' INFORMATIVNO PROPAGANDNI ČASOPIS ^ŠIČlBlElBlelBlelElGlElElBlGlEloIElBlelBlElElBlElBlelelElBlBlElBlElBlElŠlElelelBlElelElBlElJULIJ 1992, ŠT. 3 1 7 Uredništvo je na junijski seji obravnavalo dve pomembni zadevi, povezani z nadaljnjo usodo našega oanika. Prva je organizacijske narave, druga se nanaša na že najavljeno prodajno ceno doslej brezplačnega lista. Snežnik je začel izhajati kot informativno propagandni časopis in ie bil zatorej sestavljen iz Poročevalskega dela in oglasnega dela. Oglasni del se je finančno v celoti pokrival z objavljenimi oglasi, Poročevalski del pa naj bi pokrivali sponzorji. Zal so stroški znatno višji kot dosedanji prispevki sponzorjev, r *ako so sponzorji za poročevalski del dveh dosedanjih številk prispevali skupaj 64 000 SIT, skupni stroški pa znašajo 280 000 SIT. Iz navedenih ^zlogov je uredništvo soglašalo z obema izdajateljema Snežnika (Grafični atelje za poročevalski del in °brtnik Adam Sisernik - RAST za °9lasni del), da se časopis loči na Snežnik in oglasnik, ki bo dobil dstrezno ime in bo izhajal brezplačno. ^ tem bo Snežniku omogočeno SAMOSTOJNO ISKANJE OGLASOV, S katerim bo skušal kriti del stroškov. unjga zadeva, kj-jo je uredniški odbor obravnaval in sprejel, je cena časopisa. Tudi z njo bo možno kriti del stroškov. Odločil se je za ceno 50 SIT, Kl je sorazmerno visoka, vendar kljub fontu sprejejmljiva, ker bo za časopis, ^ Je mesečnik, odšteta samo enkrat v Mesecu. Odziv bralcev in vseh, ki v oosopisu vidijo nekaj svojega, na obe oovosti bo bistveno vplival na nada!jnje izhajanje Snežnika. j~a uredništvo vko Spetič '____________________________________________ Že četrtič zapored je rafting klub “Mrzla uoda“ v okviru jamarskega društva "Netopir*1 organiziral spust po "Vjlki uodi“, ki naj bi opozarjal na njeno onesnaženost. Udeležile so se ga ekipe jz Ilirske Bistrice (6), Radovljice, Žužemberka in Postojne. Sodelovalo je še 8 posameznikov. Cilj spusta je bila domačija Jakš pri Ribnici. Več o spustu na naslednjih straneh. TOK1S J^nji dan pouka so Ilirsko Bistrico preplavili učenci in njihovi učitelji, ki so ccakali konec tudi tega šolskega leta. Žan- vf.e^ šestih bistriških šolah je ton. il° 8- razred deset oddelkov, prav h'k° pa jih bo vstopilo v prvi razred ^ pe9a šolskega leta. Vsem želimo S® ‘n prijetne počitnice. Pozirali so nam učenci 1. e razreda in njihova tovarišica Damjana z bistriške šole. Po nekaterih .ocenah se je prireditve v parku Nade Žagar 28. junija udeležilo 4000 ljudi. Tjgoc gor ali dol, važno je, da se je na Živ žavu marsikaj dogajalo in da so na svoj ra čun prišli predvsem Zatopljeni v dogajanje na lutkovnem otroci. odru NOVO NOVO NOVO 'i miti 'A' CANKARJEVA ULICA 2 (POLEG BISTROA BALADUR) Odprli smo zasebno menjalnico, v kateri vam odkupimo in prodamo devize po najugodnejših tečajih Odprto: VSAK DAN od 730 do 1830 ________SOBOTA od 730 do 13 INFORMACIJE: 067/41-935, 42/180 %*%%%* 2 !S rv li ^ ■ I€ IZVRŠNI SVET O GASILSTVU VIKTOR ŽAKELJ KDAJ VODOVOD o družbenih dejavnostih V P0DG0R0 Bistriška vlada je uvrstila na dnevni red junijske seje problematiko požarne varnosti, ker je menila da te dejavnosti racionalizacija še ni zajela. Gasilci v občini so organizirani v sedem teritorialnih in štiri industrijska društva. Od 1085 članov je 428 operativnih, ostali pa so pionirji, mladinci, ženske in starejši. Opremljeni so s 17 vozili, od katerih so nekatera stara 15 in več let, predsednik Občinske gasilske zveze ADO MUHA pa je opozoril, da se število intervencij iz leta v leto povečuje (v naravnem okolju, dimniški požari, v industriji itd.). Premajhen dotok finančnih sredstev za delovanje pa dopolnjujejo s preko 20 000 ur prostovoljnega dela na leto. Z novo mejo je povečan tudi tranzit nevarnih snovi, prenehalo pa je sodelovanje z gasilci iz Opatije. Člani vlade so soglašali, da je z gasilstvom (kot obliko druženja ljudi) povezanih veliko lokalnih interesov, vendar so meje občinskega proračuna tiste, ki narekujejo organiziranost in delovanje tudi gasilske dejavnosti v občini. Gasilska društva so po občini neenakomerno razpršena. Tako se na primer na zgornji Pivki kopiči na nekaj kilometrov oddaljenosti kar nekaj društev, centralni Brkini pa ostajajo nepokriti. Opozorili so tudi, da v gradivu ni omenjena odprodaja obstoječega gasilskega doma v Ilirski Bistrici, iz katere bi moralo društvo iztržiti večji delež sredstev za adaptacijo prostorov v bivši trnovski vojašnici, kamor se bo društvo preselilo. Izvršni svet je gasilcem priporočil, naj izdelajo prioritetni program reševanja problemov, za katere bodo poskušali najti dodatna sredstva ob popravku občinskega proračuna. Dočakali smo prvo obletnico slovenske vojne in medalje so razdeljene. Bistričanom nova svoboda ni prinesla še nič posebno dobrega. Gradijo se (le?) kasarne. Tristo ali petsto mladcev bo dočakala nova ambulanta. Kdaj bo do nje prišlo 15 000 nadpovprečno starih in bolehnih občanov? Tudi ostali vojaški objekti so do “delitve lastnine" v najemu druge - naše vojske, ta pa jih oddaja naprej v podnajem, podpodnajem... Trenutno so najbolj "gotovi" najemniki begunci, ki lepo pridno čemijo za zidovi bivše vojašnice, razmišljajo o svoji vojni in nam ne povzročajo večjih preglavic. Kaj se dogaja znotraj starih ograj novih podjetij, je več ali manj skrivnost. Najbolj pogumni iz vojske tako imenovanih tehnoloških viškov so se podali na pot samozaposlovanja, saj so jim dali vedeti, da je rešitev na “njihovi strani". Zdaj se borijo zoper trdoživo birokratsko logiko in zgubljajo čas in denar za iskanje dovoljenj, soglasij in usmiljenja. Občinski ministri pa nič. Na komaj sklepčnih sejah se "razgovarjajo" in poskušajo razumeti drug drugega. Skupščina se že nekaj časa ni sestala, saj za to ni prave potrebe. Bistriški zanesenjaki so nam kongc junija pripravili razkošno predstavo ZIV ZAV. V zadnjih dneh so le uspeli zbrati dovolj denarja za ta otroški praznik. Četrtošolci so odšli v šolo v naravi, našel pa se je tudi denar