnogostranske tematike soočijo dognanja, pogledi in metodološki pri­ jemi posameznih strok na poti k uresničevanju sicer načelno zelo opevanega, a dejansko malo prakticiranega komparativnega in interdisciplinarnega znanstvenega dela. Na srečanju se je zvrstilo 15 referatov, ki so bili razdeljeni na štiri diskusijske sklope. Prvi je nastopil Matjaž Klemenčič s pregledom raziskav izseljenskih pro­ cesov na Slovenskem v primerjavi z raziskavami drugih območij avtroogrske monarhije. Sledili so Darko Friš z referatom o izseljevanju iz Spodnje Štajerske v obdobju pred prvo svetovno vojno, Mihael Kuzmič s prispevkom o izseljevanju iz Prekmurja med obema svetovnima voj­ nama, Barbara Suša, ki je spregovorila o temi izseljenstva v slovenski književnosti 19. stoletja, ter Majda Kodrič, ki je obravnavala poglede slovenskih misionarjevvSever- ni Ameriki na priseljevanje slovenskih rojakov v Novi 3 "Narodna prosvjeta" Mjesečnik za školstvo, prosvjetu i književnost, 1909, str. 103. 4 Darko Darovec, Vida Rožac, Oris povesti o Rakitovcu, Primorska srečanja, št. 87-88/'88, Koper 1988. 372 ANNALES 3/'93 OCEN E IN POROČILA / RECENSIONI E RELAZIONI svet sredi prejšnjega stoletja. Razen prvega so vsi ti prispevki imeli kot skupni imenovalec časopisje oziroma leposlovni in trivialni tisk kot vir za preučevanje mi­ gracijske problematike, kar je spodbudilo živahno de­ bato tudi o stališčih raznih idejnih krogov, institucij in nenazadnje nacionalnega problema. V drugem sklopu predavanj je Nives Sulič podala pregled izseljevanja iz Bele krajine, najizrazitejše slo­ venske izseljenske pokrajine, sledila pa sta dva bolj teo­ retsko in metodološko zastavljena prispevka. Marjan Dr­ novšek se je lotil enega od osnovnih problemov pre­ učevanja izseljenstva, in sicer, v kolikšni meri so slo­ venske selitvene procese spodbudili objektivni dejavniki in v kolikšni meri je nanje vplivala subjektivna težnja po izboljševanju življenskega standarda. Aleksej Kalc pa je k problematiki pristopil z vidika izseljenske izbire v perspektivi nadaljnjega življenja v izvornem okolju ali pa v smislu popolne ločitve od letega in presaditve celotne življenjske izkušnje v novi kraj. Na popoldanskem delu srečanja je kot prva nastopila Irena Mislej, ki je predavala o izseljenskih procesih iz slovenskega etničnega prostora v Južno Ameriko, kot se kažejo v virih za kulturno zgodovino slovenskih prisel­ jencev na ta kontinent. Breda Čebulj Sajko je v referatu o refleksijah izseljenca na čas njegovega odhoda v tujino obravnavala metodološke in interpretativne probleme avtobiografskih virov za preučevanje izseljenstva. Nato je Rozina Švent spregovorila o usodi slovenskih begun­ cev, ki so se ob koncu druge svetovne vojne umaknili skupaj z domobransko vojsko v Avstrijo. Nazadnje pa je bila na vrsti Še Vera Kržišnik - Bukič s pregledom vzrokov in poteka ter značilnosti slovenskega izseljevanja na Hrvaško. V sklepnem krogu predavanj so sledili Milena Bevc, Pavel Stranj in M ilan Bufon. Prva je podala razčlenjen prerez skozi regionalno in socialno strukturo tako im­ enovanega "bega možganov" na Slovenskem v zadnjih nekaj letih. Pavle Stranj je slikovito prikazal problematiko povojnega izseljevanja Slovencev v Italiji skozi prizmo italijanskih popisov prebivalstva in opozoril na omeje­ nost tega statističnega instrumenta kot vira za opazo­ vanje migracij na etnično