MENTOR UST ZJI SREDNJEŠOLSKO DUJtiTVO S Št. 3.::: Letnik V. : s::: Urejuje :::: dr. Anton Breznik Za leto 1912/1913 »Mentor« » 1912/1913 «* V. letnik » Zvezek 3, VSEBINA: Pdmetiva. (Ksaver Meško.).....................................49 Za klavzuro. (Domen Otilijev.) (Dalje.).......................55 Nekaj statistike o balkanskih državah. (Prof. dr. V. Šarabon.) ...........................................................57 Mantis religiosa. (Prof. Fr. Pengov.) (Konec.)................61 čez Dunaj in BudimpeSto v Belgrad. (Jos. Lavtižar.) (Dalje.)................................................65 Slovo. (Pesem.) (Fr. Zalko.)..................................67 Navod za Sahovo igro. (Andrej Uršič.) (Dalje.) .... 68 Mladost. (Pesem.) (Fr. Žalko.)................................69 Drobiž..........................................................70-72 Lepa priložnostna darila. ^ tvoralika Jaloga.*^** Dobro In poceni se kupi le pri meni, kar Je obte znano. — Ure budilke od S K naprej; nlkel-naste lepe anker ure od K 4'HO napre); srebrne dl.-rem. ure od 7 K naprej; srebrne anker-rem. ure od 10 K naprej; diamantni prstan od 18 K naprej; briljantni prstan od SO K naprej. — Lepe novoatl v kina- ln pravem arebra po inllanlh cenah. Naročajte novi cenik s koledarjem tudi po poiti zastonj. — Singerjev! šivalni stroji od #0 K naprej, tudi za pletenje (pouk brezplačen). Fr. Čuden, trgovec in urar v Ljubljani. Fr. P. Zajec, izprašani optik, Ljubljana, Slari In 9 priporoča svoj dobro urejeni optični zavod kakor tudi razliCne vrste naofinlkov, SCipaicev, toplomerov, daljnogledov itd. Popravila očal, SCipaicev itd. isvrSuje dobro in ceno 1 Izhaja v zavodu sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano prvega dne vsakega meseca in stane za dijake dve kroni, za druge naročnike Štiri krone na leto. Tlak „Katoll8ke Tiskarne* ▼ Ljubljani. — Odgovoriti [lastnik AlojslJ Markei. List za srednješolsko dijaštvo. Letnik V. Ksaver Meško: Pametiva. Največji praznik v letu je bila za nas deco pametiva, dan nedolžnih otročičev, ko smo hodili z dolgimi šibami in velikanskimi torbami od hiše do hiše tepežkat, za kar smo dobivali ržene ali zmesne kolače, pri kaki bolj ubogi ali skopuški hiši tudi le ajdinske, jabolka, orehe, režnje ali krhlje, krajcarje, ali celo žemlje, majhne sicer, po krajcarju kos, a za nas najlepši in najbolj zaželeni dar. Hiše, v katerih smo dobili žemlje, so nam ostale v posebno prijetnem spominu. In največ nemira vse leto, največ skrbi je povzročal ta dan mladim našim srcem. Tedne in tedne poprej smo sanjarili samo o p&metivi. Ko smo ob dolgih novembrskih in decembrskih večerih, ko smo v mraku in v temi, preden so oče prižgali brljavo svetilko, sedeli okoli velike, tople peči, se je sukal dobršni del pogovora okoli piimetive. Kateri dan da bo, to smo vedeli že od prejšnjega leta: ko smo dobili novi koledar, je bila naš prva skrb, da smo Pogledali po pametivi. Zdaj nas je skrbelo, kakšno vreme da bo. Ali bo kopno, zmrzlo? Ali bo velik sneg? Resnično, nismo si &a želeli! V vse misli, še v molitve, so nam je vrivala pametiva, Celo v sanjah so nas vznemirjale skrbi zaradi piimetive. Zasanjal sem kdaj, da sta brata Lojze in Tone že odšla po piimetivi, mene pa niso zbudili, in sem ostal doma. Tedaj sem se dvignil v postelji in sem bridko zajokal. „Kaj pa ti je?“ — je povprašal skrbni očetov glas. „Zakaj pa me niste zbudili ?“ „Cemu pa? Kaj pa hočeš ?“ „Da bi šel na pametivo. Lojze in Tone sta že odšla, mene pa niste zbudili.“ „Kje je še pametiva! Se ti je pač sanjalo. Le leži in spi.“ Pomislil sem. V zaspani glavi se mi je polagoma zasvitalo, da res še ne more biti pametiva. Pomirjen sem legel in spet zasanjal. Nisem še hodil v šolo, ko je bilo tisto znamenito leto. Sosed, Matija Skuhala, učitelj in kmet, ga je naredil znamenitega. Nekega dne, ko se je krepčal pri nas z domačo žganjico, slivovko, in je postal že zelo zgovoren, je nenadoma izdal skrivnost. „Pajbje (fantje), pri nas bodo letos za pdmetivo žemlje. Ker je ravno v nedeljo !“ Kakor lepo, srečno razodenje so vplivale te besede na nas. Od tedaj so nam bile druge hiše mnogo manjšega pomena; važnost je imela le Skuhalova, kjer bodo dajali žemlje. Kmalu smo razglasili veselo vest prijateljem po vsej vasi. Odtedaj nam je čas lezel še bolj po polževo. Šteli smo nemirni in polni pričakovanja dan za dnevom, a zdelo se nam je, da pa-metive nikoli ne bo. Snega je zapadlo v tistem adventu izredno veliko. Proti Ho-žiču je pritisnila zima, d^ je pokalo drevje, so zamrzovali studenci in zmrzovali ptiči. To nam pač ni bilo pogodi. A da bi se zime ustrašili in ne bi šli po pdmetivi, na to seve ni bilo misliti! Tako se je približevala težko pričakovana nedelja. Nemir je postajal večji in večji. Lojze, ki je bil najmirnejši in, ker najstarejši, tudi najpametnejši, je v soboto izjavil: „Jaz grem k rani sv. maši. Pdmetiva mi tako ne odbeži.“ A midva s Tonetom sva si pripravila šibe. „Navsezgodaj vstaneva in greva vsaj k Skuha-lovim. K drugim lahko gremo pozneje skupaj11 — sva sklenila. A zvečer tiste sobote so oče odločili: „Jutri le ostanita v postelji, da mi pridemo od sv. maše.“ „Zakaj, oče?“ — sva se oba zavzela in prestrašila. „Premrzlo je, zgodaj ne bo mogoče nikamor iti. In nedelja je, no spodobi se.“ Potrta sva legla. A menda sva v srcih oba mislila: „Cerkev je daleč, sv. maša traja dolgo, medtem prideva midva petdesetkrat k Skuhalovim in nazaj, če treba. Niti vedel ne bo nihče.“ Ril je še mrak, ko me je drugo jutro brat budil: „Vstani! Pojdeva k Skuhalovim.“ „Ali je že čas?“ Bil sem takoj povsem na jasnem, da je pdmetiva. In takoj sem bil čisto zbujen, dasi so me morali druga jutra dolgo tresti, preden sem mogel povsem pregnati iz oči spanca in se dvigniti. Danes pa sem bil v trenutku iz postelje. „Pa greva!“ A prvotna radost je kmalu skopnela. Zakaj gorje, hlače sem sicer našel in telovnik na navadnem mestu, kamor sem odložil zvečer obleko, a suknje ni bilo nikjer, nikjer ni bilo čevljev. Tonetu se je godilo istotako. „Poskrili so nama jih, da ne bi mogla nikamor iti“ —je izpre-govoril napol žalosten, napol vdan v neprijetno usodo. Iskal je nekaj časa po vseh kotih, a našel ni ničesar. „V omari bo vse skupaj" — je vzdihnil po dolgem brezuspešnem iskanju. — „A omara je zaprta. Tako bodeva morala res čakati, da pridejo iz cerkve.1* Žalostna sva sedla na klop ob peči. Tiho je bilo v hiši in mirno, pravi Gospodov dan, poln miru in molčeče svečanosti. Sestra je bila pač doma, to sva vedela. A opravljala je pri živini kakor vsako nedeljo. Tako ni bilo nikogar, ki bi nama pomagal s svetom ali dejanjem. Brat se je oziral nemirno po sobi in je tuhtal. Nenadoma je ves oživel in je skočil s klopi. Pogledal sem ga in v poltemi sem videl, da se mu lice smeje od veselja. »Glej, tukaj ob postelji so očetovi škornji. Za durmi vise očetove in stričeve suknje. Čaj, morda najdem v drugi sobi še materine Čevlje, za tebe!