za tabornike, ki bodo letos taborili -.ob reki Soči (Lepena pri vasi Soča). Upamo, da se bo našel denar tudi za trikrat premajhno kuhinjo v otroškem vrtcu in za primerno čakalnico v otroški ambulanti, kjer se zdravi otroci ne bodo nalezli bolezni od bolanih. Da ne naštevamo naprej... Naj ob koncu Robertu Dolganu iz Dolnjega Zemona čestitam za najvišje odličje, ki ga je prejel od slovenske države, želim pa, da bi mu druga obletnica prinesla še kako bolj otipljivo zadoščenje za poškodbe, ki jih je “dobil" na slovenski strani koseške barikade. V ponedeljek, 6. julija, sta bisriški odbor Socialistične stranke in izvršni svet grganizirala pogovor z VIKTORJEM ŽAKLJEM, podpredsednikom vlade. Vodilna tema razgovora je bila problematika družbenih dejavnosti v občini. Na tri vprašanja, ki sta mu jih organizatorja zastavila vnaprej, je gost "prinesel" jedrnate, odgovore. Osnovna sola Antona Žnideršiča ni na demografsko ogroženem območju, torej ostaja edini investitor dokončanja gradnje le občina. Možnost pridobitve srednje šole v Bistrici bo jasna, ko bo republika pripravila sliko optimalne mreže šol. Premski grad pa se bo za republiški denar za adaptacijo lahko potegaval šele takrat, ko bo v občini opravljen postopek o razglasitvi gradu za kulturni spomenik. Pa še tedaj bo moral ustrezati dodatnim kriterijem: ne le lokalna, marveč širša namembnost, zagotovljena soparticipacija lastnika ter ustrezno pripravljen program. Na pripombe domačinov o neenakih startnih pozicijah občine (v primerjavi z ostalimi občinami), ki so posledica preteklih političnih odločitev, je gospod Žakelj odgovoril, da se je Slovenija v zadnjih- desetletjih trudila ohraniti ralativno živost prostora v demografsko ogroženih območjih, in da je v tem tudi dokaj uspela. Občina Ilirska Bistrica je postala obmejna občina (od tu vrsta problemov), handicap za občino pa je tudi koncentracija vojaštva v preteklih letih. Slovenija bo morala vnesti vse te spremembe v svojo zavest in sistem ter ponovno definirati svoj prostor. Vprašanju in naštevanju dejstev o problemih in ovirah ljudi, ki jim stojijo na poti do samozaposlitve (obrti), gost kar ni mogel verjeti in je trdil, da je tozadevna politična usmeritev že vrsto let jasna: do skrajnosti poenostaviti postopke. Obljubil je svojo pomoč. Podpredsednik je še povedal, da se zavzema za tržnost in konkurenčnost v vseh segmentih družbenih dejavnosti -od vrtca do Kliničnega centra - seveda pa je prej treba doseči temeljni pogoj za uvedbo teh novosti: zagotovljen osnovni standard uslug za vse, nato pa še globok (in poln) žep vsakega posameznika, da bo lahko svobodno izbiral med različnimi možnostmi. D.P. mirni Tomažič Darinka NA PLAČU, TRG M. TITA 7, TEL 067/81-070 NUDI VSE ŠOLSKE POTREBŠČINE PO ZELO UGODNIH CENAH. -tempera barvice 14/T 576 SIT -zvezki A5 - 601. brezlesni papir 56 SIT -zvezki A4 - 601. * "100 SIT -ovitki za zvezke mali 19 SIT -ovitki za zvezke veliki 33 SIT -šolske torbe 3.707 SIT GLEDE UGODNOSTI NAKUPA SE PREPRIČAJTE SAMI HVALA ZA OBISK SNEŽNIK UstanoviTelj: Borislav Zcjnulovič Izdajatelj: Grafični atelje Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zcjnulovič Uredništvo: Ivko Spetič predsednik, Franc Gombač, Sergij Slone, Ester Mršnik, Stojan Šestan, Novinarka: Dragica Prosen Naslov uredništva: II. Bistrica, Bazoviška 40 tel., fax: 067/81-297 Tisk in oblikovanje: Grafični atelje Naklada: 1000 izvodov ( 500 kom. prodajnih) Cena izvoda 50 SIT Včasih niso poznali kopalnic, tudi sodobnih WC-jev ne. Krave in ovce so se pasle in napajale v potokih in rekah. Danes, ko je drugače, Podgorci še vedno pijejo vodo iz zajetij oziroma rezervarjev, ki so jih zgradili še "pod Italijo". Poleg tega je vprašljiva (ne)oporečnost vode... pa čeprav nam je eden od domačinov zatrdil, da zaradi vode, ki jo pijejo, še nihče ni umrl. Tudi v letošnjem poletju bo Podgorcem voda iz pip le curljala, kaže pa, da se zadeva obrača na bolje. Trenutno potekajo dogovori o začetku gradnje vodovoda. Gradili naj bi ga v fazah predvidoma dve leti. Vodovod bosta financirala občinski in republiški proračun (sektor Ministrstva za varstvo okolja in urejanje prostora - komunalni dinaij V teku so še priprave na razpis del in pridobitev ustreznih dovoljenj, ki so osnova za uveljavljanje pravic do republiških sredstev. Z deli naj bi pričeli letos. D.P. LtLA/ IkXA 8_______« MBI t Cesta Postojna - Rupa se v radijskih poročilih vse pogosteje omenja. Očitno postaja eden glavnih cestnih zamaškov na poti do morja. Nova ovira na tej poti je mednarodni mejni prehod Jelsane, sčasoma pa se bomo navadili tudi nanjo. POZIV Vse, ki je pri srcu, da se ohrani prastaro in lepo ime TRNOVO, za zahodni del Ilirske Bistrice, vabimo, da s svojim podpisom izrečejo za upravičeno spremembo naziva sedanje p ošte 66251 Ilirska Bistrica v pošto 66251 TRNOVO (pri Ilirski Bistrici)! Podpise zbiramo na pošti Trnovo v času, ko je pošta odprta. Trnovci Na skupnem zasedanju zboro* skupščine občine Ilirska Bistrica, ki bo' četrtek 16. julija ob 7.30 bodo poslanci V razpravljali o poročilih o delu zai preteklo leto: policijske postaje, C Medobčinskega inšpektorata, Sodnika o za prekrške in Enote Temeljnega P sodišča Koper iz Ilirske Bistrice. Govoril s bodo še o poročilu Komisije zat< ugotovitev možnosti organiziranja L gospodinjske šole v Ilirski Bistrici in o v predlogu odloka o ureditvenem načrtu ti za^ območje P3 - Transport. Zadnja d točka zasedanja je osnutek sklepa uir izločitvi Zdravstvenega doma Matije k Gržina II. Bistrica iz javnega zavoda B Zdravstveni center Postojna in osnutel n, odloka o ustanovitvi javnega zavoda n Zdravstveni dom Ilirska Bistrica. N 9 Po zasedanju pa bodo zbori nadaljeval P svoje delo na skupni seji, kjer bodo d razpravljali o statutih šol na Pregarjah,' S Jelsanah, Knežaku, Podgradu io P Kuteževem ter o statutu Doma starejši!1 U občanov Ilirska Bistrica. S Lj SADNE SIRUPE POMARANČA, MANGO, TROPIC, LIMONA ^ BOROVNICA, JELŠANKA (aromatizirani siIlll