Poštnina pavšalirana. Uredništvo In upravništvo lista je v Ljubljani Breg St. 12. Telefon 119. Posamezna številka po Din 1*25 Štev. 20. V Ljubljani, 16. maja 1924. Lata IV. AVTONOMIST Glasilo »Združenja slovenskih avtonomistov11. ---- Izhaja vsak petek. - Celoletna na* ročnina 50 — D mesečna 5 — „ Inozemstvo celoletno 100. Posamezne Številke se ra-čunijo po DI 25 Inserati se računajo; pol str. 560 O, manjši sorazmerno. — Pri malih oglasih beseda 50 p. Hflj hočemo? Lastn0 zakonodai° na lastnih tleh ozrastlega sloven- Spor. (Dopis duhovnika s kmetov.) Med Vami in SLS je nastal spor, kar je nas na deželi zelo osupnilo. Od počebka sem naročnik lista in brez laskanja Vam moram priznati, da se mi je zelo priljubil, ker ■se je njegova stvarna pisava prijetno ločevala od drugih listov. Zakaj je spor (nastal, ne vem prav, mislim pa, kolikor sem mogel od daleč zasledovati, 'zaradi tega, ker ste preveč odločaio branili svoje republikansko mišljenje. Tu Vam dajem jaz prav, zakaj praya in resnična samouprava ljudstva je mogoča le v republikansko urejeni državi. Gre za jedro, ne za zunanjo obliko. Angleška je navidezna monarhija, v resnici pa je republikanska država, ■bolj republikanska kot pa n. pr. današnja Francoska, ki se sicer na zunaj imenuje republika, na znotraj pa je centralistična in militaristična. Toda vsaka dežela ima svojo zgodovino, svoje posebne tradicije, šege in običaje. In zato gre. Mi Slovenci smo po svojih notranjih nagnenjih, po svoji mali in revni domovini, po svojih gospodarskih in socijalnih razmerah — pravi republikanci. Ge :smo se v Avstriji navduševali za monarhijo in za cesarja, je bil to le umeten plod, predvsem pa neznosen dunajski pritisk na to plat. Naši politični v (ritniki so živeli izključno le od priklanjanja in prilizovanja pred dvorskimi osebami. To nas je tako pokvarilo, da smo videli plodove te svoje »politične vzgoje« takoj po preobratu! Ne mislite, da je vse pozabljeno! Kar se je v slovenski politiki zadnjih pet let dogodilo, vse to bo treba še enkrat temeljito prerešetati. Treba se bo vrniti n. pr. h koroškemu plebiscitu, ki ne bo ostal pozabljen, in najti naše, odnosno naših vodilnih moči prave napake. Treba bo prerešetati, zakaj Slovenci nismo na zapadu dobili vsaj ta-kozvane »Wdlsonove črte«, ki smo jo imeli bojda na razpolago. Takrat je bil naš dr. Korošec velika oseb- nost v Belgradu. Treba bo dognati, koliko resnice je na tem, da so naši vodilni možje sami lioteli že 1. 1918. in 1919. sedanji centralizem in zakaj se ni ohranilo deželnih avtonomij vsaj takrat, ko so imele pri nas doma oblast v rokah izključno le slovenske stranke. Kakšni so bili vzroki, da so naši vodilni možje izjavljali, da je slovenščina v bel-grajskem parlamentu nepotrebna, ker bojda govorimo vsi en jezik"! In tako dalje! ... Slovenska duhovščina je zadnja desetletja pred vojno odločilno posegala v politiko in priznati ji morate, da v dobrem smislu. Saj je odveč, če bi se skliceval na Kljuna, na dr. Lampeta, na dr. Kreka in podobne. Žal, danes nimamo takih mož, imamo pa vsaj veliko poštenih in dobromislečih, pa tudi požrtvovalnih mož--duhovnikov. Republikancev je — kolikor vem — v našem stanu precej. In to v dobrem smislu besede, v smislu Krekovih političnih idej, ki