“ Hitel je v manjšo sobo. „Hes“ — sem pomislil tudi jaz — „saj ni, da bi morala imeti ravno svojo obleko. Pa oblečeva in obujeva očetovo, stričevo in materino.14 Že je prinesel brat iz sosedne izbice materine vsakdanje čevlje, stare in trde. :)a* Sv. Mi Imel v Benetkah. „Kar obuj! Jaz pa bom očetove škornje.14 Obul sem kar na boso nogo, vpeljal trakove in zadrgnil kolikor mogoče tesno, da ne bi šla preveč zima v nje. „Tukaj pa imaš stričevo tedensko suknjo. Kar drži roke, ti jaz oblečem. Predolgi so rokavi? Seve so. A te vsaj ne bo tako zeblo v roke. Čakaj, jaz oblečem očetovo in obujem škornje, pa greva.“ Nataknil si je ogromne, precej obdrgnjene in rjave škornje in je zlezel v suknjo. Jaz pa sem stal na tleh ob peči kakor strašilo v prosu. Dolgi rokavi so mi segali ravno do tal. Drobne roke so komaj čutile, da imajo kaj oblečeno, tako široki so bili rokavi za težko delo prikrojene obleke delavca-kovača. „Pojdiva! Pa tiho, da Micka ne bi slišala." Tiho? Klop-klop, klop-klop sva ropotala po lesenih tleh v sobi, klop-klop, klop-klop še glasneje po kamenitem tlaku v veži. Morala sva biti zelo smešni prikazni. A svečanost dneva in trenutka je bila tolika, da se smešnosti nisva prav zavedla. Da le prideva k Skuhalovim in dobiva žemljo, to hrepenenje nama je polnilo srci in vse misli. „0 ti šment! To pa nama je naredila Micka“ — se je razsrdil Tone pri vežnih vratih. Bila so namreč zaklenjena. „Pa bodeva morala počakati, da pride iz hlevov. Tedaj že odpre41, — sem pripomnil vdano in skromno. „Ne bodi nor! Ali misliš, da bi nama pustila iti? Kaj še! Saj vidiš, da so vsi proti nama, Micka tudi.44 „Kaj pa naj storiva? Ali greva nazaj v sobo?44 V veži je bilo namreč neusmiljeno mrzlo. Zato sem si zaželel nazaj v sobo, dasi sem skoro ravno tako ali še bolj hrepenel po žemlji. Brat je pomišljal. „Ne! Če sva že na poti, tudi greva. Pojdiva'skozi zgornjo klet.44 „Ali boš mogel odpreti vrata?44 „Bom.“ Klop-klop, klop-klop sva ropotala skozi kuhinjo in shrambo za njo v klet za žito. Tone je res odpahnil veliki železni zapah vrat na dvorišče. Stopila sva na prag, visok skoro kakor odrastel človek. „Čakaj, jaz se spustim prvi dol. Potem so spustiš ti, jaz pa ti od spodaj pomagam. A tiho, da Micka iz hlevov ne opazi.44 Spustil se je na zmrzli sneg. S težavo je spravil tudi mene dol. Čudovito okoren sem bil v velikih čevljih, še bolj me je ovirala suknja z dolgimi rokavi, v katerih so se izgubljale roke, da jih skoro nič nisem mogel rabiti. „Zdaj pa le hitro! A tiho, da Micka ne sliši.44 Tiho? Čudež bi bilo to! — Tako je spet šlo po zmrzli, olede-neli poti okoli hiše: Klop-klop, klop-klop... Kakor bi kamenar udarjal s kladivom ob kamen. Mrzlo je bilo neusmiljeno. Komaj je odprl brat vrata pri kleti, nama je zima puhnila nasproti kakor najhujša sovražnica. Kakor z ostrimi noži nama je rezala v lica, v ušesa, v oči, da so se napolnile s solzami. In gor po rokavih je planila, kakor plane besen polh v lovčevo obleko. Z divjo, ledeno jezo se je zagrizla v prste, za nohte, in se je ovijala z mrzlim telesom rok gor do ram in se zajedala v nje. In na prsi se je vrgla ter je pikala in ščipala, da sva drgetala. Ko sva sedaj klop-klop, klop-klop hitela mimo hlevov ter se boječe, v velikih skrbeh ozirala, ali ne bo stopila vsak hip sestra iz hleva, golido z mlekom v rokah, je besni naval za hip nekoliko odnehal. A ko sva s težko obuteljo in z dolgimi suknjami s težavo zlezla čez prelaz in sva zavila za ogel hlevov in na prosto, naju je neusmiljena sovražnica napadla s podvojeno silo in jezo. „Mrzlo pa je!“ — je re-signirano pripomnil Tone. Menda je slišal med klop-klop, klop-klopom škornjev in čevljev, kako se tresem, in mi šklepetajo zobje. Mimo hiše prvega? soseda, Horvata, za katero pa se sedaj nisva brigala, ker sva vedela, da tam ne bo žemelj, sva priklopotala in prištorklala do Skului-• ovili. Kar oddihavala sva si, ko sva ropotala po dolgem, polžkom podstenju iz opeke: „Segrejeva se pri Skuhalovib, potem šele greva spet domov.11 A na pragu je sedela že nova nesreča, čakalo že drugo bridko razočaranje. „Zaklenjeno jel“ — je napol jezno, napol obupno priznal brat, ko je nekajkrat pritisnil veliko, mrzlo železno kljuko, ne da bi se vrata odprla. „Zaklenjeno?“ — sem sc prestrašil. — „Ivaj pa bo zdaj?11 Prestol Karolu Velikega No da bi odgovoril, je Tone začel ropotati po vratih. Čez nekaj časa zaslišiva v veži poltihe, previdne korake, potem pritajeno šepetanje. Nazadnje vpraša dekliški glas: „Kdo pa je?“ „Kaj pa vprašaš, Pepca! Saj slišiš, da sva midva, Meškova.“ „Kaj pa bi rada?“ „Kaj'? Ne vprašaj vendar tako nespametno. Na pametivo sva prišla, saj veš.“ „Pa je zaklenjeno. Ključ pa so vzeli oče s seboj v cerkev.11 „Presneta stvar!“ — se je jezil brat in je prestopal v velikih škornjih z noge na nogo. — „Torej sva zastonj prišla! Pa v taki zimi!“ Jaz sem stal ob njem ves žalosten in ves zmrzel, trepetajoč v veliki, dolgi suknji, ki pa me vendar ni varovala mraza. Z rokavom sem si neokretno brisal oči, mokre od solz, in nosek, tudi moker, a ne od solz ... Brat pa se ni dal kar ugnati. Pričel je mešetariti s Pepco. „Veš kaj, Pepca, ker sva že tukaj, pa nama kar ti daj žemlje. Je tako vseeno.11 „Kako pa, ko pa je zaprto?“ „Skozi okno.“ „A saj ne moremo Notranjščina cerkve v Innichenu. ko pa imai° oče zaklenjene.11 Zdaj sva bila premagana! „0 ti presneta reč!‘; — se je spet srdil brat. Jaz pa sem le z veliko težavo zadrževal jok. „Pa pozneje pridita, ko bodo oče doma.'1 „Pa prideva. Z Bogom, Pepca.“ Med potjo sem že jokal in očital bratu: ,.Zdaj pa imava žemlje!“ „Kdo pa bi mislil in vedel, da bodo zaklenili vrata in še žemlje!” — se je nevoljno opravičeval Tone. Napol trda in zmrzla sva prišla domov. Obema nama se je za-nohtnlo na rokah in nogah. Doma pa spet nisva mogla noter. Skozi klet seve tudi ne. „Pa sta vendar hodila!u — se je jezila sestra, ko sva jo šla klicat v hleve in prosit, naj nama odklene. — „Ali vama niso rekli, da ne smeta. Prav vama je. Ko hi vama le prsti odpadli! Mislim, da tako bodo.