SIRUPE ZA GOSTINSKE AUTOMA^ BREZALKOHOLNE GAZIRANE PIJA^M; ig^taj JELŠANE 14, 66250 ILBISTRICA ® IL. BISTRICA-HOTELSKO MESTO. Sodeč po načrtih občinske oblasti,' načrtuje v bivšem Domu JLA hotel, kategorije, bi naslovnemu vprašaji skorja pritrdili. Kako pa je v resnici? O propadajoči gostilni Triglav je ^ časnik že pisal. V bivšem hotelu Lo^ deluje samo še restavracija, hotel T# je Ilirija oddala, ker verjetno "ni zneslo". Ob takšnih bistriških “hotelsk; uspehih" je še en hotel, morda c0'"-dva, nujen. Baje, tako se sliši, bo n(L hotel pomagal kriti, verjetno z le^lVn deležem, stroške kompleksa na Vidd1'^ Kdo bo kril stroške novega hotela, c ne bo doživel usode svojih omenjef vrstnikov, pa nam še ni prišlo na uho. 3 dV tem letu slavijo bistriški planinci ii častitljiv jubilej, 85 let prehojene e društvene poti in trdoživega življenja organiziranega planinskega dela od prvih let tega stoletja do danes. Redka i1 so planinska društva na Slovenskem s ■s folikšno tradicijo. j3 Ustanovitelje so v daljnem letu 1907 o vodile predvsem narodne pobude, da tu tudi z organiziranim planinstvom in ja delovanjem v našem planinskem svetu 0 jd tudi Snežniku dokazujejo, da so ti je kraji vendarle naši - slovenski in ne tuji. la Bil je čas avstro-ogrske monarhije z ji njeno močno željo, da se omeji, če že fene kar zatre, vse, kar je slovensko. Nemec je bil lastnik tudi snežniških gozdov, na Snežnik so vodile nemške jl'Planinske markacije, nemško tržaško loj društvo je na Gašperjevem hribu za ' snežnikom že imelo svojo nemško ij Planinsko kočo... w Ustanovitev ilirskobistriške podružnice ^.lovenskega planinskega društva (v Hdbliani) je bila dejansko smela in j 9dlocna odločitev narodno zavednih B|stričanov, ki so ji sledila tudi Eornembna dejanja. fnemalo truda so tedanji planinski “dborniki odkupili parcelo v Črnem °°lu in pod vodstvom prvega Pfedsednika MIROSLAVA MARTINČIČA n zaslužnega dr. FRANA KOVČE že v o^tu 1914 postavili prvo slovensko ^ Paninsko postojanko pod Snežnikgm * ''t-HARJEVO KOČO v Črnem dolu. Zal sledila leta prve vojne, italijanske n^upacije, z nastopom fašizma pa celo A, PrePoved vsake društvene dejavnosti in ul ‘aPlemba društvenega premoženja, ^aslužni društveni odborniki so bili celo 1 Pognani iz Bistrice v tedanjo tl m .s'avijo: predsedniki Miroslav > fjprtinčič, dr. Fran Kovča, Lojze Zajc, sj njnik Anton Kraigher idr. Italijanski > jigU.Pator je naše ljudi silil v svojo .pijansko planinsko organizacijo, ki jo •' m vključil v svojo vojno /i aš|nerijo.Področje Snežnika je postalo Pa Madotto s svojima rejenkama $6°dspa ALBiNA MADOTTO je ena od 0hx- JP rejnic, kolikor jih imamo v rej^!ni- Poleg teh je še nekaj bivših sihr, .’ katerih rejenci so postali njihovi "bom «al' ^^ere- se že poročili in ostali Vroče obmejno področje". Na Snežniku so postavili protiletalsko opazovalnico, na Sviščakih zavetišče - mogočno trinadstropno stavbo in jo poimenovali po fašističnem pesniku Gabrielu □'Annunziu, na Klanski polici podobno stavbo Rifugio Guido Rei, črnodolsko kočo so preimenovali z imeni treh italijanskih alpinistov, omejili so gibanje na področju Snežnika...Slovenska planinska dejavnost je bila prepovedana za dolgih 19 let. Čas po drugi vojni je prinesel bistriškim planincem nove vzpodbude. Društvo je bilo obnovljeno že v avgustu leta 1945. Zbralo je stare člane in pridobilo nove ter pohitelo znova obnavljati planinsko dejavnost. Iz starega opuščenega hleva ob pogorelem rifugiu na Sviščakih j§, s trudom nastala “CANKARJEVA KOCA Ob skrbi za planinske postojanke pod Snežnikom je pomembna značilnost dejavnosti domačega v planinskega društva delo z mladino. Živahno je na vseh njihovih poteh v gore. linica Albina Madotto (1951) in spominska piramida padlim v NOB na področju Snežnika. S prihodom prof. DRAGA KAROLINA je Albina Madotto je rejnica že sedemnajst let. Najprej je seveda čuvala svoje otroke, nato je sprejemala v varstvo še druge otroke, kamalu pa je sprejela v rejo prvega otroka. Od takrat se jih je zvrstilo najmanj enajst, saj se, tako na hitro, ne spomne točnega števila. Na dan, ko sem jo obiskala, je pripravljala prtljago svojih dveh varovank, ki sta se vračali k svoji materi. Denis bo letos stara pet let, Sibal pa dve; pri teti Albini sta preživeli dva meseca. Ta čas se je njuna mama zdravila v bolnišnici. Gospa Albina pravi, da ji je bilo delo z otroki vedno v veselje in nikdar v breme. Zdaj pa, ko so se leta že začela nabirati, ji bo po odhodu deklic počitek kar prav prišeil Najlepše je bilo delati z dojenčki: toliko ljubezni, kot jim je daš, toliko je brezpogojno tudi dobiš. Albinini rejenčki so bili doma praviloma iz drugih krajev in so pri njej ostajali le po kaki dve leti in pol. “Na otroka se hitro in močno navežeš in kolikor dlje je pri tebi, toliko bolj je boleča ločitev," pravi. Prihajali so iz nepopolnih, neurejenih družin alkoholikov ali staršev na prestajanju kazni. Nekateri od rejencev so odšli v rejo drugam, enega so poslali v vzgojni dom... Stiki kasneje? So bolj redki, v začetku jih je več, sčasoma pa usihajo. Rejnice so se srečevale na predavanjih, ki so jim jih pripravile delavke s Centra za socialno delo. Zbirale so se in kakšno rekle tudi na dan žena, ko je ta še bil, zato bi bilo morda prav, da bi v bodoče za “izgovor" našle kak nov praznik. bil 1800 metrov dolg odsek SNEŽNIŠKE CESTE (1959), z ogrocnnim trudom ZAVETIŠČE NA SNEŽNIKU (1961) z nadzidavo in razširitvijo koče na Sviščakih pa lep PLANINSKI DOM (1965). Marljivi domači taborniki so v tem času prevzeli in obnovili - ter tako ohranili - črnodolsko kočo in ji dali nove vsebine. Napori bistriških planincev v teh desetletjih so bogato obrodili. Ob zgrajenih planinskih postojankah se je društvo lahko poglobilo v delo s planinskim podmladkom od vrtcev do osnovnih šol, obogatilo dejavnost s članstvom, razširilo krog planinskih prijateljev daleč izven domovine ter z izdajanjem društvenih edicij in organiziranjem odmevnih pohodov na Snežnik