je bil mož iz ljudstva in navdušen zanj. Ge site dobri kristjani —- kar domnevam — potem ni nobenega pravega povoda, da bi Vas duhovščina, vsaj ti.sta, ki je Vašega političnega naziranja, ne smela podpirati. Mi vendar kot stan ne moremo prevzemati odgovornosti za politično taktiko ene stranke, če sami vidimo, da ni vse tako, kakor si želimo, zlasti pa, da je taktika dvolična in brez prave, trdne smeri, vsled tega tudi brez končnega cilja. Programa, ki bi nam kazal pravi naš politični cilj, do katerega hočemo priti, še vedno nimamo. Nekateri naši možje so se s tem sicer bavili, toda potisnjeni so bili v stran. Če se nam pravi, da republike ne bomo dosegli, ker je Srbi nočejo, ni s tem še nič povedanega-»Srbska politična zgodovina nam kaže, da ta narod ni nikoli gojil takšne monarhistične ideje, kakor smo jo poznali mi v prejšni državi, drugič sem pa naš republikanizem označil — mislim da dobi%o — zgoraj s primero med Angleško in Francosko. Mi gremo za pravo notranjo republikansko državno ureditvijo. Tn to je glavno. Ge to dosežemo, bomo našli rešitev tudi še za druga postranska vprašanja. Potem pa Hrvati! Kar roko na srce! Če bi Hrvatov ne bilo in njihovega trdo\Tatnega in neupogljivega Radiča, bi bilo že davno vsega konec. Pravijo, da je on zakrivil centralizem, ker ni maral iti v kon-stituanto. Če bi on šel 1. 1920. v Bel-grad, bi bil tam preglasovan, kakor so bili Slovenci in konec bi bilo vsega. Sam bi bil izgubil vero doma in omajal svojo stranko. Danes pa gre zato, da federalisti in republikanci dobimo večino v parlamentu. Te nevarnosti za belgrajsko vladajočo gospodo bi nikoli več ne bilo, da jo tudi Hrvati drveli v Belgrad, kakor naši ljudje. Sicer pa se je zadnji čas videlo prav nazorno, da Slovenci brez Hrvatov no opravimo nič. Gospod urednik! Vaš političen koncept je jasen in zelo priprost. Vsaka dobra stvar pa je priprosta in to mi vseh poljih človeškega znanja. Čeprav sedaj slepci ali zavid-ncži rujejo zoper Vas in bi Vas najraje utopili v žlici vode, ne odnehajte! Mi, ki smo Vaše delo in misli zasledovali sedaj že štiri deta, Vas ne bomo zapustili in bi bila to tudi sramota za nas. Da je slovensko ljudstvo kolikor toliko danes politično prerojeno — to je res v veliki meri Vaša nesporna zasluga. Nehvaležnost je sicer plačilo sveta, toda dejstev vendarle ni mogoče izbrisati. Vaše dosedanje delo pa je dejstvo! Bom še kaj napisal za Vas. Mojega imena zaenkrat ni treba objaviti, kajti oseba je postranskega pomena. Bodite lepo pozdravljeni! Proglas hrvaške republikanske stranke. Prvega maja letos je hrvaška kmečka republikanska stranka v očiglod trajajoče vladne 'krize objavila proglas na vse prebivalstvo Hrvatske, Slavonije, Dalmacije, Bosne in Hercegovine, Vojvodine, in 'Slovenije, v katerem je znova razložila svoja načela in svoje namene. Ker so pri nas listi o tem proglasu toliko lagali, objavljamo ta proglas, da bo vsakdo videl, kaj je res. Proglas je bil deloma zaplenjen in moremo seve tudi mi objaviti le to, kar je cenzura pustila nedotaknjeno. Proglas pravi: H rvatsko narodno zastopstvo, ki je bilo ponovno izvoljeno 18. marca 1923., je pri vsaki priliki na-glašalo, da se hrvatsko vprašanje jnore najpopolnejše rešiti le z iskrenim, pravičnim in poštenim