“ „Ti bi nama seve privoščila" — je jezno mrmral hrat ter je tiščal roke zdaj pod pazduho, zdaj je hukal v nje, da bi jih ogrel. Jaz sem bil za vse to že pretrd in v preveliki obleki preokoren. Šele, v sobi sem se polagoma ob glasnem joku in stoku malo odtajal in oživil. Prsti nama sicer niso odpadli. Tudi žemlje sva nekaj ur pozneje dobila. A tiste nedelje, tiste pametive in tiste poti k Skuha-lovim ne pozabim vse življenje . . . ==!%Q^U2 -------- Domen Otilijev: Za klavzuro. (Dalje.) Tam zunaj je bilo petje in šum. Kozarec je trčil s kozarcem in želja po veselem življenju je kipela iz srca v srce. Čemu žalostnih dni, ko je že dolina solzna? Zakaj naj bi šel človek po trnjevi stezi, ako je cesta pred njim gladka in široka? In čemu vprašanje: Kam zavozi cesta in kje bo končala? Tukaj sveta tišina. Zamolkli glasovi prihajajo iz udanili src. polni obtožbe in milostne prošnje. . . . quia peccavi nimis . . . mea maxima culpa. Ideo precor . . . Celo življenje, ki si nam ga dal, Gospod, izročamo v Tvoje roke, zato nam podeli mirno noč in srečen konec! Naše duše so tešče in naše oči bdeče; premagali bomo sovražnika z molitvijo v srcu. Orgle so zapele tiho koralno melodijo. Blagodoneče se je odbijal glas ob stenah in združil vase krasni spev očetov v koru: Salve Regina. Velik in zadnji vzdih k nebeški kraljici po trudnem dnevu, mil in ljubezniv spev k mogočni priprošnjici na večer življenja. Tih akord je zaključil slavospev in vtihnil je odmev ob stenah. Sklonile so se glave čez dolge klopi in žalostna molitev je kipela k Bogu. Iz globočine srca je privrela prošnja za uboge duše v vicah. Si iniquitates observaveris, Domine, Domine, quis susti-n e bit? Še enkrat se spomnijo menihi umirajočega sv. očeta Benedikta. Kakor so si izvolili za vzor njegovo življenje, tako si žele zdaj smrti njegove. Blagor njim, ki so pripravljeni na pot, kajti smrt so le vrata v veselje nebeško! Tiho kakor so prišli se priklonijo oltarju in odidejo v celice. Moja celica ima okno na cesto. Hrup in žvenket kozarcev ni še ponehal, v samostanu je pa vse tiho. Včasih se zaslišijo trudne stopinje po dolgem hodniku in kladivo na zvoniku, ki odmerja čas po določenih udarcih. Govoriti ne smo ni oče ni brat; čas je premišljevanja in tihe zasebne molitve. Prižgal sem svečo in sedel k mizi. Nad njo je viselo razpelo in na straneh podoba sv. Benedikta in sv. Školastike. Sv. Benedikt je imel oči vprte vame, z desnico pa jo kazal na svojo regulo: kakor bi zahteval od mene stroge pokorščine. Sklonil som glavo v roke in so zamislil. Misli moje so romale proti jugu. Daleč za topoli in liribovi je stal dom, reven in s slamo pokrit. Naslonjen je bil na porastlo reber in poljubljal ga je prvi solnčni žarek. Ozka in strma steza je vodila čez pobočje do njega. Pridna očetova roka, ki ni opešala v skrbeh do matere in sina, ga je postavila tja gori v vidno znamenje družinsko slogo in sreče. Tam sem sanjal prve sanje in gradil gradove v nebo, tam so mi vsadili v srce Kristusovo voljo in ljubezen do dobrega. Kako lepa si, mladost! Biserno polje, ko posije žarek nanj* in gorsko jezero, ko ga solnce zapušča; ne zamenjam vaju s tistimi prelepimi dnevi. In vendar! Biserno polje se ne postara in gorskemu jezeru niso dnevi .šteti: solnce pride čez njiju in spet sta polni krasot. Mladost izgubljena, lepota izgubljena! »Kaj misliš: v šolo ga dajva!« »Dajva ga! Jaz sem tudi to mislil.« »V mestu se pokvari.« »Naj pa pri oo. frančiškanih stanuje. Pomagal jim bo in oni mu bodo pomagali.« »Tako bo že prav!« In septembrsko nedeljo zjutraj sem so jokaje poslovil od matere in slamnate koče na rebri. Z očetom sva šla v mesto. Dolga jo bila pot in čim dalje od doma, tembolj tesno pri srcu. Zjokal bi so, a nisem smel. Oče ni mogel videti solza. Kazal jo na hribe in dolino, ki se je odpirala, a srce moje se jo v duhu oziralo na prehojeno pot. Saj je dobro tam gori in čemu me peha iz hiše? Tam doli so tuji ljudje, ki ne poznajo slamnatih koč. Fant, še bolje se ti bo godilo in takrat ne zabi rok, ki so to rodile in peljale na to pot!« In ko sem vzrl mesto na ravnini, ogromno in belo zidovje, mi je strepetalo srce. Čutil som, da jo mojo življenje ustvarjeno za samoto, za tiho in mirno domovje med gorami, zato se me je polastila žalost. Sklonil sem glavo in niso,m hotel gledati na ravnino. Tudi nogi sta skrajšali korake. Moje misli so bile šo vedno tam gori pri zapuščeni materi; v njenem naročju jo dobro in v njenem zavetju jo varno. Mati, zakaj ste mo pahnili od sebe? Domotožje in hrepenenje po materi mi je razburjalo srce. »Oče, pojva nazaj k materi! Pri materi je bolje.« »In ko ne bo več matere?« Stresel sem se. Ko bi ne bilo matere! Da, in ko ne bo matere ne očeta? Kipela so moja čuvstva in solze so1 mi stopile v oči. Naenkrat sem se začutil samega na celem meni poznanem svetu. Tako samega! Očeta ni več, matere ni več! Moja noga je na cesti brez vodnika in brez opore. Za mano spomini, pred mano velika vprašanja ... Na samostanskih vratih je pozvonilo. Zbudil sem se iz misli in vzdignil glavo. Sv. Benedikt je še vedno zrl name, zdaj nekam neveselo in očitajoče. Bila je spet skušnjava, ki je slikala mladostne dni in zbujala hrepenenje po njih. Z najlepšimi barvami je slikala, da so niso mogle nasititi oči, a razum je bežal od varajočih slik. Čemu hrepenenje, ko je noga na pravi poti do cilja? In vendar! Ne, ne! Proč te slike in proč misli! ». . . in nas ne pelji v skušnjavo, temveč reši nas hudega. Amen.« Vpihnil sem luč in legel k počitku. Trudnemu od dolge poti jo, poslal Bog trdno spanje . . . (Dalje.) milijonov, izvažajo pa za 1—2 milijona kron, in sicer koze, govedo, ovce, ribe, sir, preka- Katedrala v Sevilli. jeno meso, usnje, kože, volno, vino, sadje. Poštnih uradov je 21, brzojavnih 24, železnica meri 18 km. Cetinje imajo 4000 prebivalcev, Podgorica 10.000, Ulčinj 5000, Nikšič 4000, Bar 2000, znani Kolašin 1000 itd. Novci, mere, uteži so avstrijskega, ruskega, turškega izvora, sedaj imajo pa tudi svoj denar, kujejo ga pa v Avstriji. Srbija je konštitucionelna država od 1.1882. Kralj Peter iz rodbine Karadžordževičev je rojen 1. 1846, vlada od 1903. Prostolo-naslednik Aleksander je rojen 1. 