Politični ogled. Avstrijske dežele. Nekaj časa so novine naznanjale, da se bo med Avstrijo in turškim sultanom zastran Bosne in Hercegovine naredila neka pogodba, vsled katere bi aultan še nekaj oblasti obranil. Iz tega sedaj ne bo nic, ker je sultan tako zavratno naaim vojakom pripravil grozen boj, veliko trpljenja in krvi prelivanja. Celo magjarski listi so za popolno vzetje dežel, nemški katoliški pa tiijajo, naj se Avstrija zveže z Srbi, Crnogrci, Grki in Rusi ter naj vsi skup gredo nad ošabnega Turka in ga popolnem iz Evrope potrebijo, dežele pa med seboj razdelijo. To bi bilo najboljše"! Veliko veselja napravila je ljudem no^ica, da so se nasi 7ojaki Sarajeva polastili, trg Mozirje, mesta Osek, Zagreb, Spljet itd. so slavni dogodek svečano obbajali z bakljadami z streljanjem in razsvetljavo. Le nemški libeialci so se kislo držali, nekoji zagrizeni Magjari pa celo kujati začeli. Tako se budim - pestanska županija, potem samogijska in bačkovska brani po 500 voz prirediti ukazanih za privažanje vojakom v Bosni potrebnega živeža in streliva. To je grdo; tem bolj, ker so tudi magjarski regimenti na bojišču in ker je dosti znano, kako pomanjkanje vai trpijo. To bo tem siluejše, čem ve6 vojske gre v Bosno, 6em dalje prodiramo v Turčijo pa tudi 7 hladno jesen. Hr7ati so pa ponudili 22000 7ozov. To je lepo! Magjar bi le komaudiral in dobrote zasedanja kedaj užival, kaj etoriti se pa kder le more ošabno brani. Da bi 86 vendar enkrat Magjarom greben podrezal! Cel6 magjarski minister Tisza je prisiljen oklicati obsedni stan v upornih županijab! — H^aležni Čebove so hotli svojemu zgodovinopiscu, dr. Palackija, pri rojstni jegovi biši postaviti mal spominek, okrajni glavar Bruckl je pa to prepo^edal, češ da bi to Nemce iznemirilo. Edo ne zoiisli tukaj na mariborskega župana dr. Reiserja in na Slomšeko7 spomenik? — Volitve bodo se bržčas z precejšnjim propadom ali močnem poškodovanjem liberalcev končale, v Predarlskem, Salcburgu in G. Avstrijskem bo ve6ina v deželnem zboru konservativna. Povsod uspešno delajo zoper doaedanje liberalne kri6ače. Bržčas jim bodemo tudi na Štajerskem dveri pokazali; to je vrlo želeti posebno v Maviboru 12. sept. Nemški cesar Viljelm je prišel z svojo ženo 7 Salcburg in se potem sam podal v Gastein k Bis-. marku. Na Tirolakem je bila strašna ploba in naliv; voda je hiae in kapele rušila; škodo samo v Zilskem dolu cenijo na 7j milijona fl. Ceaar so takoj med nesrečneže dali razdeliti 5000 fl. Vnanje države. Ruski car je prvi letnik brambovcev odpustil domov, a izpred Carigrada vojske ae ni poklical, ker se Turki branijo vse storiti, kar so pri sklepanju miru obečali. Batum bočejo še le 12. sept. izročiti, med tem pa orožajo divje Lhaze ter jim prepustiti mesto. Ta zagrizena zavratnost turška bo kriva novega krvi prelivanja; ruski veliki knez Mihael je že z vojsko na poti, da se Batuma po sili polasti; tudi zastran Besarabije imajo težave, Rumuni nje ne oddajo radi Rusom pa bodo napoaled prisiljeni. — Novi izvoljeni nemaki državni zbor, v katerem imajo vrli katoli6ani 104 t j. izmed vaeb strank najve6 poslance7, začne zborovati 9. sept. Ob koncu teh volitev še so se Nemci v Harburgu piav trdno tepli, liberalci so propali, zato pa jezni nasprotnike začeli tepsti, 71iberalce7 je mrtvih ostalo. Na Italijanskem je se oglasil kriv prerok, imenovan ,,kralj David." Zbiral je okoli sebe ljudi in jih učil, da je treba ubiti vae mešnike in 2/s vseb ljudi na svetu, tedaj bo še le boljše. Preteceni teden je svoje krvavo kraljestvo botel pričeti ter je napal neko ves z 3000 pristašev, toda eden žandar niu je krogljo zagnal v 6e!o, ravno tam, kder je imel vrezano znamenje križa. Novi nkralj