LETO II. ,$ncHŠrmsn258M$ CEU)LETMO DIN-60/XA- {mm POŠT. ČEK. RAČ. 13.188 LJUBLJANA, % NOVEMBRA 1924. STEV. 54. vhednsJtvoinvpravA' VVČITELISKSTISKASNI/ ■UOKQPiU'lE-H&-V$&-'eAlO/ANONšNNš-PO-'P!$l*$E*Ne*PRIOBČV-1E10/P0|TNINA* PINTAH A-V-GOTOVINI TELEFON ŠTEV. 905. SSSSa^V!liiBviiVi;,5i? .3 Nacionalisti! Šesto obletnico obhajamo po dnevu, ko so odpadle z naših rok verige avstrijsko-ogrske dne 28, in 29. oktobra 1918. In prvi november, ki sledi temu spomendnevu, Je dan naših žrtev, ki so padle pozneje, ker je padlo še premalo žrtev pogreje. Oblastni odbor poziva vse nacionaliste na kratko spominsko svečanost, ki se vrši dne 2. novembra 1924 ponoldne v areni Narodnega doma v Ljubljani. . Zbor vseh ljubljanskih nacionalistov SOŠKO eh poB 2. ura pop« Sledi kratek spominski govor, na kar odkorakamo v sprevodu k sv. Križu, kjei* se poklonimo spominu svojih padlih bratov, ki so prelili kri za idejo, za Nacijo. Poklonijo se tudi naM prapori. Obvezen je kraj, civilni člani z znaki. Bratje! Te pomembne svečanosti se udeležimo polnoštevilno! Nikdo naj ne hodi drugam! Ljubljanske organizacije se zbirajo ta Bacajte sami u oganj decu! ' Stresite s sebe ropstvo i sram! A gde je pomoč, il’ suza bratska, il’ »Juriš, rode za brata svog?« U veljoj bedi, smrti, i krvi, danas nas same ostavlja bog... »Sreča raja« je pozabljena, pred oči celog sveta iznaša danes Radič svojo srečo, v London, na Dunaj, v Moskvo, in v Beograd in hrvatsko Posavje. A mi, — ne preostane nam drugo, da padamo, plavamo v krvi, gledamo požar svojih domov, — u veljoj bedi... danas nas same ostavlja bog. Kakor Job je danes Jugoslavija in vsak nacionalist. Preostala nam je le vera, koja uvek jača od zlo-tvora. Vera, da je naša pot prava in da pojdejo po njej kmalu vsi, ki so ponižani in razžaljeni in zapuščeni. To pot so šli tudi Žnideršič, Žlajpah in Boltavzar, in vsi drugi bratje, ki so postali žrtev pobesnelega sovraštva proti nam. Njih irne je svetlo in sveto. Oni so »stresli s sebe ropstvo i sram« in mi se klanjamo njih bratskemu spominu. Kdo si, ki vodil rad'bi narod moj? V teh žalostnih dneh, ko je demagogija najbolj čaščena in proslavljena lastnost, ko je korupcija hrepenenje tisočev, ko je lopovstvo »voditeljev naroda« najvišja čednost — smo se nehote spomnili uvodnega vprašanja, ki vga je možato postavil naiš veliki Župančič v svoji pesmi »Vprašanje«, spesnjeni v onih obupa in vere polnih časih svetovne vojne: Kdo si, ki vodil rad bi narod moj? Veš, kaj je dolgih težkih tisoč let? — Moj narod star je težkih tisoč let! Pred tem tisočem so bili še drugi in za njim bodo še novi težki tisoči let — narod ni človek, ki živi kratko število decenijev, narod živi tisočletja, veke. Zato pa narod tudi ni samo število njegovih današnjih ljudi, ampak ogromna, nedogledna množica tudi vseh tistih. Veš, kaj je dolgih, težkih tisoč let? Veš, kaj izsanjal v njih je kralj Matjaž? Moj narod moder je kot kralj Matjaž, moj narod star je težkih tisoč let! Župančič. »V zarje Vidove.« ki so živeli in vseh tistih, ki bodo še živeli. Zaman so hinavska zavijanja oči gospode okrog »Slovenca«, češ: pustite mrtve pri miru; mrtvi nimajo besede. O, tudi mrtvi, vi. »Slovenčevi« pismarji in farizeji. tudi oni so del naroda in zato imajo tudi oni pravico do govora, čeprav nimajo pravice metati gumijevih kroglic v tiste Skrinjice, ki so simbol političnih korit in katere bi danes brez dvoma razbili, če bi jih le mogli. Da nimajo pravice govora oni, ki so za ustvarenje naše svobode in naše države biii preganjani, trpinčeni in zaničevani; ki so za te svoje ideale bodočnosti stradali skupno s svojimi nesrečnimi ženami in bednimi otroci; ki so za hrepenenje svojih duš žrtvovali poslednje kar jim je ostalo —- svoje življenje? Pa da nimamo mi pravi- ! ce govoriti v njihovem imenu? Na j vseh bojnih poljanah smo se bojevali ž njimi; v, vseh ječah smo bili ž njimi zaprti; v vseli taboriščih smo bili ž njimi internirani. Bili so nam več kakor bratje, bili so del nas samih; duše naših duš, želje naših želj, hrepenenjai naših hrepenenj. Med nami ni bilo diferenc, bilo ni sporov glede bodočnosti našega naroda in naše države. Umrli so z istim prepričanjem, s katerim živimo mi tudi še danes. Pa da nimamo pravice govoriti v imenu njih? Kdo si, ki bi nam rad odrekel to pravico?. Ko smo zmrzoval v strelskih jarkih, ko smo trepetali v ječah in ko smo gladovali v taboriščih, nismo poznali strank; enako tuji so nam bili klerikalci kakor demokrati, radikali kakor radičevci, komunisti kakor socialisti — poznali smo le narod, domovino, državo. Prav tako nismo poznali separatizmov, federalizmov avtonomizmov, blokov, koalicij in koncentracij in drugih takih stvari, ki ste jih iznašli vi, siti »voditelji naroda« v mehkih foteljih ob bogato pogrnjenih mizah, obloženih s pečenko in šampanjcem. Zato vseh teh stvari tudi danes ne poznamo — zato poznamo le nanod, domovino, državo! Jugo-slovenski narod in jugoslovensko državo! Jtigoslovenski narod, prost vaših »narodov«, jugoslovensko državo, prosto vašega »SHS« cirkusa, ki nevreden nosi ime parlamenta in vlade. Naš narod pa tudi ni samo stav težkih tisoč let in nimajo pravice govoriti zato samo oni, ki so zanj poginih, ampak bo tudi še živel težkih tisoč let; zato imajo pravico govoriti tudi vsi tisti, ki se še niso rodili, ki pa bodo njegovi upravitelji čez 50, 100, 500 in več tet. Ti pa bodo srečni le tedaj, če bodo po nas podedovali zdravo zavest močnega, kulturnega in bogatega, edinstvenega jugosliovenskega naroda ; če bodo po nas podedovali urejeno edinstveno jugoslovensko državo. Če jim mesto tega zapustimo po vas, brezvestni »voditelji naroda«, med seboj sprte narodiče, okregane' in obubožane državice in suženjski jarem, beraštvo in mizerijo, potem bodo preklinjali vas zločinske očete nedolžnih sinov! Zato imamo mi pravico in ne le pravico, ampak tudi sveto dolžnost, govoriti tudi v njihovem imenu. Zato vas v njihovem imenu preklinjamo z besedo »kulturnega delavca« Ivana Preglja: »hudiči!