PLANINSKI VESTNIK SSH^fiBHH^^BSM
Janka Avsenika. združeno s kulturnim programom, z domiselnimi planinskimi recitacijami pa so predstavili svojega rojaka in pesnika Francija Tuša rja. Konec maja so organizirali planinsko kulturno prireditev v eni od svojih najstarejših postojank, v koči Pristava v Javor-niških Rovtih. Za finale praznovanj pa so pripravili slavnostno podelitev društvenih priznanj, ki so jo popestrili Kamniški koledniki. Slavnostni govornik je bil društveni predsednik Vlado Treven. ki je v priložnostnem govoru povedal, da so javorniški planinci imeli 19. novembra 1947 na pobudo številnih še zdaj živih planinskih navdušencev ustanovni občni zbor, nakar so se v register društev občine Jesenice vpisali kot Planinsko alpinistično društvo Javo mik-Ko roška Bela. Prvo leto delovanja je društvo štelo 89 članov, naslednje leto že 262 članov in mladine. Društvu se je že leta 1949 ponudila priložnost, da so v najem prevzeli pastirsko kočo na Zaslpski planini v Krmi, ki so jo kot planinsko kočo odprli 26. decembra 1948. Na pobudo PZS so leta 1951 dobili v upravljanje visokogorsko postojanko Staničevo kočo pod Triglavom. Kljub oddaljenosti In potrebi po velikih popravilih se niso ustrašili dela, nagrada za številne delovne akcije je bil ob lepem vremenu pogled na Triglav, na drugi strani pa proti Rožci, Golici in Belščici.
V naročju gora
ALEŠ TACER
Mehkoba trat gorskih v naročje me vabi; v nedrih višinskih jas kopal bom svoj obraz.
Tam. kjer samota od nekdaj kraljuje, kjer večna lepota za soncem potuje.
In veter bo nosil vonj trav čez planine — vanj bom šepetal svoje skrivne spomine...
Ko so pridobili prve planinske koče, so delovno začeli društveni marka-cisti, ki so nadelali in popravili številne poti proti Karavankam in Julijcem, iudi novo pot iz Krme rta Debelo peč. Zdaj društveni marka-cisti vzdržujejo več kot sto kilometrov planinskih poti proti vrhovom visokogorja.
Leta 1953 so planinci tega društva dobili v upravljanje tretjo postojanko, Pristavo v Javorniških Rovtih, po desetih letih delovanja pa so ustanovili mladinski odsek. V letih največjega vzpona je PD Javomik-Koroška Bela imelo 1900 do rekordnih 2090 članov, mladinski odsek pa več kot 600 organiziranih mladih članov. Leta 1966 je bila celotna gradbena dejavnost prenesena na uničeno Prešernovo kočo na Stolu, ki so jo na novo postavili ob 20-letnici osvoboditve slovenskega naroda, kot je v slavnostnem govoru povedal predsednik društva Vlado Treven. Društvo je postalo upravljalec koče, zaradi vse večjega obiska pa so jo še dvakrat povečali in oblekli z lesom, dokler ni dobila sedanjega videza. Po podatkih, ki jih je navedel društveni predsednik, je v PD Ja-vomlk-Koroška Bela v pol stoletja sodelovalo 152 odbornikov, društvo je ta čas vodilo devet predsednikov, markacljski odsek je vodilo 16 markacistov, društveni mladinski odsek pa v 40 letih devet načelnikov. Ta čas je v propagandnem odseku delovalo 22 planincev.
Izmenjava izkušenj med sosednjimi GRS
V okviru tradicionalnih srečanj sosednjih gorskih reševalnih služb, imenovanih tudi Alpe-Adria, kakršne pripravljajo že 13 let, je bilo takšno srečanje lanskega 27. novembra v Kamniku, organizirala pa ga je GRS Slovenije. Udeležili so se ga predstavniki GRS Slovenije, iz Avstrije predstavniki gorskih reševalcev Iz zveznih dežel Koroške in Štajerske, iz Italije pa predstavniki gorskih reševalcev iz Furlanije-Juiijske krajine.
Ko so predstavljali značilnosti mi-
nule poletne sezone, so slovenski gorski reševalci povedali, da so leta 1997 doslej prvič v zgodovini zabeležili več kot 200 nesreč, mrtvih pa je bilo v teh nesrečah 27, medtem ko je povprečje zadnjih let 22 ali 23, Pripravljenost obiskovalcev gora je premajhna, so poudarili, obenem pa ti obiskovalci precenjujejo lastne sposobnosti, saj se je 75 odstotkov nesreč zgodilo v lepem vremenu. V slovenskih gorah se srečujejo planinci treh dežel, ne glede na narodnost pa ne puščajo sporočil o tem, kam so namenjeni, kar ob morebitni nesreči otežuje iskanje. Posebej je zaskrbljujoče, so povedali slovenski gorski reševalci, da pianinci, ki so slišali klice na pomoč, v nekaterih primerih niso reagirali. Vse to navaja k temu, da bo treba več pozornosti nameniti vzgoji planincev.
Gorski reševalci iz F u rta ni je-Julijske krajine so povedali, da se je pri njih leta 1997 število akcij povečalo in so jih imeli 120, od vseh ponesrečenih pa je bilo na njihovem območju le 10 odstotkov članov planinskih društev. Mrtvih je bilo 16, reševanj iz plazov ni bilo, lavinske pse pa so usposobili tudi za druge namene, na primer za iskalne akcije v gozdu. Na njihovem območju se je povečalo števiio akcij, v katerih so reševali ponesrečene zmajarje.
Avstrijski gorski reševalci s Koroškega so imeli do konca lanskega oktobra to leto 180 akcij, v katerih so iz gora prinesli 11 mrtvih, kar je povprečje zadnjih let. Koroški gorski reševalci so posebej poudarili, da so bili ponesrečenci dobro opremljeni, vendar svoje tehnične opreme niso znali dobro uporabljati. Opažajo tudi zlorabe signalov za pomoč, 2ato bodo prihodnjo sezono začeli ustrezno medijsko akcijo. Na področju izobraževanja reševalcev pripravljajo enotna pravila za reševanje z žičnic, ker je sedaj več doktrin, ki jih uporabljajo v praksi. Na avstrijskem Štajerskem so imeli gorski reševalci lani do konca oktobra kar 1500 akcij, od tega na organiziranih smučiščih kar 1300, kar pa je sicer v povprečju zadnjih let. Iz gora so prinesli 16 mrtvih, od tega dva reševalca, ki sta oba umr-