prevzelo pomemben delež tudi turistične propagande lepot Snežnika in njegove izjemne okolice. Lepote naše planinske okolice bodo s kočo na Kozleku, ki jo ta čas uspešno gradi planinska skupina podgorskih planincev, še bolj dostopne. Društveni planinski kolektiv šteje do poldrugi tisoč elanov in sodi po številčnosti in delavnosti med ugledna planinska društva na slovenskem. Da bi tako tudi ostalo! Svoj visoki jubilej bodo bistriški planinci s svojimi prijatelji in prijatelji Snežnika proslavili kar na vrhu Snežnika v nedeljo,16. avgusta letos, ko naj bi odkrili tudi kovinsko razgledno ploščo z vrisanimi smermi številnih gora, ki jih je moč videti s Snežnika - vrha slovenskega Krasa. V Trnovem, 7. julija 1992 Vojko Čeligoj Begunski center napolnjen V begunskem centru je nameščenih 433 beguncev iz Bosne in Hercegovine, novih ne sprejemajo več. Med 12. in 22. julijem bo v centru potekal tabor Rdečega križa kot oblika dela starih (brigadnih) časov. V centru si bo pridobivalo nove izkušnje osem vzgojiteljic ter socialnih in zdravstvenih delavk. Center je do danes prejel pomoč RK Slovenije, RK Postojne, RK Pirana ter Karitas iz Ilirske Bistrice. V CENTRU POTREBUJEJO: poletna oblačila, poletno obutev z nizkimi petami, žoge, pralni prašek, toaletno milo, milo za pranje, otroške stekleničke in dude, banjice, vozičke, šampone ter drugo otroško opremo. Občanom se zahvaljujejo za pomoč. OBČINA DOBILA SVOJ MLIN Vsem, ki so vozili svoje žito mlet v Pristavo, Dragonjo ali Buzet, bo odslej pot do moke veliko krajša. Pred letom in pol, ko je Transportov strugar BOGDAN NEMEC ostal brez službe, se je rodila ideja o lastnem mlinu. Šestindvajsetletni Bogdan IZ PODSTENJ št. 3 je poslopje, v katerem so prej redili piščance, preuredil v mlin. Električne mline za mletje pšenice (300 do 500 kilogramov na uro) je uvozil iz Italije, kjer so že mleli. Novi in edini mlinar v občini je naprave kupil večinoma z lastnimi sredstvi, nekaj pa tudi z republiškimi krediti (iz sklada za demografsko ogrožena območja). Mlel bo za potrebe kmetov iz naše in sosednjih občin. Po stoletjih, ko so ob kraškem izviru Podstenjsek v mleli številni mlini (Baštonov, Šajnov, Brožičev, Bibčev, Hlepov, Kovačev in Velavčev - po knjigi Reka-Timav), ter po obdobju njihovega propada je ta del občine spet dobil svojega mlinarja, pa čeprav "električnega". Upamo, da mu dela še dolgo ne bo zmanjkalo. D. P. 4 M Mlinar Bogdan Nemec pri svojih strojih V tel: 41-504 fax: 81-042 SUMA INŽENIRING d.o.o. Ilirska Bistrica, Prešernova 14 CENJENIM STRANKAM NUDIMO: pisarniško opremo in inventar talne obloge in lamelne zavese atestirane brezžične alarmne naprave finančni konzalting,knjigovodske storitve telefonske centrale, telefone in telefabe Panasonic poslovno svetovanje za ustanavljanje podjetij storitve izvoza in uvoza blaga PRiiožnofTno dcio zn dimkc in iiiiDcnTE po/reduje MLADINSKI SERVIS Tel: 81 - 576 Dve Nadi iz centra, Nada, ki je v centru kot doma in Nada učiteljica (desno) ROJSTVA - POROKE - SMRTI Junija letos se je rodilo 10 otrok, poročilo se je 5 parov, preminulo pa je 18 Bistričanov. PRODAJA ČISTIL VPISOVANJE ZA energijske terapije radiestezi jske preglede prostorov točaji tujih jezikov po metodi OPEN MIND akupunktura in kiropraktika razne sprostitvene tehnike razne masaže in prerokovanje Planinci vabijo v gore PO KARAVANKAH: Dobrča, Begunjščica, Stol: od 24. do 26. julija, izlet vodi Marjan Kotnik; NA TRIGLAV od 3. do 5. avgusta, izlet vodi Hinko Poročnik; NA 24. POLETNI POHOD NA SNEŽNIK s proslavo 85-letnice domačega planinskega društva v nedeljo 16. avgusta, vodja pohoda: Vladimir Dekleva* NA STORŽIČ 29. in 30. avgusta, izlet vodi Marjan Kotnik Informacije in prijave v prostorih PD Snežnik Ilirska Bistrica, Bazoviška 8, vsak torek in četrtek med 17. in 19. uro (tel. 067/81-552). Vabljeni! NANIZANKA: ZELENA GROZLJIVKA Pa začnimo tako,kot bi ta košček sveta, ki smo ga sedaj vzeli na piko, opisali v turističnem vodiču:"Nekaj kilometrov iz Ilirske Bistrice se v prelepi in neokrnjeni naravi bohoti jezero Mola. Jezero je izredno čisto in v veliko veselje ribi čem, saj je polno rib. Prelepo je tudi za različne sprehajalce in ljudi, ki imajo radi piknike v naravi. Narava je čista, neokrnjena in lepa...“ Vsi, ki poznajo jezero (ki je res lepo), pa bi znali ta opis še dopolniti. Ribici res radi lovijo ribe in uživajo v naravi, vendar pa je priporočljivo, da s seboj, poleg ribiške palice in črvov, ponesejo še nekaj stvari. Najprej močne čevlje, s katerimi bodo lahko hodili po odpadli pločevini, palico za boj s kupi smeti (ki stražijo pristop k obali jezera) in seveda plinsko masko, da jih čudovite vonjave odpadkov ne bodo pokopale. Zdaj pa o piknikarjih. Ljudje pridejo na piknik. S sabo prinesejo "gajbo" ali dve pijače in meso (ki je seveda zavito v polivinil), kozarce (plastične) in druge drobnarije, ki so zelo skrbno zavite v polivinil. In sedaj se vprašamo, kam gre vse to. Jedi in pijača v želodec, ostalo pa: steklenice so plačane in v trgovini ti vrnejo denar zanje, zato se seveda vračajo domov s piknikarji; ostanejo še vrečke, plastični kozarci, konzerve, krožniki iz kartona, polivinilaste folije... Ker je treba okolje obdržati čisto, odpadke pač pospravijo. Kam? Seveda v najbolj gosto zelenje. Če pa po naključju pogledaš v grmovje, vidiš prekrasno obalo, ki se razteza do vode in je čisto prekrita z ostanki tako imenovanih ljubiteljev narave, torej s smetmi. Verjemite mi, to je prekrasen pogled. Ali se takšni ljudje vrnejo piknikovat na Isto mesto? Seveda, zakaj pa ne? Saj so smeti na varnem v grmovju. Mislim pa, da jih ne bi motilo, tudi če bi segale tri metre visoko in jezera sploh videli ne bi. Saj ni važen razgled, ampak to, da je želodec poln. Ali se bodo ljudje začeli zavedati svojih dejanj šele tedaj, ko jim iz pipe ne bo več pritekla Hz O, ampak neka čisto druga tekočina, po možnosti zmešana s kakšnim 504? Zaključimo torej s klicem na pomoč z obale jezera Mola. Ali mislite, da