« In če vas ta kletev, vi »voditelji naroda«, črni, zeleni, rdeči, beli in zlati, kletev mrtvili, živih in še nerojenih, ne pripravi do obupa Judeža Iškarijota, ki je vzel vrv in se obesil na prvo drevo, potem ste slabši in bolj pokvarjeni kakor je bil izdajalec Zveličarjev. Kdo ste, ki bi radi vodili naš jugoslovenski narod? Kdo ste, ki bi radi skrunili poslednje hrepenenje mrtvih? Kdo ste, ki bi radi osleparili še nerojene? v imenu lijili, ki so šli in v imenu njih, ki pridejo, imamo pravico govoriti samo mi, ki brezpogojno ljubimo svoj narod, ki svno brezpogojno zvesti svoji domovini, ki poznamo samo eno veliko, srečno, bogato. edinstveno Jugoslavijo; samo mi, ki ne poznamo laži. in demagogije, ki ne poznamo osebnih interesov in korupcije, ki ne poznamo nobenih partizanskih interesov. Zato roke proč od našega tisočletnega naroda, vi degenerirani in korum-pirani pigmeji bolne sedanjosti, vi vsi, kakor se že imenujete! Jugo-slovenski nacionalizem je stvoril to državo, iz katere ste vi napravili borzo za svoje papirje, jugosloven-ski nacionalizem pa bo tudi tisti, ki bo to državo očistil vaše trgovine, jo uredil in dvignil do sreče, miru in blagostanja, da jo bodo veseli dediči, naši sinovi in sinovi njiho-i .vili sinov do poslednjega rodu. KINO MATICA Vodeči kmo v Ljyfo§Jaiii. Pristaša sam© raajnovejše svetov ne atrakcije. Beneški trgovec. 31. K. 1. in 2. XI. Po sloviti Shakespearovi veseloigri v 8 dejanjih. — V gjS&vnltl wS«Jgah ! Weme? Krsuss, ftfarrsf LIedtke, Henny Fortan. Naša vladna kriza. I. Nekoliko parlamentarno-politične zgodovine. Poldrugo leto je imela upravo države v rokah radikalna stranka, oprta na Markov protokol, t. j. na podporo SLS in hrv-zajedničarjev. Potem se je morala umakniti »opo-zionalnemu bloku«. Pravzaprav so se stvorih trije bloki: Ožji, t. j. Davidovičevi demokrati, SLS in Spaho; širši, t. j. ožji + Radičeva HRSS, + džemijet in federalistični, t. j. širši brez Da-vidovičevih demokratov in brez džemijeta. Nasproti tej blokašlti grupaciji pa stoji tzv. »Narodna koalicija«, t. j. radikali in Samostojni demokrati (Pribičevič), a izven takšnih zvez stoje socialisti, komunisti in zemljo-radniki. Bunjevci so s klerikalci, za-jedničarji HRSS, a Srnaovec (srb-I ski nacionalist) je z radikali. Spomladi se je formiral skupni opozicijski blok vseh strank proti Pašičevim radikalom. Vsled kraljeve želje pa, da se najde drugačna parlamentarna rešitev, se je izvršil že dolgo pripravljeni razkol med demokrati. Ena polovica se je nagnila k blokašem, druga pa k radikalom (koalicija). Pašičeva stranka skupno s svojo zaveznico Samostalno dem. str. od aprila 1924 dalje ni več imela večine v skupščini. Večina se je namreč spremenila, čim so bili priznani in verificirani radičevski mandati. V bloku starih demokratov Davidovi-cevih, klerikalcev Koroščevih in bosanskih ter macedonskih Muslimanov Spahe i Ferad bega Drage je s podporo Nemcev in vseli Radičevih poslancev združenih 156 proti 125 glasom koalicije, nevštevši na obeh straneh nekaj drobcev, divjakov, poedincev, disidentov itd. Koalicija je računala, da izide iz tega parlamentarnega položaja s tem, da' pristane kralj na razpust skupščine in izroči Pašičit volilni mandat. Od novih volitev pričakuje koalicija ojačenja. Pašič je zato dal 12. aprila ostavko, toda volilnega mandata ni dobil. Pašič osebno namreč ni priljubljen pri kralju, ker je nekako odgovoren, da se je baš pod okriljem njegovega ožjega kroga hudo razpasla korupcija. — Dobil pa je mandat za poslovno vlado Narodne koalicije in odgoditev skupščine do 20. oktobra. S to odgoditvijo se položaj ni »razčistil«. Nerešene so ostale pereče parlamentarne naloge, kakor regulacija invalidnin, zemljoradniški kredit in zavarovanje, stanovanjski zakon, da ne govorimo o izenačenju zakonov, o izenačenju davščin in o davčni reformi, o upravni reformi, o trgovskih pogodbah itd. Dne 18. julija t. 1. je Pašič končno izjavil, da stavi svoj dobljeni mandat kroni na razpolago in da ga ne sprejme drugače, kakor kot mandat za razpust skupščine in za proved-bo novih volitev. Kralj kot ustavni faktor poleg parlamenta pa takšne rešitve ni smatral za nujno, dokler je brez apela na vciilce mogoč še drugačen izhod. Zato je poveril radikalu Ljit-\ bi Jovanoviču sestavo širšega koali- cijskega kabineta in ko sc tudi to ni posrečilo, je poizkusil strogo po načelih parlamentarizma z režimom številčne večine, sestavljene iz več različnih pokrajinskih in načeloma plemenskih ter historičnih skupin. G. Davidovič je sestavil kabinet ožjega bloka s podporo Radičevcev. II. Nadaljni razvoj. Blok vlada tri mesece in sicer brez parlamenta. Ko se je skupščina, po ustavi prisiljena, 20, oktobra sestala, izvolila je le novo predsedstvo ter so bile njene seje za nedoločen čas odgodene. Med tem so se izvršile po pričetnem obotavljanju blokaških strank nekatere premem-be, zlasti velikih županov. V Sloveniji so se zlasti čutile premembe med učiteljstvom, deloma tudi poštnim uradništvom. Prizadetih je pri teh premembah tudi nekaj Orjuna-šev in Sokolov. Razen tega sc ve, da so naši »prijatelji« stavili vse, da zavlečejo orjunaške procese in preiskave na vsak legalno mogoč način, n. pr. z zahtevo po ponovnem preiskovanju že zdavnaj preiskanega in proučenega gradiva. Zanimivo je preiskovanje korupcije. Drug proti drugemu iščejo materija!, in res so podpisane obtožnice proti vrsti juslovenskih parlamentarcev, tako proti radikalom Markoviču in Kojiču, klerikalcem Korošcu in Sušniku in muslimanu Spahu. Vsekakor naj bi se vse te preiskave proti vsem osumljenim provedle do kraja. Bojimo se pa, da ne bo kruha iz te moke in da ostanejo vsi obdolžcnci ohranjeni vsak svoji stranki. Blokova vlada preživlja dolgotrajno rizo. V bloku so namreč federalisti na odpoved, in pa neizprosni, ki hočejo republiko in lastno hrvaško državo itd. Ker ni enotnosti, tudi blok doslej ni mogel držati svojih obljub, že celo ne, odkar ni bilo več mogoče gledati napadov na državno edinstvo in vojsko ter je demisiom-ral s kraljevim odobrcnjem vojni minister general Hadžič. Ker tudi ta demisija ni dovedla do razčiščenja, je kralj pozval Davidovičev kabinet, naj demisionira, ker ni izpolnil svojih obljub in ni dosegel nikakršnega sporazuma med obema načelnima strujama, nacionalno in separatistično, niti sporazuma med strankami, niti ni mogel krotiti Radiča, da ne bi venomer napadal kralja, vojsko in enotno državo ter zanikal edino in nedeljeno Jugoslavijo. Po več drugih brezuspešnih poizkusih je kralj poveril misijo koncentracijske ali širše koalicijske vlade Kosti Tiinotijeviču, članu Da-vidovičevega kluba, toda