David" je takoj umrl, njegovi pa zbežali. To se je zgodilo v Toškanskem. V Ameriki razsaja zlatica, 7 mestu Ne7-0rleans je umrlo 300 ljudi, Na otoka Domingo so se zamorci zopet v zdignili zoper Španjolcc. Na Eitajakem je v enem letu 7 milijonov ljudi gladu umrlo. — Med Turki in Grki utegne vendarle do vojske priti; Turki zbirajo v Tesaliji 55000 mož. V Mitrovico blizu boeenske meje so pa poslali Mebemed - pašo svetovat ljudem, naj se ne upirajo Avstriji, v resnici pa meuda le Š6uvat proti nam. Črnogorci so se tudi z Turkom sprli in prišlo je pri Podgorici do boja. Srbija je 22. ang. 8lo7esno obhajala svojo neodvisnost. Bosna in Hercegovina Podrobnosti o vzetju Sarajeva ae nieo znane razun onib, katere je general Filipovič po telegrafu naznanil. Našib je moralo že mnogo paeti, ker je boj tako dolgo in srdito po mestnih ulicah divjal. Med ranjenci sta 2 majora in ve6 drugih oficirjev. Zaplenili so naai 32 kanono7, 10,000 pušek, čez 1 milijou patrouo7 in velikodruge 7ojne sprave, vlovljenib je 55 turških oficirjev in 830 vojako^, 700 uporniko7 pa ubitih; prebivalcem se je pobralo še 6000 najboljšib pušek. To se je zgodilo 19. 20. aug. Od tiste dobe ni nič slišati iz Sarajeva. Bržčas pričakuje general Filipovič 3 vojne oddelke, ki so sedaj na poti 7 Bosno in Hercegovino. Eakih 13000 upornikov ae je pod vodstvom Izmail - bega potegnilo nazaj v Javor planine med Viaegradom in Zvornikom ter dobivljajo pomoči od Pazarja in Mitrovice, Pravijo, da pričakujejo 20000 divjib' Arnautov. Od Zvornika so uporniki naprej proti Giačanici par krat pritisnili in pred Dobajom generala Szapary-ja, ki je k sre6i 36, brigado generala Šmigoca 7 pomoč dobil, strahovito zopet napali 19. 23. in 26. augusta. Prvokrat bil je tudi Šmigoc ranjen, drugokrat so pa Turki tako pritiskali, da bi se bili skoro 2 mosto7 čez Bosno polastili. Napad 26. aug. ni bil tako hud. V 3 bitkah je zopet mnogo naaib bilo ubitib in ranjenih. Mesto Stolac na jugu od Mostara 7 Hercegovini so uporniki zajeli in 32. reg. v njem oblegali. Toda 21. aug. je general Jovanovič Turke srdito napal, jih pobil, begunce v kule zapi 1, te užgal, da so grde turake poša8ti žive zgorele. Med ubitimi je tudi Rizman begovič ,,go8podar Stolaca". Ostanki so zbežali proti Bileku. Hercegovinski katoli6ani ao veseli prihoda cesaiske vojske in jej povsod pomagajo. Tudi drugi krščanski vstaši se nam bližajo. Tako so vstaši Babič, Golub in Martinkovič orožje položili in se vdali. V kotu od Banjeluke do Bihača je pa še mnogo turških upornikov ter je pri Eljuču prišlo do boja. V Banjiluki je 14., 15., 16. in 17. aug. 8trašno gorelo, ves turaki del je pogorel, prejšnji podložniki Turkov, uboga raja je pa marljivo ropala, kolikor je mogla. V neareči je pogorel tudi 8amo8tan frančiakanov. — Ranjene in bolene vojake marljivo odvažajo iz bojišča, tudi k nam v Maribor, v Celovec, 7 Gradec in zadnji cas tudi na Dnnaj. Po izkazih vojnega ministra je do 16. aug. mrtvih in ranjenib bilo blizu 1000 mož. To število 86 jo znatno pomnožilo v bojib v Sarajevu, v Stolacu in pred Dobojem, Od domačega regimenta 47. Hartung so mrtvi : adjutant Eubin, vojaki Franc Turusek, Franc Stein, Earl Sekolec; hudo ranjeni so: Janez Novak, Anton Bezjak, Janez Zelenko, Martin Zorko, Franc Vršič, Franc Baumgartner, Tomaz Roter, Anton Šauperl, Franc Elemenčič, Janez Jamernik, Jožef Cula, Jakob Pliberšek, Ribard Rocband, Franc Polcl, Franc Celjanik, Štefan Kojc, Janez Horvat in Franc Onič; lehko ran- jeni: Janez Eacijan, Matija Predan, Ignac Lešnik, Martin Puanik, Franc Krobat, Jožef Bernbard. Tukaj našteti vojaki so bili v boju pri Maglaju in Žepcab 5. in 7. aug. Števila zbolelih ni nikder bilo dozdaj izvedeti!