bo kdo kaj ukrenil? Dajte no, ne bodite naivni, saj poznamo peti Parkinsonov zakon, ki se glasi: ČE OBSTAJA KAKŠNA MOŽNOST ZA ZAVLAČEVANJE S POMEMBNO ODLOČITVIJO, JO BODO LJUDJE VEDNO NAŠLI! A. Z. transport ilirska bistrica NASA’ DROBNA EKOLOŠKA DEJANJA? Bistriški IS se je na seji 18. junija dotaknil tudi problematike regijskega odlagališča smeti, ki bo zares aktualna čez nekaj mesecev, kar je bila tudi spodbuda za pričujoči članek. Vzemite ga le kot opis doživetij iz nekega okolja, ki pa bi mu bili radi v marsičem podobni. Švicarska gostiteljica, sicer doma iz Pivke, me je takoj po izhodu z letališča opozorila na visoko travo, ki je odraščala avtocesto. Takšne “ travine" potem res nisem več videla nikjer v nemško govorečem delu države. Povsod so nas spremljala obdelana polja, z ostrimi prehodi presekana v travnike in njive. Videti na "pobritih" travnikih marjetico junija meseca je bila prava redkost Kasneje mi je Ksenija razložila, da v Švici živita dve sorti zelenih (ljudi): kumare, zelene znotraj in zunaj, ter lubenice, ki so na zunaj zelene, znotraj pa še vedno rdeče. S plakata je v nas zrl velik debel pujs in apeliral na človekov odnos do pujsov, gosto naseljenih v farmah in zahteval sprejem zakona o humanem življenju pujsov na svežem zraku. Nikjer nisem videla nobenega plakata z obličjem pijanega ali zadrogiranega klošarja iz gosto naseljenega Zuricha. V bifeju blagovnice sva naročili tri kokakole v petih kozarcih s petimi slamicami (otroci!), dobili pa smo tri kozarce s tremi slamicami. Natakarjeva obrazložitev:“Zaradi zaščite okolja!" Vsekakor sem že prvi dan obiska spoznala, da je ekologija zelo pomemben del švicarskega vsakdana. To je bilo očitno tudi potem, ko sem prestopila prag gostiteljičinega doma. V kuhinji, ki seveda premore vse možne pripomočke, sta bila nameščena dva smetnjaka, ki sta se barvno ujemala z qpremo. (Tu naj omenim, da lahko Švicarji kupijo lepo oblikovano posodo ali vrečko za smeti v katerikoli barvi.) V eno posodo romajo organski odpadki, ki jih odnašajo v poseben kontejner ali pa na kompostni kup, ki ga na svojem vrtu premore malodane vsako gospodinjstvo. V drugi kanti zbirajo odpadke za sežig: jogurtove lončke, tetrapake, plenice ipd. V podzemnih prostorih (s protiatomskim zakloniščem!) je vreča za pločevinke, zamaške in podobno, v drugih posodah zbirajo steklo, ločeno belo in barvano. Pločevino in steklo nato sami odpeljejo v kontejnerje za te namene. Štirikrat letno jim pismonoša dostavi vrečo za odpadni tekstil, na kateri je prilepljeno obvestilo o datumu odvoza; posebej zbirajo in sami odvažajo tudi reciklažni papir. Stara zdravila odnesejo nazaj v lekarno, izrabljene baterije nazaj v trgovine, posebej pa zbirajo še embalažo barv, lakov in razpršil. Po enem tednu pridobivanja švicarskih izkušenj si je moj pogled kar odpočil na valovih nepokošene "travine" in belih marjetic, vendar pa mi doma ni bilo več vseeno, če so se v smetnjaku hkrati znašli olupki, tetrapak in odvržena steklenica ali pločevinka. Samo na prvi pogled izgleda opisano ločevanje odpadkov kot zapletena hišna industrija. Švicarji vse to počnejo po lastni volji, nihče jih v to ne sili, ne preganja in ne plača... zaradi zavesti o rastočem kupu smeti, na katerega vsak povprečen Švicar odvrže dnevno pet kilogramov gospodinjski odpadkov ter letno kilogram nevarnih odpadkov. Kak teden smo doma vztrajali v novem smetarskerrfežimu, po enem tednu pa je postalo jasno, da mora zadnje dejanje propasti: vse smeti smo morali odpeljati v en, najbližji ( tristo metrov oddaljeni kontejner). Kmalu potem je postalo drugače: tristo metrov v drugi smeri smo dobili zbiralnika za steklo in papir (nereciklažni?) OPRAVIČILO IN POJASNILO ANARHIJA NA OGLASNIH DESKI Pod naslovom: Nanizanka... smo v drugi številki Snežnika objavili fotografijo smetišča pri Veliki Bukovici ter čestitali Bukovčanom in Komunali. Čestitko pa bi morali nameniti le vaščanom Velike Bukovice, saj KSP z divjimi odlagališči nima nobene zveze. Ker je (neobjektivna) obtožba dvignila veliko prahu med delavci KSP, smo pojasnilo poiskali pri predsednici Sekretariata za gospodarstvo, gospe VOJKI LENARČIČ, delavcem KSP pa se za napako opravičujemo. Odvoz odpadkov v občini ureja občinski Odlok o odstranjevanju in odlaganju odpadkov na območju Ilirske Bistrice, ki ga je sprejela skupščina 31. marca letos. Na podlagi tega odloka mora biti sprejet poslovnik, ki bo opredelil kriterije za razvrstitev naselij v posamezna območja, kjer bo moral pooblaščeni izvajalec voditi evidenco o količini in strukturi odpadkov. Dogovorjeno je, naj bi naselja postopno nabavila zabojnike, pooblaščeni za odstranjevanje odpadkov pa jih je dolžan odvažati v določenih rokih. Doslej je KSP odvažala odpadke iz naselij, kjer zabojniki so. Plačnik odvoza odpadkov skupne rabe za mesto (npr. pokopališče ali tržnica) je občinski proračun, za odvoz odpadkov individualne rabe pa je plačnik posameznik (občan ali firma). Vasi si morajo same kupiti zabojnike, plačilo smeti pa je enako kot za mesto. Problematika odvažanja odpadkov se veže na ureditev odlagališča. Obstoječa, edina uradna lokacija je pri Jelšanah, iščejo pa se nove potencialne lokacije za občinsko in regionalno smetišče. Smeti lahko odvaža le oseba, ki jo pooblasti izvršni svet. Vprašanje, kdo bo potemtakem poskrbel za divja odlagališča, po izkušnjah sodeč, ni pravo. Vojka Lenarčič namreč pravi, da so vsa leta organizirali akcije za ureditev nekaterih odlagališč: na istem kraju so se drugo jgtro spet pojavile nove smeti. Če vprašanje ni pravo, kakšen je šele odgovor? Mi vam ga ne bomo “servirali", na divja odlagališča pa tudi ne bomo nehali opozarjati. Uredništvo nn a obroke mi ©m v vredno/ti nad 6.0005IT-3obroki v vredno/ti nad l2.000flT4obroki fp[Kgfp®g®(§@m® 8 V prvi številki Snežnika smo pisali o podjetju Breza, ki je prek javnih del za čiščenje bistriških parkovnih površin zaposlilo nekaj nezaposlenih delavcev. Tokrat smo posneli delavce Komunalno