možu, ki je protivnik i Radiča i klerikalnega separatizma in ki bi morda utegnil MB I Illi'i|i lilli Hlinil IHNMlIll L E K C ©i OB 011 RA R O K E MEtmil TRSJ 5 ERNATOVIC sestaviti širšo koalicijo z delovnim ] programom. Vendar se v sredo, ko j pišemo to kroniko, še ne ve o raz- ; voju krize nič zanesljivega. Hi. Osebe iu r.ačels. Nam nacionalistom so znana načela raznih strank, ki so udeležene na tej ne vedno lepi borbi. Poznamo klerikalce, bosanske age in bege veleposestnike, džemijetovce -turške nacionaliste, nemške nacional-ce Kulturbundovce, poznamo tudi Radiča, Mačka, Predavca, »Slobod-ni dom«, »Slovenec«, »Hrvat«, Prebega, in jednako poznamo Davido-viča, Pribičeviča, Žerjava, radikale, srnaovce itd. S stališča nacionalistov je vsa ta družba gotovo dokaj pisana. Dasi smo bili vedno prepričani. da gg. Davidovič, Šumenkovič itd. čutijo iskreno jugoslovansko, vendar le vemo, da je n. pr. Davidovič demokrat, Veljkovič republikanec, ki nikdar ne gre v dvor, in je obenem hud nasprotnik jugoslovanske ideje in Prečanov ter Vele-srb srnaovske barve, torej zapreka jugoslovanskega sporazuma. In ta gospod je v Davidovičevem klubu do zadnjega časa, do spora s Kutna-nudijem in Trifkovičem, bil vodilna oseba Davidovičevega kluba. Zato smo vedno dvomili, da bi iz tako sestavljenega bloka, v katerem imajo večino hudi protivniki jugoslovanskega nacionalizma, moglo proti kedaj kaj pametnega in uspešnega. Tudi če bi iskreni Jugoslovan Davidovič ne imel poleg sebe Veljkoviča, bi le težko pravilno vodil tako sestavljen vladni blok, v katerem ima večino bosanski begluk, združen s satansko klerikalijo, hanaovskiin ološem in radičevsko zaslepljenim ter državi sovražnim nesrečnim hr-vatskim ljudstom, iu vrhu vsega tega so poleg še Kačaški, z Albanci in Bolgari na tihem zvezani turško-nacionalistični džemijet ter nemški nacionalci. Videli smo za dosedanjim bloka-škim kabinetom združene vse one, ki so od 1914 do danes bili največji podporniki Avstrije in Mladoturkov in Bolgarov, največji sovražniki Sokolstva, nacionalizma in jugoslovanstva. Obenem pa so ž njimi največji socialni reakcionarji, veleposestniški nasprotniki agrarne reforme (bosanski begi), zakleti sovražniki do-brovoljcev, — da ne štejemo klerikalcev, za katere vemo, kako so kakor gadje vedno pihali na nas, 1914 nič bolj in 1924 nič manj. Vedeli smo torej, da nima blo-kova vlada računati s simpatijami nacionalistov. Vkljub temu pa smo pozdravili poizkus iskrenega Jugoslovana Davidoviča. Ta poizkus je imel povedati oniin korupcionistom ki so našli zavetje za Radičevim hrbtom, — Markovičem, Kojičem, Jankovičem, Janjičem in takšnim, — da smo vsi skupaj jednako siti njihove lakomnosti in njihovih levan-tinskih metod izrabljanja države v korist zasebnega žepa. Davidovičev poizkus je dalje imel nalogo, da se vsejedno vse stori, ali bi se ne moglo privesti eno ali drugo separatistično stranko bližje pravi poti, da ne glede na tehn. upravno ureditev zemlje priznajo temeljno idejo naše države, politično ne- ~ISTEK, VLADIMIR PFEIFER: Astre ... Utihnilo je gromenje topov in prasketanje strojnic; globoka tišina semintja motena od stokanja ranjencev in hresketanja poginjajočih konj, je razvila svoj plašč nad prostrano bojno poljano. Izza nizkega gričevja je vzrastlo večerno krvavo so'.nce in spremljano z divjim krikom nenasičenih krokarjev motrilo žrtve dolgotrajnega boja. V da'ji se je začul bolesten krik. se približeval, dokler se ni izprcmenil v mučno hropenje. Zatonilo je medtem solncc iu pred velikim belim šatorom so se ustavile temne krepke postave, noseč na trudnih ramenih težki tovor. Bili so to bolničarji s svojim srnrt-no-ranjeuim tovarišem — mladeničem v cvetu najlepših let Iz šatora je stopila samaritanka, se ozri a po ranjencu in skrbno ukazala : »Polagoma iti previdno!« Navajena takih gostov je zaznala iz njegovih 'usten, da ga poljublja angelj smrti. Ne da bi odgovoril, zanesli so umirajočega tovariša v šator. ga položili na mizo, na kateri jc izdihnilo že to’iko in toliko duš ter odšli... deljivo Jugoslavijo. Če bi bil Radič prevzel soodgovornost za najdaljno urejevanje in dal svojo pomoč, mesto da ruši, bi to gotovo bil lep uspeh Davidoviča v smeri našega nacionalističnega programa. Žal se te nade niso uresničile. Le nezaupanje v blok se je izkazalo kot pravilno, Davidovič je bil preslab, da vzame separatistom ostrino itv jih izpametuje. Nasprotno, Radič je postal še predrznejši, in Korošec in Spaho sta kar zlezla pod njegovo vrhovno komando. IV. Gesla. Novi kabinet z dne 28. julija se je jugoslovanski javnosti predstavil s trojnim geslom: Parlamentarno delo; jugoslovanski kabinet; kabinet levice.« Kabinet naj bi bil parlamentaren. Odgodetio skupščino treba takoj sklicati; v brzojavki na kralja z dne 3. julija so voditelji tedanje opozicije, sedanje vlade, to postavili kot svojo posebno zahtevo. Sklicani skupščini je takoj treba predložiti gori naštete zakonske načrte. Krona sama je v to obvezana s tem, da si je usvojila ta program parlamentarnega dela. Kabinet naj bi bil jugoslovanski. Ta beseda zveni radikalcu (srbijan-skemu) nekoliko sumljivo, češ, pod firmo »jugoslovanstva« se skriva dandanes vse, kar je bilo včasih črnožolto in antinacionalno. Zato radikali raje čujejo formulo »srbsko-hrvatsko-slovensko«. Druge stranke pa zopet očitajo radikalom velesrb-stvo, — (nekaterim osebam po pravici, drugim pa zopet po krivici) — a same so plemenske, kakor bosanski begi in SLS. Proti namišljenemu »velesrbskemu centralizmu« postavljajo te stranke svoj program pokrajinskih plemenskih avtonomij v znamenju — jugoslovanstva! O unitarizmu ni niti sledu ne pri SLS, ne pri Radiču, Turki imajo povsem druge svoje posestniške in Kemalo-ve interese. Vkljub temu se jc blokaški kabinet predstavljal po pisavi svojih tukajšnjih organov kot kabinet levice, uaprednjaštva, demokracije, češ, da bo njegova politika sledila smeri zapadnih demokracij, zlasti Herrio-la in Mac Donalda. Zunanja politika novega kabineta da bo »boljša«. V_ glavnem pa da bo sledila smeri izza 1918, ohranila zveze, pustila neizpremenjeno tudi politiko napram Italiji, kvečjemu, da bo naš nastop »energičnejši«. Glavna naloga kabineta pa bodi notranja: Odprava korupcije, srbsko-hr-vatski sporazum, pomirjenje. Mnogi med nami so v zadnjih 3 mesecih