sporazumom z narodom srbskim. Tn ko se je zdelo, da je za ta sporazum prišla prilika, je pričakalo kar najbolje odposlance radikalne stranke, ki jo je )h> številu njenih zastopnikov in volilcev smatralo za predstavnico srbskega naroda. Ti radiikalski odposlanci so dne 13. aprila 1923. pristali na pogoje za hrvaško-srb-ski sporazum. Kot pogoj za to je bilo označeno tole: Popolna ustavi- tev parcelacije Hrvatske, Slovenije in Bosne; verifikacija vseh hrvaških mandatov; priznanje načela, da se medsebojni odmošaji med Hrvati dn Srbi smejo urediti samo s sporazumom, ne pa s silo. (Zaplenjeno 1,1 vrst.) Takšna strahovita divjaštva je zadela izvrševati Paišičeva vlada že tudi v Bosni in na Hrvaškem. Boječi se ljudskega ogorčenja, kupila si je prijateljstvo Italije z izdajo Reke in z umikom z vsega Primorja zgornjega Jadrana. K vsemu temu je začela sedaj proti odločni in enodušni ljudski volji izvajati parcelacijo Slovenije, Hrvaške in Bosne, a da bi se ves narod lažje obdržal v vojaški pokornosti, pripravljal je Pašič nenaden napad na Bolgarijo, torej novo balkansko, a morda celo evropsko in svetovno vojno. Sedaj šele je prišel čas, ki ga je predvidevalo hrvatsko narodno zastopstvo, izjavljajoče na usta svojega predsednika, da hoče v slučaju takšne strašne nevarnosti udariti v Belgrad kot grom, da vrže vlado večne brezzakonitosti, tiranije in korupcije. To se je tudi zgodilo. Pašič je pred hrvatskim narodnim zastop- LISTEK. 49 Kmečki punt. Hrvaško napisal Avgust Š e n o a. Ko je Gašpar zagledal bledo lice vratarjevo, se je zdrznil, prevrnil vrč na mizi in brez nadaljnih prašanj skočil proti novemu stanovanju. Hišna vrata so bila na stežaj odprta. Na dvorišču sta stala dva voza, toda nikjer ni bilo žive duše. Gašpar je pohitel po stopnjicah. Na hodniku je stala ihteč in jokajoč zbrana služinčad. Gašpar se je z lakti preril skozi njo, padel v stanovanje, pogledal in okamenel. Sredi velike dvorane je stala na tleh čnm krsta, nad katero se je sklonila črno oblečena žena — banica. Roke je imela sklenjene, čelo naslonjeno na krsto, iz polglasnega stoka pa se je včasih začul obupen klic: „Joj! Joj! Peter, moj Peter!" ..Barbara! Za Božjo voljo, kaj je?“ je zakričal Alapič in skočil k sestri. Ob bratovem glasu se je banica stresla, kriče šinila kvišku, se vrgla Alapiču na prsa in zajokala: „Brat moj! Brat! Mrtev je! Mrtev! In jaz sem vdova, uboga vdova!“ Gašpar je sestro peljal k stolu, na katerega je stokajoč sedla in z objokanimi očmi gledala pred sebe. Brat je stal molče zraven nje in se je zagledal v slabi platnen sveče, ki je na mizi trepetala in lila žolto luč po krsti. Na dvorišču je zaropotal voz. čez par trenotkov sta se na pragu ookazala Tahi in gospa Helena. • Ali je mogoče?" je zaklicala gospa Helena in pohitela k prijateljici. Tahi je obstal na pragu, prebledel kakor mrtev in sklonil "lavo. .Ali je mogoče?" je zavzdihnila banica in vzdignila glavo, „ali je mogoče? Resnica je, grozna, strašna resnica. Glej, tukaj v tej krsti leži ban Peter mrtev, moj mož! Gorje mi!" In vdova si je zakrila obraz z rokama. „Toda kako se je to zgodilo?" vpraša ves prepaden Tahi. Banica spusti roke na mizo, vzdigne glavo in začne z jecljajočim glasom: „Poroko smo srečno opravili. Bil je čas, da se