1888. Petkrat je večja Srbija od Kranjske, 48303 km2, našteli so 1.1910 2,911.700 ljudi, nad 60 na km2, 13% v mestih, 87 na deželi. Večinoma so srbskega pokolenja, dosti pa tudi Rumunov, Židov, ciganov, Nemcev itd.; poleg pravoslavnih so našteli 14.000 mohamedanov, nad 8000 katolikov, 6000 Židov itd. Izdatki 1911 (poleg izrednih za vojaštvo itd.) 116,760.000 kron, dohodki 240.000 kron manj; državni dolg se je od 1911 na 1912 znižal za 14 milijonov, sedaj znaša nad 640,000.000 kron. Koliko je armade, ne vemo, kakih 150—200.000, morebiti tudi 300.000. Na papirju šteje aktivna armada v vojni 287.273 mož, deželna bramba 194.664, vsega skupaj torej skoro pol milijona. Uvoz 1910 je znašal 82,320.000K, izvoz 95.520.000 K, izvažajo pa: slive, sadje, volno pšenico, koruzo, ječmen, vino, kože, prašiče, govedo, konje, perotnino, loj, vosek, zelenjavo itd. Poštnih uradov 1910 je bilo 1529, brzojavnih 208, žice 8289 7c/i», železnice 806 km. Novce, mere in uteži imajo sedaj iste kot v Franciji, dinar je frank = 100 para. Belgrad šteje 90.000 prebivalcev, Niš 25.000, Kragujevac 18.000, Leskovac 14.000, Vranja 12.000 itd. Bolgarija, najmočnejša in najsimpatičnejša krščanska balkanska država. Bolgar = delavec. Knez Ferdinand se je 1909 proglasil za carja, pomaga mu sobranje. Rojen je car 1.1861, vlada od 1887, prestolonaslednik Boris se je rodil 1. 1894. Deset Kranjskih približno bi našlo prostora v Bolgariji, nad 96.000 km2 ima (prava Bolgarija 63.751, Vzhodna Rumelija pa 32.594); koncem 1910 so našteli 4.329.000 ljudi, 42 na km* (3,087.000 -f- 1,242.000, 45 in 26 na km2). Večinoma so Bolgari, vendar so našteli 1905 še nad pol milijona Turkov, ki se pa dosedaj dobro drže, 88.000 Rumunov, 70.000 Grkov, 37.000 Židov, 67.000 ciganov itd. Poleg pravoslavnih je 604.000 mohamedanov (tudi nekateri Bolgari, Pomaki imenovani, so mohame-dani), 30.000 katolikov itd. Dohodki 1911 173,520.000 kron, stroški 197,160.000, dolgovi 540,120.000, uvoz 1910 162,440.000, izvoz pa 125 milijonov 520.000 kron. Izvažajo pšenico, rž, ječmen, koruzo, oves, krompir, moko, volno, loj, bob, govedo, ovce, usnje, kože, sir, surovo maslo, vino, rožno olje i. dr. Merijo po kilogramih in motrili, od 1.1892. obligatorično. Stara oka jo 1278 kg., stara krina pa 20 litrov. Lev = frank, ima 100 stotink. Poštnih uradov jo 2203, brzojavnih 295, žic 13.000 km, železnica 1911 1928 km, v delu jo je 303 km (čez Balkan, škoda, da še ni dovršena, prehitelo jih je). Zadnje dni so časopisi poročali, da so jo v naglici za silo dovršili. Na papirju imajo v vojni 190.000 vojakov, v resnici več, druge države manj. Poznavalci pravijo, da tako resna država kot je Bolgarija najbolj zna ceniti usodepolni boj, da je napela vse sile, seveda na skrivnem, in ne motimo se, če zvišamo število vseh bojevnikov na pol milijona, več kakor vse tri zaveznice. Pri bolgarski armadi je odločitev. Škoda, da imajo premalo mornarice, kakih HO torpednih čolnov in malih ladjic. Bog jim daj srečo, zaslužijo jo. Sofija ima 103.000 prebivalcev, Plovdiv 48.000, Varna 41.000, Huse (Ruščuk) 36.000, Sli ven 25.000, Šumla 22.000, Tatar Pazardžik 18.000, Burgas 15.000, Kiistendil 14.000, Kazanlik 11.000 itd. ====& Prof. Fr. Pengov: Mantis religiosa. (Konec.) Bogomoljka pazi na plen kakor ris v rogovili. Marsikaka tolsta pečenka ji brenči mimo ust, po tleh teka celo velik zelen kuščar, ki bi se obliznil z našo znanko. Ura za uro hiti. a zajutrka še vedno ni na mizi. Slednjič se vendarle usede velika modra muha koncu veje, da se odpočije. Lizala je bila zrelo grozdje in pokušala raznovrstno grozdičje. Kdo ve, kam položi s\oje jajce in koliko škode bodo povzročile izlezle žerke (ličinke), če ne poseže vmes naša bogomoljka! Ta se približuje oprezno, korak za korakom, muhi v njeni opoldanji siesti, ko se greje v prijetnem solncu in snaži z nožicama prah s svojih kril. Zdaj se zavrti muha naokoli, tako da bi lahko opazila sovražnico; a ta obstane v momentu nepremična kot kip. Omejena hutica ni opazila ničesar, menda je imela prežečo žival za list ali mladiko. Zdaj se obrne muha zopet naprej, bogomoljka pa nadaljuje svoj vojni pohod ravno tako urno kot previdno. Slednjič sta blizu na streljaj; en skok, en sam siguren zamah — muha je v kleščah umorjena, zajutrek zaslužen; za kosilo se dobi že še kaj drugega. On, ki nasičuje mlade krokarje v gozdu in lačne orliče pod gorskim podmolom, pogrinja dan na dan mizo tudi bogomoljki na vipavskem grmu. Toda, prijatelj moj naravoslovski, samo enkrat se mi je posrečilo opazovati zunaj v naravi prizor, kot je ravno opisani! Opazovati natančneje življenje naše žuželke zunaj na prostem vobče ni mogoče. Zato pa ti svetujem delati, poskuse z bogomoljko doma pod zvoncem iz mreže, ki stoji na pladnju, posutem s peskom, vanj pa vtakni grmiček suhe materine dušice in ploščat kamen za odlaganje jajec. To je cela oprava. To vilo postavi v svojem laboratoriju na mizo blizu okna, da jo lahko obseva solnce. Tam v drugi polovici avgusta dobiš po Vipavskem in drugod dovolj živali za poskuse v suhi travi in na grmovju ob potu. Domovina naše Mantis religiosa je južna Evropa gori do Moravskega, do Breis-gava in Frankobroda ob Menu kot severnih meja, poleg tega pa vsa Afrika; seveda ima tudi novi svet svoje bogomoljke. M. caro-lina v Severni Ameriki, v Južni Ameriki pa uganja svoj terorizem požrešna argentinska bogomoljka, ki meri do 3 čevlje in ne prizanaša niti manjšim pticam. Ker imajo bogomoljke apetit, da mu ga ni para, zato njihova aprovizacija, ako se vleče dalj časa, ni popolnoma brez težav Tinska cerkev v PrHfd. tembolj, ker ravna ujetnica v kletki s podano divjačino mnogo bolj samopašno in potratno, nego bi mogla pod svobodnim solncem. Menda ji dolg čas v ujetništvu polni glavo z raznimi muhami. Opazujmo danes tak poskus, kakoršnih je napravil znameniti francoski naravoslovec Fabre na stotine! Pod zvoncem imamo mogočen eksemplar bogomoljke in veliko rjavo kobilico-selko. Slednja stopica brezskrbno po omrežju, bližajoč se bogomoljki. Ko pride v zadostno bližino, se jame bogomoljka krčevito tresti in izpreminjati v grozno strašilo. Kot bi šinila električna iskra, tako hitro dobi žival povsem drugačno podobo. Mimika jo tako grozeča, da se ti nehote zježijo lasje in umakne roka, boječ se neznane nevarnosti. Pokrovki se odpreta in razgrneta poševno na obedve strani, krili pa se vzravnata pokonci nalik dvema vzporednima jadroma. Konec zadka se zavojito krči in steguje, dokler ne omahne kot onemogel na tla med razločnim puhom „pif, puf!