naglašali svoje nacionalistično nazlranje, češ, klerikalcu in radičevcu ne moremo zaupati, niti odpustiti. Klerikalec in radičevee sta izdajalca jugoslovanske ideje. Razven tega pa nismo verjeli v možnost trajnejšega političnega sodelovanja tako različnih skupin, ki nimajo med seboj ničesar druzega skupnega, ko samopašnost interesov in skupno negacijo našega jedinstva. Klerikalec želi pobasati Slovenijo, Radič Hrvatsko, Spaho Bosno, kjer bi delali vsak po svoje; Makedonijo prepušča Radič Bolgarom, Ferad Draga pa bi si vzel svoj kos od Mitroviče preko Kosova do Skoplja in dalje. Agrarna reforma, stanovanjsko vprašanje, invalidi, uradniki, izenačenje zakonov, promet, trgovina, valuta, izenačenje davkov, po-vzdig produkcije, to vse je stopalo v ozadje za poizkusom, kako bi si našo Jugoslavijo med seboj porazdelili. O jugoslovanstvu celega kabineta kot celote torej ni govora. Kdor bi pa še ne imel dovolj, naj čita Radičev »Slobodni dom«, ko-roščevega »Slovenca«, Sušnikcvega »Domoljuba«, Vesenjakovo »Stražo«, naj čita »Hrvata«, ■»Misao« in druga glasila in vedel bo, da so zbrani tu vsi naši stari nepomirljivi sovražniki narodnega jedinstva, tisti, ki so po Zagrebu napadali i Oriunaše i Sokole in ki vidijo v naši vojski svojega nasprotnika. Jugoslovanski torej ta kabinet ni bil, marveč eminentno protijugoslovanski, vkljub Davidovicu je bil ta kabinet separatističen. Pa tudi parlamentaren ni. Jedva je dobil vlado, je skupščino ravnotako od-godil do 20. oktobra, kakor prejšnji, samo, da je obenem požrl svojo in kraljevo besedo in prevaral i Narod i kralja. Levičarski, demokratičen naj bi bil ta kabinet? Niti Davidovičevi sledbeniki niso vsi pravi demokrati; m MILO,GAZELA*ODTEHTA PO SVOJI IZBORNI KAKOVOSTI Veljkovič n. pr. ali bratje Marinkoviči so, dasi osebno vse časti vredni, po svojem mišljenju približno to, kar so bili n. pr. Hribar ali Hudovernik pri nas, ostanki staroiiberal-ne inteligence, nemške staroliberal-ne šole, brez pojma o modernih nazorih in načelih, brez pojma o moderni demokraciji. K njim prištejemo zagrebačko gospodo teoretike, ki od samih državnopravnih »gravamina« itd ne vidijo življenja; džernijetlije in bosanski Turki so med največji-mi reakcionarci na svetu; o Hanaov-cih ni treba izgubljati besed; to je plačana frankovsko-radičevska pre-tepaška banda. In Radič je v službi moskovske reakcije, imenovano »III. internacijonala«. Kakšni so naši klerikalci, vidimo vsak dan. Njihova naprednost obstoji v grožnjah, denunciranju, zmerjanju. Red in mir pod novim režimom se je uresničeval v terorju radičevcev, Srnaovcev in Turkov proti nacionalistom in seljakom. Ko pregledujemo smisel dogodkov zadnjih 3 mesecev, najdemo le potrjeno, da ostanejo naši protivniki vedno isti in vedno jednaki. Obžalujemo, da se poizkus g. Davidoviča ni posrečil, vemo pa, da se ni mogel posrečiti. Ko si dajemo računa o tem, ali smo ostali strogo nevtralni napram raznim strankam, smo uverjeni, da smo pri- tem pregledu parlamentar-no-političnega položaja ostali na poti, katero nam je začrtal br. Niko Bartulovič v svojem znanem načelnem referatu na I. kongresu v Splitu decembra 1923., in da izvršujemo s tem pregledom sklepe Novosadske. Nikomur ne laskamo, napasti hočemo vsakogar, ki zasluži. Končujemo z željo, da bi se našla grupacija, ki bi izločila tistih par ko-rupcionistov, radi katerih trpe tudi poštenjaki, in da bi se vendar enkrat v 6. letu svobode pričelo z resnim delom za konsilidiranje Jugoslovanstva, s praktičnim delom za Nacijo. ▼oe manjvredne, Dobite g« v vi cenejše izdelke, inki trgovini! PODPISANA TVRDKA PRIPOROČA: SADNE SOKE: malinovec, citronado in sadni grog (pur.c). AROME ZA NEALKOHOLNE PIJAČE; limonova, jabolčna, jagodova, malinova, mandljeva, marelična, nektar, § oranžna, rožna, mešane arome (tutti frutti), Vaaile, Wnldmeister. ESENCE ZA ALKOHOLNE PIJAČE s Rum-esence različne vrste, konjak, hrušov, češnjev, kava. kumnova, | oranžna, pelinkovac sadjev, tropinov, brinjev, orožni itd. SADNE ETERE v raznih koncentracijah. NAVODILA NA ZAHTEVO NA RAZPOLAGO. SREČKO POTNIK IN DRUG paraa destilacija cse«c LJUBLJANA, Metelkova ul. 13. Brat Marko in dragi. Celjski zapori so vredni, da bi j stali nekje v centralni Albaniji. Sto- j pi samo na dvorišče, izgubi se dvakrat po hodnikih tega nekdanjega samostana, zaleti se v temi v kakšen ogal, izvini si nogo v nepričakovanih luknjali, nazadnje čofni v mlako, — po dvorišču se namreč preceja greznica in razni kupčki so razmazani. Takšna je zunanjost. Znotraj pa se vzpenjaš po preperelih, škripajočih lesenih stopnicah, zatohlo in kislo diši po hodnikih, solnca in zraka ni, niti toplote. Stenic in bolha je dovolj. čeprav niso prav povsod. Pa kar jih je, pomenijo nelegalno po-ostrenje zapora, bodisi preiskovalnega, bodisi obsojenčevega. Poslopje je zelo staro. Pred vojno jc služilo že kot okrožno sodišče in jetnišnica, pa jc že 1. 1914. bilo opuščeno in sklenjena nova moderna sodna zgradba. Škoda, da se ni uresničila! Med vojno so se tam vršili nabori in vrstile razne Transe-neuabteilunge, marškompanije so preživljale tu notri poslednje trenutke, predno so bile vržene v žrelo Za 29. oktober: molohu. Ti stanovalci zgradbe niso zboljšali. Podi so se podrli ali pa so pregniii, cevi popokale, špranje zazevale. Danes je zgradba nekakšen evropski škandal, sibirska katorga iz opisov Kennanovih. A Jugoslavija nema pare, nema budžetske mo-gučnosti, ker se prekljajo za razne avtonomije, t. j. nameravana klerikalna korita, — mesto da bi se brigali za državno in narodovo gospodarstvo. V teh prostorih čaka danes pra-vice še 6 Orjunašev, bratov naših. Brat Marko Kranjec, naš Ogenj, naš Živi Plamen, ki ga je eno samo navdušenje in odločnost slej ko prej. Brat A V idealni in požrtvovalni mladenič, ki si je nesel v zapor vso dostopno nacionalistično literaturo, da jo prouči. Bratje Maver, Poličnik. Falout, Ferjančič, Slavko Reja in I rance Štritof. kaj so strašnega zagrešili? O vsebini in poteku preiskave v smislu zakona ne sinemo poročali. Kolikor je znano, je br. Marko osumljen, da je — on dal ustreliti Fakina. Ali kaj zapazite? Kdo je pi- Na hodniku velike zasilne bolnice so se začuli v zgodnji jutranji uri zamolkli koraki, odmevajoči po trdem granitu. Prihitela jc v sobo, kjer sem ležal osamljen in zapuščen, mlada sestra Evgenija in lahno šepnila: »Vlado — prijatelja do- biš.