stanovanjskega podjetja (zaposlene tudi prek javnih del) sredi čiščenja struge Sušca. Od vabljenih sedemdesetih nezaposlenih se je za delo prijavilo le devet delavcev, kasneje so uspeli "prepričati" še dva... Krajevna skupnost je pred nekaj let^r postavila oglasne table, ki naj bPc prispevale k odpravi nereda pfPe plakatiranju. Plakati, ki so dotlej viseljj^ po kostanjih in drugem drevju, zidovju ^ri izložbah in podobnem so se naselili sfUs na oglasne deske, ne da bi zapustfte[ svojih lepih starih lokacij. In anarhij:Pri plakatiranja se tako nadaljuje n:« oglasnih deskah in kjerkoli. Obesa, lepP'^ in zabija kdor hoče in kamor se mt^ zljubi. Pri tem eden drugemu prekrivi^1' že razobešeno ali prej postavljeni^ odstrani, da nalepi svoje oznanilo^3 Plakati, ki so že izgubili svoji9° aktualnost, visijo še naprej ali sf^e raztrgani, odlepljeni, napol razpadi31' spotikajo naokrog. Ves ta nered pa je bil v časih, ko st^e| bila Bistrica in Trnovo še mesto, zeliPri uspešno rešen. Seveda, to je bilo pre^a kakšnimi šestdesetimi leti in kdo bi srr.< danes zgledoval po tistih starinskilp časih. Takratni red plakatiranja pa je bi po spominu, približno tak: takratn*^ občina je postavila oglasne table vsak, ki je hotel, da bi tam visel njegp'^e! plakat, ga je odnesel na občino, plač^ f predpisano takso in odšel. Občinsl<,naJ uradnik je plakat žigosal, občinsljr® sluga, se še spominjate..., ga je nalep1^' na tablo in ga odstranil, ko mu Fre potekel rok trajanja. Plakatiranje kjerkpK0 drugje ali na drugačen način je bil£^a prepovedano, plakat pa odstranjen. L.,e Niti pomisliti si ne upam, da bi k^3 podobnega ali opisano celo predlag2'6" sedanji občinski upravi, saj tvegam, d‘^0l bi bil ostro zavrnjen npr. z utemeljitvijo0 da ga je že davno povozil čas. Zaradi ]v.v bojazni le obotavljivo predlagam, da O ! čas, da se "plakatna anarhija" odpravi. ec I.S. ProVITA0 Inženiring d.o.o. 66250 Ilirska Bistrica Adamičeva 4 tel. 067/41-820 .......... ...1" ...... ' • •' Ustavite predsednika Zelenih IlirsK' Bistrice! Nekako dva ali tri mesece je že, odK8 sem se distanciral od najnovejš politike vodstva Zelenih Ilirske Bistrid V to so me prisilile zle slutnje, poveza? predvsem z delovanjem kluba Galer1 Hodnikov mlin, katerega ustanove^ naj bi bili Zeleni. K temu pismu so f? spodbudila predvsem nasledi1 dejstva: Anonimni članek, ki ga prejelo uredništvo Snežnika, so .................. ii. C “klubaši" prisodili kar meni. Čeprav je I: klub KHM v začetku zamišljen zbirališče resnično samo klubovcev, I ta očitno v svojem delovanju prerasel beznico, kjer se dogajajo raznoraz? stvari vse tja do belega dne. Klub KH1 naj bi bil samostojna pravna oseba svojim žiro računom, predsed? Zelenih pa si je povrh tega prisvojil • „ denar z žiro računa Zelenih in oČi^ misli v tem slogu tudi nadalje^fr-Mimogrede, blagajnik naj bi bil Ififj osebno. Ugovor proti temu očitku m' iN že vnaprej znan, saj se gospodje 7^ kluba nikakor ne morejo sprijazniti Str dejstvom, da je denar, ki je naložeA Doi obveznice, dejansko denar Zelenih ' ra$ ne kluba (te so za enkrat še ved? ^ 5 nedostopne našemu vrlei11 ^lc predsedniku). Kljub zbranim podpis0 ^Ur elanov Izvršnega odbora (ti po mojer? Pst veliki večini niti niso vedeli, kaj dejans* n podpisujejo, saj so se že zdav(V re odstranili od dogajanja v Zelenih) ss an vendarle omogočili ustanovitev klJ0' Končni razloo. ki me ie orisilil k te^ Jh Končni razlog, ki me je prisilil k -zapisu, pa je način, kako naj bi klubo?' Pn< prišli do denarja. Lastnika trgovine > vrti so prepričali, da sem jaz tisti, kir bi poravnal njihov dolg v vrednosti ^ 140 000 SIT. , Pričakujem burni odgovor na (i obtožbe, opozarjam pa vse prizad® da imam še veliko povedati in še vei|P neizstreljene “municije" na razpolagO' s sarEasuriit Sesti književni Prem letnem je v nedeljo, 28.6.1992, doživel -bPo premieri pred šestimi leti - svojo pr Peto uspešno reprizo. Premska ;el Srečanja Združenja književnikov rja Primorske so tako postala ne le najbolj šfUsPešna manifestacija združenja, 5t|ternveč tudi najpomembnejša predstava lijjPrimoske literature. nJ^ačel se je z branjem pozdravnega ep Pisma predsednice združenja, ki je prav mftakrat s kulturnim odposlanstvom IviSlovenije letela v Argentino. Prvič se je J^odilo, da je književni Prem pozdravil jlokateri od predsednikov občine ojc9°stiteljice. To prvenstvo je pripadlo sssedanjemu predsedniku naše občine, jdi^ag. STANETU PROSENU. Dopoldne so se zvrstili številni imenitni stireferati o literaturi slovenske Istre, elcPrimorske mladinske poezije, o Borisu refPahorju in Marjanu Tomšiču (letošnja srrešernova nagrajenca}, ki so jih klpripravili prof. JASNA CEBRON, prof. billGOR SAKSIDA, prof. IGOR tniSKAMPERLE v in prof. INES ifcERGOL-BAVČAR. Dopoldaski del se je jo'Sesedel k počitku, kosilu in pogovorom ičr gostilni pri Davorju, kjer ni bilo težko isKpajti pripravljena omizja z oznako isk raserve", 6. Premska srečanja in 3piservietami, oblikovanimi a la Premska j!Srečanja, za kar je s pozornostjo kolP°skrbela gostilna Davor, siliran, nabit z literaturo in obdan z fjjahkimi poetičnimi Brkini, ki so si kCfdili utrujene strme noge v - iz leta v ga^to bolj čisti - Reki, se je nadaljeval diP°Poldan najprej z območnim rije pacanjem mladih piscev Primorske ijipoje prispevke je poslalo 30 avtorjev), i r1 pa je vodil podpisani, ter z literarnim j vacerom, ki ga je povezovala Ines Cergol-Bavčar. Na literarnem večeru so se zvrstili ZLATKA OBID-LQKATOS, IDA RENAR* DEJAN RAJCIČ, MAJA TOMŠIČ, MILOJKA ZIZMOND-KOFOL, VLADIMIR KOVAČIČ... Glasbeniki, VLADIMIR, KOVAČIČ - čelo, ADNAN ZUBČEVIC - flavta in BOJAN GLAVINA -čembalo, so literate s svojo glgsbo pospremili v zaslužene višine. Sesti Premvse je zaključil s karjolo ANDREJA JELAČINA in glasbo skupine "Bistre" ter s shodom v Smrjah in Živ žavom v parku Nade Žagar, kar je srečanju dalo pečat množičnosti. Tako je letošnji Prem izpolnil vsa načrtovana pričakovanja. Njegov pomen pa je tudi v dejstvu, da mu bo v prihodnjem letu sledil sedmi -kljub črnim prerokbam, ki pa niso iz črnih stoletnih bukev, temveč iz enodnevne celuloze, podobne znanemu papirju nekoliko eksotičnega imena. Ivko Spetič d.o.o. J?va Tei. št. 067/81-285 Podbeže 39, ARA TEL. ŠT. 067/82-402 „^3 Ugoden nakup: ' GRADBENEGA materiala ' »ODOINŠTALACIJSKEGA materiala ' material za centralno ogrevanje ' KOMBINIRANE peči za etažno ogrevanje ■ KERAMIKA in sanitarna keramika Ponudba meseca: ■ sTR0PNI nosilci sveh dimenzij ' OKENSKE in vratne preklade 'ZDELUJEMO: - GARAŽNA vrata, protipožarna vrata, OGRAJE,VOZIČKI • KLJUČAVNIČARSKE storitve po naročilu kupca Kupcem nudimo možnost plačila NA OBROKE ■N S KARTICO ACTIVA St Dr!