“ podoben puranovemu, kadar zabrusi ošabni krili po tleh. Je mari to prvi strel, ki napoveduje, da se ima pričeti boj na celi črti ? Podobno sika gad, ki si ga presenetil na suhi rebri. Kljubujoč stoji bogomoljka na štirih nogah, oprsje dviga navpično pokonci kot živi kol za kažipot. Zložena handžarja se odpreta v vsej dolžini, prikažejo se krasni biseri ter črni okraski 7. belimi očesci v sredi — dve krasni damaščanki! Bojni dragulji naj pokažejo obsojeni žuželki, s kom da ima opraviti. Tudi Nikolaj Zrinjski si je odel pred zadnjim spopadom s Turki najboljšo opravo in vtaknil k sebi sto cekinov, češ, da bo vedel roparski sovrag, da je imel opraviti s plemenitim nasprotnikom. Nepremično straži bogomoljka kobilico, pogled vprt srepo vanjo in vrteč glavico, kadar se premakne kobilica. Smoter mimike je jasen. Mogočno divjad treba razorožiti in ohromiti s strahom. Ravna se pač gomoljka po zgledu polža, o katerega boju s tremi krojači toži milo narodna pesem: Nekoč so trije krojači bili, k’ so polža za medveda imeli. So polža na korajžo klicali. Preden pa so ž njim na vojsko spuste, krojači vsak svoj testament narode. Polž jim pokaže zdaj svoje roge, krojači pa svojo orožje odlože, Polž začne peno tiščati, Krojačem pa v hlačah — Pober’ se od nas, ti peklenska pošast! Ti nimaš do nas nbbene oblast’. Polž je dosegel z grozečo mimiko, kar je hotel in še več. Ali se pa posreči to tudi naši bogomoljki? Nihče pač ne more vedeti, kaj da se godi pod trdo butico kobilice-selke. Iz mumija-stega kitinovega obličja sicer ne razbereš nobenega znamenja notranjega razburjenja. Vendar pa opazi ogrožena žuželka najbrže veliko nevarnost, ki ji preti. Pa čudno I Četudi bi se lahko odtegnila z enim skokom sovražnim krempljem, ostane bebasto na svojem mestu ali pa se celo približuje. Tako fascinira stekleni pogled pitonov v tropičnem pragozdu ubogo papigo, da pri zdravih krilih kot okamenela ne more zleteti izpred žrela grozne reptilije. Sedaj so sproži stroj, osti nabodeta kobilico, žagi se skleneta in objameta žrtev. Zastonj se brani nesrečnica; čeljusti hlastajo v prazno, obupni sunki nog švigajo le po zraku. Vdati se mora v tragično usodo. Mantis zloži zopet svojo bojno zastavo (krila); kot bi se ne bilo zgodilo nič se prične južina. Zanimivo, četudi za čuteče srce odiozno je opazovati bogo-moljko pri delitvi plena. V dveh urah je v stanu, če si jo bil par dni postil, obrati največjo sarančo (kobilico) do golih kril. Seveda so take orgije le redke. Vselej pa se začne gostija v zatilniku. Dočim oklepa ena grabežna noga telo, pritiska druga glavo žrtve navzdol da se prikaže med glavo in predprsjem široka mehka odprtina, ki je ne zakriva trda kitinjača. Tu noter rije in seka bogomoljka nekaj trenutkov prav vztrajno, dokler se ne prikaže v tilniku zevajoča rana. Takoj se poleže burno trepetanje in brcanje žuželkino, vedno slabotneje se giblje živi motor, dokler ne drži pred teboj vipavska hijena v krempljih le brezčutne mrhovine, od katere trga in si poljubno izbira najboljše kose. — Odkod ta urni uspeli usmrčevanja? Nagrobnik Karolu Velikega. Kakor pes, tako ima tudi Mantis pri jedi rada mir. Tega ji pa mišičaste zadnje okončine kobiličine ne dajo. Brcajo in ote-pavajo na vse strani in mehki trebuh bogomoljke je v nevarnosti, da ga razparajo. Kako si pomoči V Lahko bi odščipala Mantis nožico za nožico, toda to bi bilo počasno in tudi opasno delo. A„wozu denn in die Ferne sch\veifen?“ si misli učena bogomoljka; „saj poznam skrivnosti živčevja, njegovega središča in njegov vpliv na mišično energijo. Enkrat ugriznem v živčno vozlovje in prerezana je glavna žila in vir vsega telesnega gibanja!“ In res se to zgodi; če ne trenotno, gotovo pa po nekaterih mahljajih v živčni centrum. Jos. Lavtižar: v Cez Dunaj in Budimpešto v Belgrad. (Dalje.) VI. Na podolgovatem griču se je prikazal Belgrad, ki so se mu belile hiše v popoldanskem solncu. Tik mesta pa se je vzdigovala na apnenem skalovju tista glasovita trdnjava, kjer se je prelilo I>o narodni pesmi toliko krvi, da bi lahko gnala mlinske kamne tri. Zares, temni so listi, govoreči o dogodkih, ki so se vršili na tem kraju. Kolikokrat so tod okoli grmeli topovi, pokale puške, se bliskali turški meči, se vzdigoval krik sovražnikov in stok ranjencev proti nebu. Vse tako temno in žalostno, da bi najrajši zaprl knjigo, ki poroča, kako so kristjani skušali, osvoboditi se iz turške sužnosti. Srbi ne bodo nikdar pozabili krivic, ki so jih trpeli njih očetje toliko stoletij pod mohamedanci. Mogočen železen most nas je privedel na desni breg Save in takoj smo bili ob vznožju Belgrada. Kdor je pripotoval nekdaj pred Belgrad, je bil sprejet s pozdravom: „Brate, daj mi pasuš.“ Dandanes t.e ne vpraša nihče po pravicah. Vedi se dostojno pa te bodo pustili v miru. Finančni pregled je bil hitro opravljen. Majhna Srbija, ki ni večja kakor Hrvaško in Slavonija skupaj, je v tem oziru zelo prostodušna. Akoprav dohodkov krvavo potrebna, vendarle ne voha tako temeljito po prtljagi, kakor to delajo največje in najbogatejše države. Videl sem na nekaterih mejah financarje, ki so drezali z železnimi palicami po kovčegih, da bi zasledili kaj prepovedanega. Srbski stražniki pa so zvršili svojo nalogo tako hitro, da notranjščine niti pogledali niso, čeprav so imeli za ta opravek dovolj časa, kjer smo se pripeljali z istim vlakom samo štirje popotniki. Pred kolodvorom sem dobil fakina, ki je nesel moje malenkosti v Belgrad. Slabo tlakana pot, semintja razjedena po deževju, je vodila precej strmo navzgor. Nosač je stopal hitro in je bil večkrat precej daleč pred mano. llitel sem, da sem ga imel vedno pred očmi, ker bi se bil lahko pomešal med druge ljudi in odnesel pete s kovčegom vred. Toda ni bil napačen človek. Na vprašanje, koliko mu dolgujem, je zahteval še manj, kakor sem pričakoval. Sploh se je videlo, da bi bil z vsem zadovoljen, pa ne vem, ali vsled omejenosti ali vsled dobrega srca. To spada tudi k človeškemu značaju, da kdo ne stavi pretrdih pogojev in še komu drugemu kaj privošči, no vse samemu sebi. Obstal sem pred velikim poslopjem, menda največjim v Bel-gradu. Pravijo mu Rusija. V njem se nahaja hotčl, ki me je sprejel za dnevnih pet kron pod svojo streho. Ker je mestna lega že sama na sebi vzvišena ter hiša visoka, se lahko sodi, kako obsežen je bil razgled iz drugega nadstropja, kjer se mi je odkazalo stanovanje. Rad bi bil šel takoj v mesto, toda pridrvila se je huda nevihta, ki jo je bilo veličastno opazovati. Vihar s ploho, vmes blisk