« Sivciasi Stcvo jc odprl na stežaj vrata, ki so se redkokdaj odpirala. Nosila so usodni napis z velikimi belimi črkami na črnem ozadju: »Soba težko bolnih«. Za njim so vstopili zdravnik in štirje vojaki, se ustavili kraj mojega ležišča in položili na sosedno postelj nezavestnega mladeniča z docela ovito glavo. Zdravnik je še parkrat potipal bolnikovo desnico in odhajajoč govoril sesiri kraj vrat nerazumljive besede, nakar je s spremstvom zapustil otožno sobo. »Sestra!*: Pristopila je k meni. »Kaj mu je?« Vscdla se je k vznožju postelje in mi pripovedovala: »Komaj je utihnilo na bojišču divje vrvenje, odpravil se je revež na pot, da si poišče v strelnem jarku med bitko izgubljeni obesek s sliko izvoljenke. Našel ga je, a ravno ko se je hotel okleniti, zažvižgala je svinčenka — zadnja — v tej noči in mu prebila lobanjo. V zadnjih izdihljajih...« »A!ma —.« Vzdramil se je iz omotice: krčevito je vzdihnil sladko ime. »Ante!« Ljubeznivo ga je ogovorila sestra — živi angel —■ tako so jo nazivali med seboj bolniki in ranjenci. Odgovora ni bilo. Tupa-tam nerazločne besede in globok vzdih ... Omotica je polagoma popustila. Miloproseče se je ozrl v sestro in jo boreč se v mukah vprašal. če je prišlo kako pismo od izvoljenke. Tolažila ga je sestra: »Morda jutri...« »Alina,« je vzdihnili ponovno in zatisnil pekoče oči. Prejela jc sicer sestra pismo in je prikrila. Ni mu hotela greniti poslednjih ur in mii težiti hrepenenja, kajti pismo je bilo poslednje in govorilo o pozabljenju. V par trenutkih je ponovno padel v nezavest, se zopet zavedel — poslednjikrat. zaklical koprneče »Alma. A-l-ma...« in izdihnil... Somrak in mi'a jesenska sapica sta se poigravala z valovi sinje Adrije, ko je zaklenkal v stolpu mrtvašnice zvonček. Na vrtu med tihim samostanskim zidovjem, sredi vsemirja je stala sestra Evgenija in trgala astre. Ozrla se je^ k zvezdnatemu nebu. sklenila nežne roke k molitvi in prosila: »Odpusti nam naše dolge...; na uho pa ji je donelo milo zvonenje, kot bi ji prinašalo blažen odgovor: »Odpuščeno Ti bodi...!« Odhitela je v mrtvašnico. prižgala motno svetilko pod Kristom, pristopila k rakvi in ob luninem svitu trosila na mrtvo truplo aster. V stolpu pa je še vedno &e;ikal mrtvaški zvonček ... VLADIMIR PFEIFER: Pozabljeni grobovi. Grobovi tihi! — kdo bode vas krasil na dan »Vseh svetih« v tujini daljni? Kdo spomnil vas se, in lučice prižgal v vaši mrtvi domovini skalni— v visokih snežnih Dolomitih...? Grobovi tilii! — kje zvon v spomin vam pel v visokih linah bo pesem žalno? Nad vami veter sneženi bode vel in krakal lačni vran v noč brez- daljno — v mrzlih gozdnatih Karpatih ... Grobovi tilu — slovenskih fantov dom na tleh zelenili, s krvjo oblitih brez krizantem! Prapor tujčev plapolal nad vami bo v zlatih solnčnih svitih; a Doberdob in vi — osamljeni... PUBL1CUM: Komedija. (Slavnostna predstava za 29. oktober 1924 ob šesti obletnici proglasitve Jugoslavije v enem dejanju in več prizorih.) Prizorišče: Država SHS. Osebe: Ministri, stranke, politiki, narod in razni glasovi. Ministri: Dajte prostora, mi moramo biti spredaj. Stranke: Mi se ne damo odriniti. Politiki: Mi igramo glavne ulogc. Narod: Dajte nam kaj novega. stare komedije smo že siti. Glas: Radič naj nam zaigra, on je najboljši komedijant. Več glasov: Živio Radič! Radič: Hvaljen Isus! Živila republika! Narod (ploska). Stranke: Radič nima besede. Razni glasovi: Vaše komedije ne maramo več. siti smo jih do grla. Postala jc dolgočasna. Smešna je brez smeha. Radič naj zaigra. Radič: Ako hočete, vam zaigram republiko. Več glasov: Živio Radič! Ministri: Ako hoče, naj zaigra. Politiki: Utrujeni smo od dela — naj pride malo zabave. Stranke: Si bomo vsaj matlo odpočili. Narod: Hočemo smeha in navdušenja. Radič: Dobili boste vse. kar hočete. (Množice jugoslovanske se posedejo, ostane samo »hrvatski narod« in Radič v sredi s svojimi prijatelji. Nad zelenim poljem se dviga visoka tribuna, vsa okrašena s hrvatskimi trobojnicami, zelenjem in napisi; Radič sc dvigne na po- Stev. 54. »ORJUNA« Stran 3. sal v takšnem smislu? Toda vsako sodno postopanje se enkrat konča, vsaka še tako natančna preiskava mora postati prej ali slej dostopna javnosti. Že danes smemo povedati, da vemo, da so izvestni klerikalni poslanski lopovi intervenirali na raznih pristojnih mestih doli v Beogradu, da se preiskava kolikor mogoče zavleče, in že danes smemo povedati, da je glavni obrekovalec Franc Kremžar, ki s svojo poslansko imuniteto krije noro pisanje farskega »Slovenca«. Ta obrekovalec po poklicu bo tudi moral nositi posledice svojega denuncijantskega početja. Ostali bratje? V je zapleten v Kranjčevo zadevo pod sumnjo, da je nagovarjal neko pričo, Maver, da ni dvakrat jednako izpovedal, Poličnik, da je udeležen požiga Delavskega doma v Trbovljah dne 1. junija, Falo ut in Ferjančič, da sta bila udeležena pri omejevanju osebne svobode in Franc Štritof na ovadbo klerikalnega gostilničarja, da je bil nekje udeležen nelegalnega čina. Stvarno smemo izraziti gotovost, da so vsi ti očitki in sumi neutemeljeni, in se veselimo redne, točne, stroge sodne preiskave, ki bo dokazala, da je zagovor osumljencev resničen in da so klerikalci lagali. Mučno je pa dolgo trajanje preiskave. Še enkrat treba naglasiti: Krivi so klerikalci, in dobili bodo, kar so zaslužili. Klerikalci upajo, da bo med tem, ko ni br. Marka med nami, zaspala organizacija ali pa da bo postala žrtev intrig, ki utegnejo nastati. Poskrbljeno je, da se jim računi ne bodo obnesli. Br. Marko, br. Andrej in vsi drugi niso klonili. Pogumni so in vztrajno zaupajo v sebe in v nas. Zvesti so nam, in mi hočemo ostati zvesti njim. Na 6. obletnico 29. 