^0Vna Ijjeratura: Temelji i ra-^thištva (Šinkovec), Slikovni (i v c'1'nski ključ, Metulji v Sloveniji, Fosili it $u. 0Veniji. Vojna in vojaška zgodovina >f 2un n.cev (Švajncer), Kako uspeti v ' trgovini (Gospodarski vestnik): j(i ia|o: V katerem grmu tiči zajec - kvizi 1! F>r(.u9anke za mlade, Leteči medvedki, 1 rol^' (Janša), Skrivnost hiše Ratatata; j (ivani: Bistvo stvari (Greene), Igle ifTin^6*^' Pobratimi (Vosnjak), Zapiski 4 »HTootov0 (Levstik), Kako je ded 0 (Stt, cal na Finsko (Katz), Trnovka 1. wart), Ujetnica (Holt). crafIka ’ crafIka ILIRSKA BISTRICA ŽIV ŽAV V program dela Društva prijateljev mladine za letošnje leto smo si za eno izmed nalog zastavili izvedbo otroškega Ziv žava. Izdelal sem predlog - tako vsebinski kot tudi organizacijski. V pripravljalnem odboru smo ga dopolnili ip se dela lotili že sredi maja. Ce podrobneje pogledam^ lahko ugotovim, da ne gre le za Ziv žav v ožjem pomenu besede. Mislim, da je letošnja prireditev ponudila otrokom vsebinsko zelo kreativno zabavo (ples, risanje s kredo, aktivno sodelovanje z izvajalci programa, lutkovna predstava, oblikovanje z glino in testom, igra z vodo in peskom, stik z živalmi... Vse to se je odvijalo na prireditvenem prostoru, ki je bil posebej očiščen, urejen in okrašen za budne in pričakovanja polne otroške oči. Izvedba takšne prireditve je povezana s finančnimi in drugačnimi sredstvi. DPM nima trajnega in sistemsko rešenega vira financiranja svojih dejavnosti in tako niti tolarja za taksno prireditev. Dela smo se lotili prepričani, da bomo v občini s svojo aktivnostjo in vztrajnostjo zbrali 250 000 SIT, kar bi zadostovalo za izpeljavo zastavljenega programa. Za finančno in drugo pomoč smo zaprosili podjetja od Postojne, Sežane, Ajdovščine, Nove Gorice do Ljubljane z okolico. Gledano v celoti je bila pripravljenost za sodelovanje, žal, večja drugod kot pa doma. Dogovori z večino izvajalci so bili sklenjeni tri tedne pred predstavo, vendar smo osem dni pred “dogodkom" imeli le 41 000 SIT. Kljub temu smo se odločili, da bomo prireditev izpeljali, in da bomo morebitne finančne težave reševali kasneje. Zato smo bili toliko bolj veseli vsakršne pomoči. Skoraj 80 odstotkov vseh stroškov predstavljajo honorarji izvajalcev. Sredi maja, ko se je izoblikoval prireditveni odbor, sem vsem, ki so bili pripravljeni sodelovati v njem, obljubil le kritje materialnih stroškov za njihovo delo. Vsak pa je prispeval še svoj prosti čas, za kar pa ni prejel nikakršnega honorarja. Ocenjujem, da je bilo v prireditev vloženih prek 1500 ur prostovoljnega dela - od zabijanja žebljev do poslovnih stikov z direktorji podjetij. Bronx, romantika, itd. II. DEL Pravijo, da mora vsak članek imeti rep in glavo. Ker so mi zadnjič v uredništvu “demokratično" odrezali polovico tistega čečkanja (dobil sem nekaj tovrstnih komplimentov), bom pač danes poskusil dodati še "rep" in zadevo zaključiti, saj Snežniku preti konec (ne kot nekdanjemu ubogemu Krajanu, ki ga je zmanjkalo po uradnem dekretu, izdanem od oblstnih struktur v znanem slogu "Tu nej potrebnu", temveč zaradi pomanjkanja denarja). Našo vodo so spet očedili - mislim, da ni potrebno pojasnjevati, da za svinjarijo, ki se je nabrala v koritu slavne “Tjece, tječe..." , od zadnjega čiščenja naprej nismo krivi Bistričani, temveč bivša oblast, t. zv. JNA, Komunala in seveda Postojnčani. In ker "nič nič več tako, kot je bilo", ker ni tujcev, Komunala se je občutno poboljšala... bomo zares čudovito idilo ob prijetnem hladu uživali še dolgo. Osebno pričakujem v vodi prve plastične vrečke, avtomobilske odbijače, stare sklede... šele čez dolga dva meseca, kar bi bil svojevrsten časovni rekord čistega obdobja. Uganka, ki me muči: Bistričani vode ne onesnažujemo, tujcev ni - kdo bo torej krivec? In še nekaj besed o odnosih Ljubljana -II. Bistrica: poenostavljeno rečeno, smo Cankarjev dom v Ljubljani gradili tudi mi, palačo Slovenijales prav tako, stavbo Pošte tudi, pomacjamo vzdrževati vse njihove kulturne, kičaste in druge prireditve in ustanove... Ko gremo tja v gledališče, plačamo razen avtobusa še vstopnico po 800 tolarjev (cena je prilagojena evropskim standardom, saj je Ljubljana vendarle v Evropi, ali ne?). Cankarjev dom tudi nekolik® Mnogi otroci in njihovi starši so izrazili željo, naj ne bi takšne prireditve imeli le enkrat v letu. Za nas organizatorje je že to dokaz o uspeli prireditvi. Ziv žav se bo gotovo "zgodil" prihodnje leto, seveda če bo delež zbranih sredstev zagotovljen tudi za skromen honorar tistim, ki bodo pripravljeni spoprijeti se z organizacijo, sicer bo prepuščen novim zanesenjakom. Na koncu naj še enkrat poudarimo, da je prireditev namenjena NAŠIM otrokom, na kar želimo opozoriti tudi tiste, ki letos niso pokazali pripravljenosti za sodelovanje. V imenu otrok in staršev se zahvaljujem vsem sponzorjem in svojim sodelavcem iz pripravljalnega odbora. Predsednik pripravljalnega odbora Milan Vilotič Metkina lončarska delavnica je bila ves čas dobro obiskana. Tega dne se nihče od staršev ni zmrdoval nad popackanimi majčkami in rokami. Glina, testo, pesek in voda so tako prijetni...da ne omenjamo čokoladic, piškotov in tort. pustimo lepo pri miru. Zato pa so cene vsakdanjih potrebščin pri njih nižje kot pri nas, posebno hrana - prebavila