in grmenje, ki je odmevalo nad Savo in Dunavom ter se izgubljalo daleč tam za Fruško goro: taki naravni pojavi pa ostanejo tujcu v trajnem spominu. Približno tako so grmeli topovi, ko se je bombardirala belgrajska trdnjava za časa Evgena Savojskega, Lavdona in drugih vojskovodij. Kaj naj pišem o Belgradu? Srbi ga zovejo Beograd, nekdanje staro ime pa je bilo Alba graeca. Tako so ga zvali takrat, ko je stal ob zapadni strani bizantinskega cesarstva. Ogri so skovali po svoji stari navadi posebno ime za Belgrad. Pravijo mu Nandor- Innichcu na toblaškom polju. Fejervar. A prosim te, ne izgovori te besede med Srbi, kjer bi ne bilo brez slabih posledic. Mesto je zgrajeno na vrhu podolgovatega griča tako, da ima najvišji glavni del široke ravne ulice, obsajene z drevjem, stranske ulice pa se nagibajo ob griču navzdol. Prebivalcev ima nad 80.000. Belgrad stoji ob skrajnem robu kraljestva, zato bi si Srbi radi izbrali kako drugo mesto za metropolo, toda do sedaj se še niso odločili, kateremu mestu v notranjščini dežele bi dali prvenstvo. Prva pot me je peljala proti severozapadni strani v park Kalemagdan. Tu se je belgrajska gospoda radi poznega popoldneva izprehajala med nasadi. Ob koncu parka so ti odpre raz strmino daleč segajoč pogled na savsko in dunavsko planoto. Temu kraju so rekli Turki fikir-bair (strmina sanj). Tudi jaz sem sanjaril a deželah, ki sem jih videl pred seboj, še bolj pa pa o preteklosti balkanskih držav, osobito o tužni srbski zgodovini. Pred oči mi je stopila doba, ko je vladal Srbijo car Štefan Dušan. Njegovo carstvo je bilo tako mogočno, da se je Štefan z vojsko odpravljal proti Carigradu, toda smrt mu je leta 1355. prekrižala njegove velike načrte. Kmalu potem je sledil krvavi poraz na Kosovem polju na Vidov dan 1389. Car Lazar je bil ujet in obglavljen, podrta je bila meja, ki je branila Turkom v naše krnje in zgodovina Jugoslovanov ter sploh južnoevropska je dobivala povsem novo smer. Turkom so se na stežaj odprla vrata na Ogrsko in v Avstrijo, Srbom pa se naložilo robstvo, ki je trajalo več kakor 400 let. Mnogo jih je zbežalo v gore, kjer so postali hajduki. Dosti se jih je izneverilo krščanstvu in srbstvu; rekli so jim janičarji. Narod pa se je obdržal in čakal boljših časov, čeprav oropan vseh državljanskih pravic. Plačeval je sultanu harač od vsake moške glave, počenši s sedmim letom starosti, ter še posebej davek pašam in kadijem (okrajnim načelnikom in sodnikom). Kar pa je ostalo, vzeli so turški vojaki. Poleg tega so morali Srbi nositi posebno obleko, da so se ločili od Turkov, niso smeli nositi orožja in celo jahati jim je bilo prepovedano. Bridek spomin na nekdanjo samostalnost! Zares! Kdor piše o srbski zgodovini, nima skoro poročati drugega kakor o krivicah, ki jih je trpel narod pod turškim jarmom. —» Fr. Zuiko : Slovo. Mati, kaj danes nebo plameni, mati, kaj danes po meni gori '? Okna po kočah zlatijo se v zarji, kakor da mi zdaj postali smo carji. Tamkaj za stenami daljnih vrhov čuješ mogočno grmenje topov v Blisk se na blisk čez nebo zažari — mečev odsviti so, žejnih krvi: tisoč življenj za svobfido ugaša, tisoč junakov se s smrtjo ponaša — mati, oj mati — jaz pojdem za brati, moram se z njimi za dom bojevati. ^ --OT-HgO-OO - Ž> Andrej Uršič: Navod za šahovo igro. (Dalje.) Formalna pravilnost zahteva tudi izključenje „novih“ podob, t. j. onih, ki so mogle nastati na 8., oziroma 1. polju z izpremenjenjem pešca. Vendar je ta omejenost lahko relativna. Drugi znak naloge je: 2. Lepota. Razumemo tu lepoto nastava (pozicije). Nehote in nevede se oko ozira na posamezne podobe — kako stoje. Če so razširjene po celi deski (šahovnici), vpliva to ugodno na reševalca; precej nastavi in začne s poskusom rešitve; če so pa podobe v gručah, moti smisel lepote; takih nalog ne vzame nihče rad v rešitev. Hajni A. Gehlert je imenoval take naloge „schwarzes Kohlengebirge“. Lepa misel se da obleči v lepo obleko, se prinese, predstavlja v lepi posodi. Zunanja oblika dovoljuje sklepati na notranjo vrednost, oziroma malovrednost. Po vzorcih se res ne more zlagati nalog, vendar ravnilo (direktiva) mora voditi vsakega komponista, ako no do idealne izvršitve naloge, vsaj do neke višine, ki se odlikuje od vsakdanjega. Na primer je pač grdo videti, ako je sam kralj obkoljen od sovražnih podob. Beli: Kb3 Dh3 Tg(i c8, La4 b6, Sf7 pc(>. Črni: Kd5. Razmerje premoči je preveliko in grozno, da bi napravilo dober vtis. Idealno zamišljena naloga bi morala imeti enake moči za napad in obrambo, le vsled pozicije ali posilne poteze (Zugz\vang) naj se pokaže premoč, ne pa v surovi sili. Kralj (sovražni) imej kolikor mogoče prosta polja, kjer se lahko giblje, ne pa vse izhode zabarikadirane s svojimi ali pa sovražnimi podobami. Vedno bomo imeli rajši nalogo, ki ima kralja sredi šahovnice, s prostim gibanjem kakor nalogo s kraljem na a ali h črti in še tam je zvezan. Zopet rajši vidimo, da je kralj v svojem okraju kakor v okraju nasprotnika (v 4. ali pa v 5. vrsti, no pa v 2., oziroma 7. vrsti, ako ne celo v 1. ali 8.). Dobro vplivajo na reševalca tudi simetrični nastavi, simbolični ali pa tudi nazorni, tudi ako se pojavijo v teku rešitve ali v sklepni — matni — poziciji. No zadostuje pa lepota pozicije nastava, ampak z njo združena mora biti tudi notranja lepota, t. j. zunanjosti mora odgovarjati lepa umetniško pointirana glavna misel (ideja) v zvezi z nekaterimi lepimi variantami, katere mora misel že vsebovati, ne sme se pa jih — pritakniti brez vsakega vzroka. To ni več umetno (kunstlich), ampak umetničeno* (gekunstelt) in zaraditega — zanič!! Rajši ena sama glavna igra kakor deset variant brez vsake pointe! Ako se s pomočki krije uspeh in narobe, so pokaže prava lepota naloge. Popravek. Nalogo (10. je tiskarski škrat nekoliko pokvaril. Dama a2 je bela, letavec fl črni. V odstavku „Pravilnost“ v 4. vrsti beri ro-kada, ne vokada. Partija 5 2., igrana 1. 1880. v Ne\v Yorku. 