10. se vsi Or-junaši spominjamo bratov, ki so v zaporu formalno ker tako hoče zakon. resnično pa, ker so tako hoteli obrekovalci. Pozdravljamo jih vse, a pred vsemi Marka, v stari bratski zvestobi se mu zahvaljujemo za trpljenje, katero je prevzel nase brez besede očitka. Celjski zapori so mu kraj premišljevanja, v katerem na-nacionalizem njegov zori in postaja volja njegova jeklena. Brat Marko bo stopil iz zaporov, kakor smo stopali po letu 1914 mi vsi: Evo, tam stoji edini sovražnik Nacije. Nadenj! In mi vsi zvesti z Markom, in če bodo vse ječe pretesne, mi hočemo vsej Jugoslaviji priboriti resnično svobodo! ... vodini je zelo močna in sestoji sko-ro iz samih bivših dobrovoljcev. Zbori v Vojvodini. Novosadski oblastni tajnik brat Jevdevič je imel 25. oktobra t. 1. zbor v Som-boru in v Bačkem Petrovcu. Uspela sta oba dobro. Dne 1. novembra ima zbor v Bački Topoli, a 8. novembra v Subotici. Sarajevska Orjuna odkrije na Vidovdan prihodnjega leta na mestu vidovdanskega atentata spominsko ploščo Gavrilu Principu. Orjuna v Sarajevu je sploh postala zadnje čase zelo agilna. Separatističen teror. V Velikem Bečkereku so ostanki Srnao, zloglasni tipi, te dni ponoči napacfli brata Božidareviča, člana tamkajšnje Orjune in ga hoteli oropati. Lepa družba. Žrtev denuncijacije. V Osijeku so naši nasprotniki denunciraii mestnega tajnika Orjune Osijek, brata Petra Gruberja, da je sode- loval pri uboju lianaovca Veseliča. Brat Gruber je bil nato res areti-ran, toda že naslednji dan zopet izpuščen, ker mu denuncijanti niso mogli ničesar dokazati in se je sodnik uveril, da je bila vsa ovadba lažniva. Veliki čeinik Orjune vojvoda Birčaoia in vojvoda Pečanac — ob sojena na smrt. Bolgarsko - makedonska revolucionarna organizacija je ugotovila, da sta kriva smrti raizbojnika Todora Aleksandrova slavni četniški vojvoda Kosta Pečanac in naš veliki čeinik vojvoda llija ter ju je obsodila na smrt. Takoj so bili odrejeni tudi izvršitelji, kateri so, po ugotovitvah naših iz-vestilnih organov, že prekoračili jugoslovensko mejo s potvorjenimi vojaškimi listinami. Nadejamo se, da si bodo ti razbojniki polomili zobe, prej ko izvrše svojo peklensko nakano, a v ostalem zna tudi Orjuna. kje se nahaja Sofija in bolgarsko carstvo. Služben« obiave. Ns3 pekre«. Pripojitev Medjlraurja Mariborski oblasti. Ker je Medjimurje pripadlo po zakonu o razdelitvi države na oblasti in sreze k Mariborski oblasti, so naši medjimurski bratje izrazili željo, da se tudi organizato-rično Medjimurje dodeli pod kompetenco Mariborskega oblastnega odbora Orjune. Mariborski O. O. se je tozadevno obrnil na zagrebškega, ki je na svoji seji 14. t. m. predlog sprejel. Medjimurje spada od tega dne dalje pod kompetenco Mariborskega oblastnega odbora. Pred priključitvijo so v Medjimur-ju obstojale sledeče organizacije, ki Pa so spale, ker so bile prepuščene čisto same sebi: Čakovec. Mala Subotica in Pcdbrest ter Poverjeništvo Prelog. Po priključitvi sta se .osnovaili še dve Poverjeništvi, in sicer v Macincu in v Kotoribi. Sestanki v Medjimurjii. V soboto 25. in v nedeljo 26. t. ni. je pose-til predsednik O. O. Maribor, brat Radivoj Rehar Medjimurje in obdržal sestanke v Čakovcu, Mali Subotici in Podbrestu ter osnoval z bratom Wachtersbachom iz Čakovca poverjeništvo v Kotoribi. V Čakovcu, kjer je bila mestna organizacija po zagrebškem O. O. razpuščena in je bil imenovan za komisarja brat Ante Wachtersback. se je v soboto izvolil nov začasni odbor, ki ima nalogo pripraviti občni zbor in pritegniti še novo članstvo. Osebe, ki so bile izvoljene v odbor, nudijo popolno garancijo, da se bo naš pckret v Medjimurju širi! in tako dokaza), da se tudi med Hrvati lahko uspe. samo če se sistematično in agilno dela. Istotako so se obra-zovali tudi v Mali Subotici in v Podbrestu novi začasni odbori, v Kotoribi pa poverjeništvo. Po vti- sih, ki jih je dobil brat Rehar, se bo v Medjimurju naš pokret naglo utrdil in razširil. Kotoriba bo v kratkem imela dovolj članstva za osnovanje Mestnega odbora. Poverjeništvo v Prelogu se reorganizira; ustanove se pa v prihodnjih ; dneh še nova poverjeništva v nekaterih drugih medjimurskih krajih. Po računih medjimurskih bratov bo v doglednem času mogoče osnovati tudi poseben medjimurski četniški bataljon. Imenovanje komisarja v Celju. Ker je vslcd potrebe reorganizacije odbora dosedauji Mestni upravni odbor Orjune Celje odstopil, je Oblastni odbor Maribor imenoval za komisarja do novega občnega zbora brata Drago Kralja, ravnatelja »Celjske posojilnice^. Velik zbor Orjune v Hrvatskem Zagorju. V Hrvatskem Zagorju, najmočnejši Radičevi trdnjavi, se je v .Vojakovcih vršil v nedeljo 12. okt. t. 1. velik zbor Orjune, katerega se je udeležilo več sto Seljakov in 80 Seljakov na konjih. Že sprejem zagrebških delegatov na kolodvoru je bil veličasten. V povorki, katero so vodili seljaki na konjih, je bilo več državnih zastav. Zbor je vodil brat Tonkovič iz Vojakovcev. govorili pa so razen njega še zagrebški oblastni predsednik brat inž. Čavlina, zamenik oblastnega čelnika brat Melada in oblastni tajnik brat Če-likovič. Na zbor je prišel iz Zagreba tudi uniformiran vod akcijona-šev. V kratkem se osntijejo tudi v okoliških selih nove Orjune. Radičeva kula se podira! Iz organizacije jugoslovensklh nacionalistov je izključen dosedanji član Markovič Prvoslav. stud. ing., ker je s svojim delovanjem škodoval organizaciji. — Akad, klub »Orjuna«. Izključitev. Oblastni izvršni odbor je na seji z dne 29. t. m. odobril izključitev dosedanjega člana Orjune Rakek Franceta Juvančiča, ker je isti s svojim obnašanjem škodil ugledu organizacije. Četnikom Bcltavzarjevega bataljona javlja B. č. o., da se dnevno povelje, izdano za soboto 1. nov. vsled izpremembe cerkvenega praz- nika nanaša na nedeljo 2. novembra v celotnem smislu. Batah, komandant. Oblastni odbor poziva člane ljubljanskih organizacij (četnike in nečetnikel), da se udeleže v nedeljo točno ob 10. uri vežbe v redovnih vajah v areni »Narodnega doma«. Obleka civilna. — Točno ob 13V2. uri zbor istotam in komemoracija za trboveljskimi junaki, potem skupni pohod na pokopališče. Člani kroj, članice v civilni obleki. Udeležba za ljubljanske organizacije obvezna! Zdravo! — Oblastni odbor Orjuna Ljubljana. Zapeklo jih je! Ustanovni občni zbor r Bački Topol! sc je vršil dne 19. oktobra. Nova Orjuna Bačka Topola v Voj- Naši udarci skele, ker so polni resnice, zato je »Slovenec« presunljivo zajavkal, ko smo si dovolili malce pobožati in po zasluženju okrcati Benjaminčka slovenskega separatizma, dr. J. Glonarja. »Slovenec« pa bi ne bil glasilo katoliške stranice, če bi ne bil zavil naših besedi in nam ne očital tistega, česar nismo trdili. Očita nam pobožni list, da tajimo slovenski jezik, da zagovarjamo razne teze proti slovenski univerzi, akademiji, književnosti in slovenščini kot književnemu jeziku, samo zato, ker smo v zadnjem našem podlistku ugotovili, da je dr. Glonar slovensko govoreči Nemec, ki daje svojim člankom nemške naslove, jim dodaja nemška gesla in vpleta vanje nemške krilate prislovice. Dolži nas dični »Slovenec« napada na slovensko vseučilišče, ker smo iz dr. Glonarjeve-ga članka' izpisali in podčrtali sledeči afront proti naši univerzi: »Srbi so tega »socijologa« (dr. Kostiča) dobro poznali, ko so ga reducirali, naivnim slovenskim vseučillškim profesorjem v Ljubljani, ki so ga rehabilitirali, se je šele sedaj razodel.