imajo izgleda balkanska. Če človeka že ti podatki ne vzradostijo, pa mu srce kar zaigra ob podatku, da morajo mesta, kjer se domovi JNA nahajajo, najemnino za njihovo uporabo plačevati Ministrstvu, ki je tudi v Ljubljani. Tako smo lahko srečni, saj smo na ta način našemu Ministrstvu za obrambo dali možnost sodelovanja v življenju bele Ljubljane, ponosu naše države. In vendar vsa ta pozitivna dejstva ne zadostujejo: ob podatkih, da se vozimo kakih 80 kilometrov na preglede v Izolo, da otroci hodijo v šolo v Postojno, Sežano, Trst in Ljubljano (njihove štipendije, če jih sploh dobijo, so seveda enake ljubljanskim, kar pomeni, da bi bilo najbolj zdravo hoditi v šolo peš - in nova odlična generacija maratoncev je že tu), plače, kdor jih pri nas še ima, so seveda bistriške... Skratka, menim, da nekako ne spadamo na Zahod, sploh pa nas nihče ne "šmirgla". Mi lahko vrnemo le na en način: predlagam ustanovitev svobodne, demokratične, avtonomne itd., itd. republike Ilirska Bistrica, seveda ne v stilu kakšne SAO Krajine, temveč po vzoru na Vatikan. Policija bo slovenska, mi pa bi vsekakor morali ustanoviti ministrstvo za razseljene Bistričane, kot so Dodo Lujkotov, Vojo Bobkov, Katja Kregarjeva, Jože Kopriva, Ivo Širca, Džovi Jenkotov... (imen je ogromno, zato bo treba narediti vsaj dva oddelka: prvi bo veljal za Slovenijo, drugi za ostali svet). Konec? Dimitrij Bonano drugače Predstava se je začela z nastopom Andreja Šifrerja, ki na svoje vprašanje:"Pa v koga si zaljubljen?", ni in ni dobil željenega odgovora. Kar po vrsti so bili vsi zaljubljeni v v svoje mamice in očke. Proti kocu Živ žav je nastopila še Romana s svojim živahnimi skladbicami. Otroci so občudovali kozo, hrčka in neutrudnega konjička poni. Čisto na koncu jDa so balonarji poskušali dvigniti v zrak čisto pravi balon, kar pa jim ni uspelo. « ?* JV K* A: 114 - Malo na čolnu, malo peš, malo kot žabe in malo kot ribe... 1111111 liiiiiii lili Hilli C Gregorčič. Treniral nas je Tone Stemberger, Vladimir Petričič pa je zdaj direktor slovenske reprezentance. - Kdo so sicer še vaši trenerji in kako trenirate? Treniramo tudi šestkrat tedensko, nekaj dni pred tekmovanjem pa "počivamo". Treniramo na več streliščih, da spreminjamo okolje. Slovensko reprezentanco zadnje leto vodi eden najboljših trenerjev trapa v svetu, Rus Vadim Hvilon. Z njim je podpisana pogodba za čas do naslednjih olimpijskih iger. Odkar nas je 'V roke prijel" ruski trener, je zelo opazen naš napredek, v celoti smo na primer zamenjali stil. -Od kod denar za opremo in tekmovanja? Vsak strelec strelja s svojo puško, ki pa je draga zadeva. Pri puški je važno le to, da se ne kvari; najpomembnejši del puške je kopito. Strelec mora biti v čimbolj naravnem položju. Če je kopito prekratko, je sključen, ce je predolgo, spet ni v redu; nobena mišica ne sme biti posebej napeta. Streljam s puško Perrazzi. V tej firmi so me "izmerili" in izdelali kopito, primerno za mojo konstrukcijo. Dragi so tudi naboji, vsak stane 40 tolarjev. Na enem treningu postreljaš na primer 100 golobov s 140 naboji, kar znese skoraj 6000 tolarjev, in tako vsak dan, mesece... Naboje smo prej dobivali iz Trepče, zdaj pa jih reprezentanca uvaža iz Italije. Precejšnji so tudi stroški potovanj, sicer pa si slovenska reprezentanca prizadeva dobiti sponzorja med tovarnami orožja. - Andraž Čeligoj nam je v drugi številki Snežnika opisal osebnost lokostrelca, ti pa nam zdaj opiši osebnost strelca na glinaste golobe. Naš trener pravi: ko obvladaš tehniko, ki je na primer 95 odstotkov uspeha, so pomembni le še živci in psihična stabilnost. Tekme trajajo tri dni, kar je zelo naporno, zato dosti časa posvečamo tudi fizičnim treningom (na bivšem vojaškem poligonu). - Kako je razvito strelstvo v svetu? Ta šport je najbolj razvit v Italiji, kjer je tudi največ manjših tekem. Na evropskem prvenstvu v Istambulu so Italijani pobrali največ medalj. Zanimivo je tudi, da se dostikrat zgodi, da dosegajo mladinci boljše rezultate kot člani. Tako je bilo tudi v Istambulu, kjer je mladinec zadel 196 , član pa 194 golobov. Dragica Prosen Finale v streljanju na glinaste golobe Finale v streljanju na glinaste golobe V soboto, 4. julija, je na trap strelišču potekala finalna tekma slovenske lige v streljanju na glinaste golobe, disciplina trap. Udeležile so se je tri ekipe iz "Vzhoda" (Ormož, Ptuj, "Iverka" Slovenj Gradec) ter tri skupine Zahoda ("Svoboda" Senožeče, "Olimpija" Ljubljana, "4. junij" Ilirska Bistrica^ Po pričakovanju je zmagala ekipa iz Senožeč, domačini pa so bili presenetljivo drugi. V bistriški ekipi so tekmovali Andraž Lipolt, Uroš Stemberger in Igor Dekleva. Ekipni uspeh je dopolnil se Andraž Lipolt, ki je v finalni seriji med posamezniki zasedel drugo mesto v članski in prvo v mladinski konkurenci. V nedeljo, 5. julija, pa sta se na TRADICIONALNEM DVOBOJU srečali ekipi SLOVENIJE IN HRVAŠKE. Kot že po tradiciji je zmagala hrvaška ekipa (266 golobov, slovenska 262). Presenetila pa je druga slovenska ekipa, ki je tekmovala izven konkurence in je sestrelila 269 golobov. V tej ekipi je streljal tudi Bistričan Igor Dekleva. Igor se je uvrstil tudi v finalno serijo med posamezniki in zmagal (25 golobov). Še obvestilo: enodnevna karta 'V ribolov na Moli stane 350 SIT, za jez5 Klivnik pa 500 SIT. Karte lahko kupi«6, gostilnah pri Grščetu v Kosezah, '< Stefanu v Harijah in Domu upokojen51 ► v Ilirski Bistrici. KOZLEK PROIZVODNJA - TRGOVINA - STORITVE Rozmanova 19, II. Bistrica TEL., FAX 067/41-630 G PRODAJALNA: VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSl1 > KRMILA, GNOJILA, SEMENA, ZAŠČITNA SREDSTVA.. NOVI STROJI IN KOMISIJSKA PROD* K KMETUSKE MEHANIZACIJE 1 im POSTOJNA PODGRAD ZABIČE primorje ajdovščina ENOTA BISTRICA IL. BISTRICO cenjenim STRnnKnm nuDitf^r Vse vrste gradbenih in mizarskih stori11 asfaltiranje, montažne hale. Prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov. Is *v, Izposojamo gradbene odre in opažni material. *s, fbi