vrnemo, Na poti preko ravnine nas je zalotila strašna, silna nevihta. Peter je zdeval na mene vse, kar smo imeli s seboj, sam pa je sedel v surki. Kregala sem ga zaradi te lahkomiselnosti, on pa se mi je smejal. Pozno v noč smo prišli v Čakovec in tam prenočili. Jaz sem Gašparju napisala pismo, Peter pa se je začel pritoževati, da ga zbada. Glava mu je žarela kakor razbeljeno železo. Začelo se mu je mešati. Prestrašila sem se in sem poslala k Zrinj- skim po padarja. Prepozno! Črez tri ure je umrl in — tukaj je! Mrtev! Moj Bog, mrtev! Ali sem kaj takega zaslužila?" „Gospod Tahi," je polglasno rekel Gašpar graščaku na Susjedu, „prosim Vas, stojte nam v tem strašnem času ob strani?" ..Jaz," je zamrmral Tahi, Jaz bi bil sam potreben pomoči. Ban Peter Erdodi je mrtev, s tem so prekrižani moji računi. Kaj bo sedaj?" Gašpar je odpeljal banico v spalnico. Tahi in Helena sta sama stala ob krsti. Teda[ je stopila Helena k svojemu, možu in mu položila roko na ramo. „Gospod Franjo," je zašepetala, „Ali ni ta krsta za naju prst božji?" Tahi se je jezno zdrznil in odgovoril: ,,Gospa Helena, zdi se mi, da govori z Vašimi usti oni prokleti pop iz Brdovca." „Memento mori!" se je tedaj od vrat začul presunljiv glas. Vstopil je duhovnik majhne rasti, z dolgo črno brado — škof Gjuro Draško-vič. ,,Do mojih ušes je prišel žalosten glas," je nadaljeval, da se je Vsemogočnemu dopadlo v tem usodnem času vzeti kraljevini poglavarja. Prišel sem obiskat te črne dvore tuge in pomolit za pokojnikovo dušo.!" Draškovič je pokleknil pred krsto in začel glasno moliti, a ko je s posebnim glasom končal „Amen!“, je Taha nekaj zgrabilo za srce. st-rom v resnici že dv&krat podal ostavko. Toda ta svoj uijjik je uporabil samo zato, da s svojo pokvarjeno družbo Lažje pripravi nove brezzakonitosti, nova nasilja in nove brezdušne spletke in -laži. Ljudje in bratje! So to vsi oni, dobro poznani dogodki, ki jih ni treba niti omenjati, a kaj še jih opisovati. So tu i resnične strahote in nezaslišana sramotna dejanja. Strahota in sramota je kupovati glasove ljudskih zastopnikov za onega, ki jih kupuje, pa tudi za tistega, ki se prodaja. Sramota in strahota je, ako je vlada tako predrzna in neumna, da Slovence in Hrvate — torej dva cela naroda! — proglaša za sovražnika tiste države, katere bi brez njih niti ne bilo in katera proti njihovi volji ne bi mogla obstati niti 24 ur. Strahota in sramota je, dnevno in na sto načinov lagati srbskemu narodu, da smo mu mi Hrvati krvni neprijate-lji in istočasno ta narod pozivati, da nas Hrvate kot neprijatelje države pokolje in podavi. (Zaplenjene 3 vrste.) Hrvati Srbi, Slovenci! Zapadma Piv ropa je dala Jugoslaviji meje, da bode to država treh enakopravnih narodov7. Danes je v Jugoslaviji tiranija, ne rečemo srbska — to ;bi bilo zlo —; ne pravimo radikalska — to bi bilo še slabejše —, temveč tiranija ene maloštevilne pokvarjene gosposke družbe, ki ima sama sebe za državo in narod, in katera je tako predrzna, da baje v imenu države in naroda zahteva od vojske in od dvora, da se pusti samo rnjo vladati, ker bi sicer brez nje vse razpadlo. Pri tem se sklicuje najbolj na to, da smo mi Hrvati vsi republikanci. S tem hoče od nas ločiti Srbe, da bi ž njihovo pomočjo mas zastrašili, a z