1: Mason. Igra pešca dame. Črni: Čigor 1. d2 — (14 (17 — d 5 8. Lfl — b5 Ke8 — e7 2 Lel — f4 c7 — c5 0. Sgl — f3 Sf6 X Mb 3. Lf4 X b8 Ta8 X 1»« 10. Ddl — d2 Sd5 X c'*c 4. d4 X c5 Dd8 a5 -f- 11. I)d2 — gS - d f7 —- f(l 5. Sbl — c8 e 7 — e(> 12. Dg.r) > c5 j Ke7 — f7e 6. e2 — e 4 Lf8 X ciia 13. Lb5Xe8 ! f črni se poda. 7. e4 X d5 Sg8 - * Sit venia vorlto! Opazke: a na d5 X c4 sledi Lf 1 — 1)5 -j- in dobi; b boljše Lc5 — b4 nakar igra beli po sili 10. d5 — d6 -j-, črni Lb4 X ^6 z dobičkom; c odličen pogrešek! Lc5 — b4 mora biti; d jako lep skok! S tem dobi beli partijo; e ako Ke7 — d8 sledi 13. Dd6 -f Ld7 I)d(> X d7 f dobi damo a5. Beli dobi partijo. Naloga (53. Dr. E. Palkoska (reprodukcija). a b c d e f g h a b c d e f g h a b c d c f g h Mat v 3. potezi. Mat v 2. potezi. Fr. Zalko: Mladost. Ustavi vihar, ki čez polje divja, pomiri besneče valove morja; blisk zgrabi, ki brezdno noči razdani in strelo prestrezi, ki hrast razdrobi; in zvezdo iztrgaj, ki v dalji miglja in solnce ugasni, življenje sveta: — zaduši mladost, ki kot blisk in vihar kri hladno razpolje, očesu da žar, kot zvezdica mrzlim ljudem nam gori, kot solnce nad mrtvim življenjem žari! Naloga G2. A. Uršič (original). Drobiž. Prvošolska žaloigra v treh dejanjih. Osebe: Prvošolec in nominativ, geneti v, dati v, akuzati v, vokativ, lokal, instrumental. d O. I. dejanje. Prvošolec nastopi pred nominativom, genetivom in dativom. Pri gonetivu mu slaba prede, vsled Cesar pride z njim že v hud konflikt, tako da mu daje dativ slab red — kar je povod tragičnemu razvoju dejanja. (Dalje prib.) Medved Anton, Zgodovina katoliške Cerkve, /a osmi gimnazijski razred. V Ljubljani. 1912. Katoliška Uuk-varna. Cena 3 K. — S to knjigo je dokončana vrsta slovenskih učnih knjig za katoliški verouk. Iz srca smo lahko veseli teh knjig. Pozna se jim, da so jih pisali možje, ki so se resno trudili, da podajo dijakom temeljito verstveno znanje v lepi, dovršeni slovenščini. Kako so pretehtane posamezne važnejšo besede, da najtočnejo zadenejo smisel in da obenem najlepše odgovarjajo duhu slovenščine! Vredna vrstnica svojih predhodnic v vrsti slovenskih učnih knjig za verouk jo »Zgodovina kat. Cerkve za osmi gimnazijski razred«. Kolikega pomena je to! Dobro pisana cerkvena zgo- dovina je izvrstna apologetika: zgodovinska dejstva pričajo, da je Cerkev božja ustanova, ki jo v vseli težavah varovala, branila in ohranila čisto božjo resnico in je s to resnico reševala, blažila in osrečevala narode. Cerkvena zgodovina je dogmatika, ki jasno pokaže versko resnico zlasti kot nasprotje zmotnih naukov. Cerkvena zgodovina je etika in apologija katoliške etike; če jo že vsaka zgodovina »vitae magistra«, koliko bolj velja to o cerkveni zgodovini, ki posega večkrat v najtišje globine človeškega življenja in delovanja. Hvala g. prof. Medvedu, da jo ta izredno važen predmot podal našim osmošolcem v tako jasni, pregledni obliki in obenem v jeziku, ki na vsaki strani ra- zodeva navduševalnega govornika, kakršen je g. profesor. Knjiga nam je po-sebno domača s svojimi razpravami o cerkvenih razmerah med Slovenci. Kako srno pogrešali tega v dosedanjih učnih. knjigah za srednje šole! »Kako so se po-j kristjanili Slovenci«, »Kako so se pokristjanili drugi Slovani«, »Protestantizem na Slovenskem«, ta poglavja zanesljivo poučijo osmošolca o stvareh, glede katerih je nam Slovencem treba posebno jasnih načel, da nas ne omami vsaka slepilna beseda. Večno življenje. Molitvenik. Spisal (Iregorij Pečjak, doktor bogoslovja, gimnazijski katehet v Ljubljani. Četrti na-1 tis. Ljubljana 1912. — Trudapolno delo g. pisatelja je obrodilo krasen sad. Slovenci imamo v tem molitveniku dragocen zaklad, kakršnega mnogi drugi narodi nimajo. Molitvenik »Večno življenje« ima namen, da bi mladino iz šole spremljal v življenje; odraslim naj bi to, česar so se učili v šoli, ohranjal in k večji popolnosti razvijal. Zato ima razen šolske vsebine še drugo, tako globoko in mnogovrstno vsebino, da bo najbogatejši vir svetih navdihov. To je res molitvenik, ki se mora takoj priljubiti mlademu človeku, pa tak molitvenik, da ga dijak lahko hrani za poznejše življenje, ker je primeren za vsako starost. Posebna prednost nove izdaje so mašne molitve. Štirinajst je takih maš, kakor jih molijo duhovniki v najlepših praznikih; niso sicer lahko umljive, a izobraženim in posebe poučenim vernikom se hitro priljubijo zavoljo globokih, vzvišenih, svetih misli. Pouk iz li-turgike, času primerna premišljevanja, molitve in pesmi se vrste skozi celo leto v duhu sv. Cerkve. Vse je pa. tako izbrano, da nas dosledno vodi k središču verskega življenja, in to je: Jezus Kristus. Spoznavanje in ljubezen Sina božjega jo namen knjižici, je pa tudi gotov sad tistim, ki jo bodo pridno in vztrajno rabili. F. S. Finžgar: Pod svobodnim soln-cein. Povest davnih dedov I. knjiga. X. zvezek »Leposlovno knjižnice'1. Založila »Katoliška Bukvama1' v Ljubljani. Cona; 3 K, oleg. vezana 4 K. — Naša moderna ne bo na voke taka, kakršno jo ustvaril! Cankar. Cankar je omamil slovensko pripovedništvo, da je za hip pozabilo mogočnih zgodovinskih dogodkov in se naslajalo v malenkostnih epizodah življenja. »Vse nadloge in ječe tega sveta bi ine ne pripravile, da bi opeval zgodovinskega junaka41, pravi nekje Cankar. Za dalje časa se umetnost ne da odtrgati od zdravega naroda in njegove zgodovine! Nekoč mora na dan, kar je zdravega in krepkega, čeprav so za hip prevladovale mračne postave ljudi, ki predstavljajo le izjeme življenja in naroda. Umetnost tudi ne prenese dolgo samega „namigavanja“, kakor označuje nekje Cankar sam svoje slikanje, temuč zahrepeni po mogočnih, resničnih opisih, kakor so jih ustvarjali epiki v vseh časih. Tudi subjektivnost pisateljeva, kakor jo je poudarjala moderna, ni za umetnost tako sveta zahteva, da bi se brez nje umetnost podrla. To nam dovolj jasno kaže že drugi mojster naše moderne, to je Meško. On ni opazoval samo svoje duše kakor Cankar, temuč je skupno z njo študiral tudi narodovo dušo, kakor se kaže v njegovem življenju in njegovi zgodovini. Zato govori iz vseh dogodkov, ki jih opisuje, in iz vseh junakov globoka Meškova duša. Zopet nove vrste umetnik je Finžgar. Finžgar je strog epik, obdarovan z vsemi zmožnostmi epičnega opazovalca. Vsak umetnik pa ustvarja dela po svoji osebnosti. Zato so veliki talenti, ki so bili obdarovani z drugačnimi zmožnostmi, kakor so jih zahtevale tedanje struje, šli svoja pota in ustvarili nove struje. Tudi Finžgar bo imel učence, kakor sta jih našla Cankar in Meško. Kakor so dali slovenskemu pripovedništvu okrog leta 1880. čisto novo lice Erjavec, Levstik, Mandolc, in kakor so pozneje Stritar, Jurčič, Tavčar, Mencinger nastopili nova pota, tako bodo mogočne osebnosti tudi nadalje začrtavale nove smeri. Zgodovinski roman, v katerem je. bil doslej pri tras največji mojster Detela, velik opik klasično šole, je dobil v Finžgarju modernega opazovalca, ki mu je dal novo lice. Tu