T c (• n o nčilo. Kazavni podtk. Postclja. S n o v a. Posteljnjak ali posteljišče , žimnica , rjuha , odeja, podzglavje. U č b a. Posteljnjak je lesen, nekteri tudi železen. lma štiri noge, končnice in stranice. Posteljnjak se lahko narazen dene. V posteljnjaku na dnu je slania, listje, mah i. t. d. Slamnica je iz platna, v nji je slama; v plevniei so pleve. — Bolj premožni ljudje imajo na slamnici tudi še žimnico, ktera je s konjsko žimo nabasana. — Hjuha je iz platna, in je spodnja in zgornja. Za odejo imamo kovter ali plahto. Postelja inia zglavje in znožje. Pri glavi je zglavje, pri nogali pa znožje. V zglavji je podzglavna blazina. Postelja se zakrije s pregrinjalom. Postelja se mora vsaki dan postiljati. Xa postelji ležimo, kadar spimo, ali če smo bolni. Bolnik, če ne ozdravi, je na smertni postelji, to je, umerje na nji. Otroci spe v zibeli. Kdo naredi' posteljnjak in zibel? Kdo pa posteljno opravo? Postelja je večidel posebej v kaki izbi, kteri pravimo spavnica. Spavnica se mora vsaki dan prevetriti, da se sapa v nji sčisti. V spavnici ne sme biti prevroče. V vroči izbi ni zdravo spati. V spavnici se oblačinio in slačimo. Sramožljivi otroci ne hodijo razpravljeni po hiši. Preden gremo spat, molirao in se pokropiino z blagoslovljeno vodo. Kdor po dnevu pridno dela in ima dobro vest, prav sladko spi, akoravno ima terdo posteljo. Dobra vest je naj bolj melika blazina.