mešanih območjih. Milan Bu­ fon pa je na podlagi rezultatov izvirne ankete, oprav­ ljene na Goriškem, prikazal prostorsko mobilnost ob­ mejnega prebivalstva, ki v tem prostoru deluje kot faktor prekomejnega povezovanja. Referati in zelo živahna diskusija, ki se je ob njih razvila in ki je potekala, kot so si jo organizatorji teh srečanj tudi zastavljali, v izrazito delovnem in nefor­ malnem duhu, so prikazali raznolikost in kompleksnost izseljenske problematike ter opozorili na potrebo, da se Slovenci zaradi naše maloštevilnosti in množičnih migracij, ki so v zadnjem stoletju razpršile slovensko prebivalstvo po celem svetu, toliko bolj zanimamo za te teme. Predvsem pa so pokazali, da so med Slovenci izseljenske študije na vseh področjih znanstvenega pre­ učevanja vidno napredovale in da so predstavniki raznih strok v skupnem opazovanju teh pojavov našli motivacijo za medsebojno povezovanje in sodelovanje. Vesna Gomezel ZALOŽNIŠKA DEJAVNOST ZALOŽBE LIPA V LETU 1993 V letošnjem letu je do meseca oktobra pri koprski Založbi Lipa izšlo 11 knjig, kar je prav gotovo lep uspeh te primorske založbe. Od izdanih publikacij je kar 8 leposlovnih del, pre­ težno primorskih avtorjev. V zbirki ROB (letnik 1992) sta se predstavila mlada pesnika Blaž Lukan s pesniško zbirko V tihem teku in Matej Demšar s pesniško zbirko Zasilni vhod. Knjižici, ki ju je uredil Zdravko Duša, opre­ mil pa Jure Kocbek, sta izšli v maju 1993. V istem mesecu sta izšli tudi pesniška zbirka Edel- mana Jurinčiča Istrijanova molitev (uredila Vesna Go­ mezel, opremil Vojko Tominc), v kateri avtor združuje pesmi z istrsko tematiko, ter zbirka televizijskih in ra­ dijskih iger Saše Vuga Steza do polnoči (uredila Vesna Gomezel, opremil Vili Vrhovec), ki je, ne da bi se posebej ustavljali ob stilni dovršenosti in idejni raznolikosti iger, zanimiva že zato, ker gre za zbirko RTV dram v knjižni obliki doslej zelo redkega žanra. V juniju je pod naslovom Dom mojega doma izšlo 10 novel dolgoletnega primarija idrijske psihiatrične bol­ nišnice in pisatelja Jožeta Felca. V knjigi, ki jo je uredila Vesna Gomezel, opremil pa Rudi Skočir, avtor razkriva človekova mejna stanja, ki imajo korenine bodisi v ero­ tičnem doživljanju (1. sklop novel) bodisi v nehumanosti nekega ideološkega projekta, ki se ima za univerzalnega (2. sklop novel). Po poletnem premoru je v začetku septembra izšel izbor najboljše poezije zdaj že pokojnega primorskega intelektualca Rada Bordona. Janez Menart, ki je zbirko z naslovom Podobe mojega sveta uredil, je v njej zbral pesmi (večinoma sonete) z najrazličnejšo tematiko, tako z ljubezensko, vojno, poetološko, bivanjsko kot tudi družbenokritično tematiko, začinjeno z značilnim hu­ morjem. Knjigo je opremil Luciano Kleva. Prav tako v septembru sta izšli še novi pesniški zbirki dveh avtorjev iz Doline pri Trstu, in sicer Bližanje Borisa Pangerca ter Sledovi v pesku Marija Čuka. Obe zbirki je uredila Ines Cergol Bavčar, opremil pa Vojko Tominc. Ob leposlovju so letos izšle še tri strokovne oziroma poljudno strokovne knjige, pri katerih je Založba Lipa nastopila kot izdajateljica ali soizdajateljica. Prva, dra­ gocena publikacija je Statut koprskega komuna iz leta 1423 z dodatki do leta 1668, ki ga je za objavo priredil Lujo Margetič. Knjigo, pri kateri sta kot odgovorna ured­ nika sodelovala Duša Krnel Umek in Giovanni Radossi, 373