so bolj kot prej kdaj spaja sedanjost s preteklostjo: junaki davnih lot vstajajo pred nami taki, kakor so resnično bivali, a opisani s pridobitvami psihološko moderne. Z romanom „Pod svobodnim solncem“ je otvoril Finžgar zbirko svojih zbranih del. To delo je pač najboljše, kar je doslej pisatelj napisal, in hkrati lahko rečemo, tudi najboljši slovenski historični roman. S čudovito besedo slika stari Bizanc in ves svet, s katerim je bilo tedaj to mesto zvezano. Zgodovino tedanje dobe pozna temeljito do vsake malenkosti. Z nepopisnim ognjem slika mlado slovenstvo, ki se je tedaj dvigalo in hlepelo po svobodi, da se otrese bizantinskega jarma. Slovenstvo repre-zentira junak Iztok, ki gre nepoznan v Hizanc, da si tam osvoji kulturo, s katero bi mogel razkošni, a gnili Hizanc nadvladati. Delo je tudi jezikovno nn novo predelano in na več mestih umetniško izpopolnjeno, tako da se sme imenovati v vsakem oziru dovršeno. Petra Bohinjca Izbrani spisi. I. zvezek: Drobnice. Založilo, natisnilo in izdalo „Tiskovno društvo v Kranju11. Kranj 1913. Znani pisatelj g. Hohinjec jo zbral svoje prvence, da jih pokloni slovenski mladini za Miklavža. „Drobniee“ obsegajo kratke zgodbice, v katerih se dejanje razvija naravno brez kakih spletk ali posebnih za-pletljajev, kar jim daje veliko prikup-ljivost; govorica je lopa in glohokonarod-na, tudi najpreprostejšeinu bravcu lahko umljiva. Iz njo diha plemenit, domač duh, kakor ga no nahajamo pogosto pri pisateljih. Pisatelj se v tem oziru odlikuje od večino sedanjih pisateljev, da zna zadeti narodno struno; to posebnost je pokazal že v teh svojih prvencih. Predmet opisovanja jo zdaj ljubezen otrok do staršev in staršev do otrok, zdaj življenje osirotelih otrok, zdaj zopet usoda češke knežno itd; celo odlomek iz življenja nam stavi pred oči. „Drobnice“ so jako prijetno berilo in mladini „za Miklavža11 zelo primorno. Mladinskim knjižnicam bodo dobrodošle. „Vojska na Balkanu leta 1912“ — spisala profesorja dr. V. Šarabon in A. Sušnik. Pod tem naslovom bo izhajalo v snopičih delo o sedanji vojski, Gospoda pisatelja sta znana strokovnjaka, zato dolo priporočamo. Cona snopičem 40 h. III. slovenski protialkoholni kongres jo preložon s 17. novembra na 21). in 30. december. Vzrok je ta, ker sedaj vojska vso pozornost in zanimanje nase obrača. Tudi je odšel dr. Krajec, ki bi imel na kongresu predavati, v Helgrad na pomoč. Do takrat je upanje, da se povrne in nam morda ve povedati kaj zanimivega iz Srbije, kjer je protialkoholno gibanje močno razvito. Kongres je tudi zato preložen na božične počitnice, da se ga bodo laže udeležili tudi učitelji in katehetje, za katere bodo v ponedeljek 30. decembra posebna predavanja Henrik Sienkiewicz: Skozi pustinje in puščavo. Homan iz Mahdijcvih časov. Provel dr. Leopold Lenard. Ljudske Knjiž-; nice 17. zvezek. V Ljubljani 1912. Založila Katoliška Bukvama. Natisnila Katoliška Tiskarna. — To je roman, ki ga je človek vesel, ko ga prebere. Tu ni nič tiste med-! losti. ki tako rada preveva današnje literarne proizvode. Samo odlomek jo iz življenja, burnega življenja dveh otrok, toda kaj je v tem odlomku povedanega! Avtor jo pač Sienkievvicz. Neprimerno lepo sta orisana otroška značaja. Toliko otroške naivnosti, nepopačenosti, pa tudi poguma in moško odločnosti kakor tukaj, nahajamo malo kje. To delo jo kakor nalašč za dijake; prvič nudi veliko romantike in zdravega humorja, drugič pa bo dijak mnogb pridobil v zemljepisju, narodopisju, živalstvu, rastlinstvu ter zgodovini Mahdijevega upora v Egiptu. Tudi jezik jo dokaj lep in se gladko bere. Knjiga bodi torej dijakom najtopleje priporočena! Naje slike. San Michelo v Henetkah (str. 51) slovi po lepem pokopališču, cime-tero imenovanem, in bogati notranji ornamentiki. Znana jo tudi cappella Krni liana, delo kiparja Horgamosca. — Prestol in n ag r o bn i k cesarja KarolaVolikega (str.53 in (>4) sta so šo do danes prav dobro ohranila. Marmornati sarkofag stoji v Marijini cerkvi v Aachonu, kjer jo tudi Karol Veliki pokopan. Nagrobnik obkroža pozlačen lok, ki nosi napis in podobo toga velikega cosarja. — Notranjščina cerkve in Inniehon v pustriški dolini na Tirolskom spominjata na samostan Inni-chen, ki ga jo dal zgraditi bavarski vojvoda Tasilo II. že 1. 777. piiaaseaaaaBaicasagsassnia-i^ianmagai—,. asBmrwiiuaassars Ljubljana, Sv. Petra cesta 23. K. H. KREGRR, trgovina na debelo in drobno Bogata zaloga raznovrstnega usnja In črev-: ljarsklh potrebščin : :: Glavna zaloga :: „SRUH‘‘ - kreme v korist oDmejnim Slovenceml tudilpo manjših župnijah so mogoče le aaacacacsacacacscacsEzicacaacaacscaczcacaBia □ Orkestralne maše 5 s klavijolinsklm kvartetom “ “ Godba blaži srce. (Zares plemenito godbo našim“dru-štvom (mladeniškim In dekliškim) nudijbrez truda^le klavljollna z vijolo In cellom. Čč. cerkvenim predstojništvom dajemo znaten popust jin^plačevanje na obroke. BflIDE & KO: MnMIana. Dnnalska L 73. a Priporočljiva domača tvrdka! Podpisani izjavljam v imenu stavbnega odbora za zidanje nove —ihte v Šmihela pil Žužemberka, da je gospod y Rajko Sušnih, umetni steklar v Šiški napravil v Imenovani cerkvi enajst novih oken, krasno in umetno v gotskem slogo, v splošno zadovoljnost ln po zmerni ceni ter je zato v svoji stroki vreden najboljlega priporočila. Za stavbni odbor: V Šmihelu, lž. avg. 1800. FranMisk Gabriak, župni uprav. ■a a a a a la i! L »J © TrssfiBi iliiatn lan, nneiei ti btn ter nek t tt ttnli smfUitB ireinelii. ilarji napisov, plesna mojstra MUKm nbi npr. Jdnr. Rftmtab a jol UMU i iiMfeln ima Bti M Plznu m Irta. Knjlgooczolca JiM. flikooocgo drnHra" ■ L|nbl|anl h priporoča v Izvršitev vsakovrstnih knllooveiklb del. ^(niUnieam snatta popuat. — — Solidno dtlo, emirat trat. Liilta Vilhar, urar, Mina, Kopitarjeva ulica itn. 4 ESS&tt 'SHSA svojo veliko Id booato zalogo priložnostnih daril kot ure. verlflce, uhane, zapestnice »a ni]nlljlb cenah. Zb lotlilnt ta torto poitritto ti iintl- Nizke cena 1 Priporoča a« Volika raloua ■ V zalogi ima tudi trgoulna s hlobnhl In Cenili j Ivan Podlesnik ud.. UnbUana. Stari tra št. 10. s ** <• Prodaiafna ..Rafol. tisk. dništva" (H.Hičinan) v LiuDliani priporoča evojo bogato zalogo šolskih in pisarniških potrebščin, kakor i raznovrstni papir, zvezka* noteza* razna zapisnika, kopirno knjiga, loleko ln plaamlika mapo. piaalff, radirka* črnilo, gumi, tin talke, ravnila, trikote, »talila, barva, čopiče, raznovrstno razglednice ln davodjonallja.