« To oceno naših vseučllišklh profesorjev si je dovolil dr. Glonar v »Slovencu«, kje so tedaj naše teze proti slovenščini, našemu vseučilišču in slovenski kulturi? Zakaj očitate ta greh nam, ki smo ga samo debelo ponatisnili in pokazali na grešnika? Glede »nacije«, ki so si jo Or-junaši baje izposodili od Italijanov, bi pa opozorili »Slovenca« na sploš-110 dognano dejstvo, da si Slovenci izposojamo že dolga stoletja svojega najvišjega verskega poglavarja, Sv. Očeta, in vso hierarhijo tudi od Italijanov, od židov pa smo si izposodili ne samo apostole, ampak celo... Kar pa se tiče avtorstva našega podlistka, ki je »Slovenca« in njegovega sotrudnika dr. Glonarja tako močno zabolel, ste, pobožni gospodje, v zmoti. Ni ga namreč spisal »znani slovenski pamfletist«, ki ga drugi Slovenci imenujejo tudi odličnega pisatelja in pesnika, ampak neznatni slovenski Orjunaš, ki je za slovenski narod in njegove pravice že prelival svojo kri. Zato misli, da ima pravico včasih po zasluženju oceniti tiste, ki so se za Slovenstvo borili z »Mušketo« v roki po graških in dunajskih kavarnah. Smatral je za svojo dolžnost, da zavrne vedno vsiljujoče se branitelje Slovenstva, ki jih ni bilo na mestu tedaj, ko se je v resnici bojevala borba za obstoj Slovenstva. Upamo, da bo gosp. dr. Glonar opustil nemške citate v svojih član- kih, omilil svoj ton in postal iz slovensko govorečega Nemca, vsaj Slovenec, če mu je Jugoslovenstvo tako strašno zopenio. Čitatelji pa naj sodijo, kje je štajcrcijanstvo, kje je resnica in kje je dostojno pisanje. kar je bilo namreč neresnic-, nega in nedostojnega v našem podlistku, smo bili prepisali dobesedno iz dr. Glonarjevega članka v »Slovencu«. FRANJO PETRINOVIC O RADIČU ZA EDINSTVENO JUGOSLAVIJO. Beograd, dne 8. okt. 1924. Gosp. dr. Ljubo Le on tič Beograd. Dragi prijatelj! Prečital sem slučajno šele danes uvodnik v štev. 128. »Hrvatske Riječi« iz Splita od 22. septembra t. L pod naslovom »Kucaju na kesu — Nekoliko riječi g. F. Petrinoviču. Znam. da bodete tudi Vi šli preko tega kakor sem šel tudi jaz. Naši medsebojni oduošaji so taki, da ste mogli Vi svobodno, brez mojega, posebnega privoljenja, objaviti Iz mojega pisma ono, kar jaz tudi drugače javno govorim in kar je bilo v istini namenjeno organizaciji, kateri Vi načelujete. Žal mi je. da se je hotelo to izrabiti v politične svrhe proti Vara in oni ideji, za katero Vi delate. Ali ta trud bo, bodite uverjeni, zaman. .Vi morete vedno računati, dokler bode delo Orjune v skiadu z njenim programom, ki je identičen z onim Jugoslovenske Narodne Obrane, da bom jaz z vsemi simpatijami in efektivno podporo za Vas. A po mojem povratku v Ameriko, hočem nadaljevati z delom, pri katerem sva tudi do sedaj skupno sodelovala. V istem časopisu sem čital kasneje komentar o mojem prisostvovanju Radičevim skupščinam, s katerim se me je hotelo opisati kot onega, ki odobrava politično delo H. R. S. S. Mene je privedla na te skupščine samo radovednost, da vidim in slišim, kako se vodi politična agitacija na Hrvatskem; toda razume se. da ta niti najmanje ne vpliva na moje prepričanje, katero ostane vedno jedno in nespremenljivo. Delal sem, delam in delal bom edino na ustvarjenju jedne, edinstvene, svobodne in neodvisne, narodne države. Velike Jugoslavije. Objavite to svobodno v »Pobe-di« ali kjer smatrate Vi potrebnim. Srčno Vas pozdravlja Franjo P etri no v ič. Dopisnikom In Stateijem. Vsled preobilice gradiva je ostalo še mnogo dopisov neobjavljenih. Priobčili jih bomo v prihodnji številki in prosimo cenjene dopisnike, da nam to oproste. Uredništvo »Orjune«. Bivši državni uradnik z znanjem Šest jezikov in knjigovodstva išče mesto korespondenta, knjigovodje ali pisarniške moči. Naslov v upra- vi lista. zorišče in gleda s primernim smehom množice ped seboj.) Hrvat s k i narod (ploska in vpije: Živio Radič!) Glas: Izdajalec! Več glasov: Mir. Ne motite predstave. Ministri: Čujrno. čujmo! Stranke: Me predstavljamo narod, drugi nimajo besede. Politiki: Mi smo volja naroda. Radič: Jaz sem volja naroda. Stranke: Volja naroda je najvišji zakon. »H r v a t s k i narod«: Živio Radič! Glas: Pred šestimi leti je propadla Avstrija. Politiki: Mir. Nc motite predstave. Več glasov: Ne maramo čuti o tem. Glas: Živela Avstrija! Ministri: Hočemo, da vlada red, zakon in pravica! Narod: Živio red. zakon in pravica! Glas: Doli s korupcijo! Ministri: Radič ima pravico, da govori, tako zahtevata red in zakon. Stranke: Mi si nc damo kratiti pravic. ^ Glas: Živio parlamentarizem 1 Radič: Kakor, .veste, sem bil in sem se razgovarjal s v Rusiji sovjeti. »Hrvat s ki narod«; Živela Rusija! Glas: Živio Lenin! Ministri: Vsak politik se sme razgovarjati. s komur hoče. Narod: Molčite, polovica vas je že obtoženih. Stranke: Narod pri tem nima besede. Politiki: To jc naša stvar. Ne motite govornika. Radič: Naša stvar dobro stoji. Z nami jc Rusija, Francija in Anglija -- dobivam pisma, ki me sprašujejo. kako se razvija naša republika. »H r v a t s k i narod«: Živio Radič! Glas: Pred šestimi leti je govorit drugače... Radič: Nekateri magarci tega ne razumejo. Več glasov: Ne zmerjajte tako neumno, to ni parlamentarno. Radič: V Beogradu so lopovi in kralj jim verjame. Mi smo za republiko. w Ministri: Pustite drugi ustavni faktor pri miru. vi nam vse pokvarite ... Stranke: Poslanci imajo pravico govoriti tudi proti državi... Radič: .... mi si te pravice ne dainp .vzeti Politiki: Brez sporazuma ne moremo naprej. Narod: Pustite Radiča, naj govori. Radič; Mi nismo te države nikoli priznali Glas: Proklamirali ste jo sami v Zagrebu 29. oktobra 1918. Več glasov: Saj je slav- nostna predstava. Ministri: Mir! O tem odločamo mi! Stranke: Najprej se moramo mi sporazumeti. Politiki: Situacijo je treba razčistiti, zato pričakujemo od Radiča jasne izjave. Radič: Jaz sem že večkrat povedal, da ne mislimo na kompromis, ker ima hrvatski narod svojo politiko, ki je jasna pred Bogom in pred ljudmi. Več glasov: Gobec ima dober. Glas: Skoraj bi mu verjel. Stranke: Me vse imamo pravico in celo dolžnost, da delamo svojo politiko. Ministri: Brez politike ni strank, brez strank ni ministrov. Politiki: Mi imamo svoje programe, načela in načrte. Narod: Delat pojdite! *' Radič: V Beogradu se je doslej malo storilo, zato hočemo svoj uarodni zbor v Zagrebli... .'Jt- G U s t Žjvd^ -V !»Hrvatski narod«: Živela hrvatska, seljačka, čovečanska. mi- rotvorna republika! Več glasov: Živio kralj! Radič: Mi ne bomo prej mirovali, dokler ne dosežemo svojih pravic... Glas: Zakon daje pravice, kar je proti zakonu, je krivica... Ministri: Pravico delimo mi. Radič: Pravico si lahko vsak sam vzame. Politiki: Vprašanje o pravicah in dolžnostih — to je jedro krize. Narod (si zamaši ušesa:): Molčite o krizah. Stranke: Kdor je v vladi, ima več pravic. Glas; Pa tudi več dolžnosti. Radič: ... Naša dolžnost je, pokazati svetu trdno, neomajno voljo do samostojne hrvatske države... Glas: Dolžnost države ie, da se pokorite zakonom. Ministri: Nikakega nasilja!. Politiki: Mi smo za sporazum. Stranke: Radič pretirava... Radič: Sicer nam prete s sabljo, a rai se ne bojimo. Glas: Zato je tako. Stranke: Saj ne misli resno. Več glasov: Zakaj potem poslušate norca. Narod: Zaradi komedije. Ministri: Ima vremena. ■* vEbJ•.U ki: Mi smo za popoliio, svoboda besede — ker smo v svobodni državi. Stranke: Proč z militariz- mom. Glas; A kdo je ustvaril državo. Več glasov: Živela vojska! Radič: Ne maramo vojne, mi se bojujemo s kuglicami. Dobili bomo 130 poslancev. Glasj 130 izdajalcev! Ministri: Treba bo s tem računati pri sestavi vlade, i Poilitiki; Situacija je resna. Stranke: Treba se bo prilagoditi. Glas: Tako bo vas vedno več. Več glasov: Kje so ideali leta 1918.? Radič: Mnogi se nam bodo približali, vsi, ki so pametni. Ministri: Kaj naj storimo? Politiki: Ljudska volja je spremenljiva. Stranke: Teorije in prakse so različne. Glas: Lopovi, propalice, uničevalci države. Ministri: Mir! Narod; Mi imamo besedo. Ml bomo volili. Ne motite komedije ... (Komedija se govori, hrvatski množice kriče, stranke in narod nadaljuje, Radič narod ga obdaja, ministri, politiki, sede okoli in po-' (Dalje prh.) Stran 4. Stev. 54. Mestni pogrebni zavod v Ljubljani, Naša predobra mamic?, oziroma leta, sva kinja, gospa Gradbeno pod|ctje CL Tonnies, ds*. x z. naznanja tužno vest, da je njen dolgoletni, vestni sodelavec, g. Uradnistvo tvrdke Viljem Treo, podružnica Tržič, naznanja tužno vest, da je njen predobri šef, gospod Uradnistvo tvrdke Viljem Treo naznanja tužno vest, da je njen predobri šef, gospod IVAN STIB! L J Roman Treo Roman Treo delovodja po dolgi mučni bolezni včeraj, dne 29. t. m. mirno preriiinul. Pogreb nepozabnega pokojnika se vrši v petek, dne 31. oktobra ob pol 2. popoldne iz državne boluice na pokopališče k Sv. Križu. Ohranimo ga v trajnem spominu. V Ljubljani, dne 30. oktobra 1924. ntestai stavbenik Ir arhitekt dne 28. oktobra ob 9. uri zvečer mirno v Gospodu zaspal. Ohranili ga bomo v častnem in hvaležnem spominu. Uradnistvo. mestni stavbenik in arhitekt dne 28. oktobra ob 9. uri zvečer mirno v Gospodu zaspal. Ohranili ga bomo v častnem in hvaležnem spominu. Uradnistvo. proračunov. Parna zaga. VELIKOMESTNA PRIDOBITEV ZA LJUBLJANO. V sredi mesta Ljubljane, na nai-lepšom prostoru, to je na bisiorij-skem Kongresnem trgu se je odprl začetkom tega meseca ELITNI KINO MATICA«. Novi lastnik tega kina g. Mema-lOvič Je z velikimi denarnimi žrtvami in z velikim okusom renovlral do-sedaj popolnoma zanemarjene prostore Filharmonične družbe, tako da se človek s pravico vpraša, če Je to mogoče. Posebno zanimiv je način indirektne razsvetljave v glavni dvorani, ki nam dočara solnčno svetlobo. S tem načinom razsvetljave je končno uklonjen vsak prigovor, da je razsvetljava v kine-mstografiii škodljiva očem. Slikarija dvorane kakor tudi stranskih prostorov je naravnost umetniška in zelo srečno izbrana. Posebno okusno in velikomestno so urejene čakalnice, buffet in garderoba. G. Mernatovič si je s tem pridobil velike zasluge za povzdig mesta Ljubljane, ki je z otvoritvijo ELITNEGA KINA MATICA dobilo velikomestni kinematograf, ki se s svojo eleganco lahko primerja s prvimi kinematografi v presto-icah zapadnih držav. Radi vsega tega in z ozirom na izredno krasne, moderne in senzacij polne predstave, ki se predvajajo ob zvokih izbornega orkestra priporočamo našhn somišljenikom gornje podjetje najtopleje. zobna pasta beli krasno 53I. J vf zobe in daje jim blišč. I KuPu Papirne role za adicijske stroje. THE REX CO., Ljubljana. KARO-CavUI Maribor« Korožka 19. Kupujmo in podpirajmo izvrstno Kolinsko cikorijo domači izdelek. &OB«aS»Sg»gMCS5B^B Ta, ki ne oglašuje, kupcev ne potrebuje. Bes Brez posebaega obvestila Trboveljski $ Ubojcbi Ormo&ki in vfsokoksloriln! Trebnodolski (spec. za centralno kurjavo) dobavlja po najnižjih cenah DOM. ČEBIN trgovec b premogom Ljubljana, Wtliova olica 1/11. Mici Treo, roj. Papež naznanja v svojem, kakor tudi v imenu svojih otrok EJlychiistl, Auguste, IS se, Ciiarlotte m Romana, ter vseh ostalih sorodnikov, vest, da je naš srčnoljubljeni, nepozabni soprog, papa, sin, brat, zet, svak, stric in nečak, gospod ROMAN TREO stanfeenEfc in arhitekt včeraj, dne 28. oktobra 1.1. ob 9. zvečer, po dolgi in mučni bolezni, previden s tolažili sv. vere, boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega, blagega pokojnika se je vršil v četrtek, dne 30. oktobra 1924 ob pol 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Gosposvetska cesta 10, na pokopališče k Sv. Križu, kjer smo ga položili v rodbinsko grobnico. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. V LJUBLJANI, dne 31. oktobra 1924. Ž§lul#2i ©stali. -v '0 - - ■ y:*yWrja, modeme industrijsko zgradbe, betonske in železobetonsko konstrukcije, vse vrsto vodnih naprav na podlagi 25 letnih izkušenj. Specialiteta: železobeton-ske covi za vodne naprave in vodovod. Zastopa; Patent Dr. inž. Emperger-a za izvrševanje konstrukcij iz armiranega be-tona z litoželeznimi vložknmi za visoke tlačne napetosti (lcaltor pri skladiščih, „silo“-mostovih in podobno). Izdeluje: .Odgovorni urednik VI. J. Oalzinja.