našim strahom nje same obdržali v dosedanji pokorščini. Srbski narod in ostali slovanski in neslovanski bratje! Mi Hivati smo vsi republikanci. To hočemo tudi ostati. Pravtako tudi Slovenci. Tudi med vami je več republikancev kot se to misli in govori. Ali mi smo človečanski, ustavni in kmečki republikanca. V svoji človečnosti nočemo ne revolucije, ne atentatov, niti kakšnega drugačnega nasilja. Ne iz strahu, nego zaradi svoje miroljubi-vosti, brez katerega nima obstanka nobeden mali narod. S svojo ustavnostjo čuvamo suverenost ljudstva, ki jo predstavlja njegova zastopniška večina. Kot kmetje smo za kmečko in za delavsko pravo, Zato hočemo in zahtevamo kmečko državo, kmečko vlado in upravo. To pomeni vlado in_ upravo kmečkega duha, kmečke miroljubnosti, kmečke delavnosti in poštenja. Vseli nas, vsega delovnega ljudstva je dviunajst milijonov. Polovico tega smo mi Hrvati že organizirali. Tudi druga polovica se bolj in bolj organizira ali z nami ali pa poleg nas. Mi nočeano nobene sile, pa se je tudi ne bojimo. Vsa trhla carstva so propadla in vse trhle monarhije propadajo pred našimi očmi. (Zaplenjene dve vrsti.) Delovno ljudstvo z organiziranimi kmeti na čelu, a v pomoč poštenega meščanstva in pravične inteligence bo oživotvorilo svoj program mirnim parlamentarnim potom, rušeč korupcijo in tiranijo in vse ono, kar se protivi ljudski suverenosti in življenskim interesom naroda. Za to veliko delo je že danes tukaj izvoljena parlamentarna večina, kljub nesvobodnim volitvam. ■Mi najodločnejše zahtevamo, da se ta odločna in nesumljiva ljudska volja spoštuje že sedaj pred volitvami in katero predstavlja stalna večina zastopnikov in ogromna večina volilcev. Potem govori proglas o Črnogorcih in nadaljuje: Najprej vas je bilo deset, potem na stotine, a danes vas je na tisoče. Najprej so bili okolo vas tisoči, a sedaj jih je na milijone prebujenega kmečkega ljudstva — od Maribora do Kotora, od Subotice do Splita. Vsi vaši svobodni domovi so ena sama, neobvladiva sveta domovina. Vse vaše poštene duše pa so veličastna enota, ki se imenuje prosvetljen narod. Vaš um in vaše mišičevje ustvarjajo dnevno neprecenljivo bogastvo in so zmožne, da ustvarijo m. zajamčijo to, kar je največje vrednosti na svetu: trajni mir in prijateljstvo z vsemi sosedi, pravico in vzajemno sopomoč, za vse stanove resnično in popolno svobodo na temelju kmečke ustave, peni kontrolo kmečkega parlamenta in pod upravo kmečke vlado. Za tiikšno kmečko človeško državo, ko pridejo volitve, boste zbrali tudi milijon gumijevih krogljic ter ž njimi izvolili nad sto kmečkih zastopnikov. Tedaj bo hrvatsko narodno zastopstvo ne samo za vedno odstranilo vsako korupcijo in tiranijo, temveč v miru in v svobodi tudi uredilo kmečko in delavsko pravo. Neverjetna nesramnost. Pretekli teden smo brali v dnevnih listih, da je začela uprava nekdanje deželne (danes državne) bolnišnice v Ljubljani metati na cesto bolnike, ker da ni dovolj denarja na ki je ni prav nič sram pobirati za bolnišnico denar, potem pa bolnike metati na cesto. Slučaj sam na sebi je tak, da bi se ga sramovali celo srednjeafriški ljudožerci. Ce imajo kje za kako stvar denar na razpolago, ga imajo za onemogle bolnike. Pri nas je tudi v tem oziru drugače. Nekdaj v Avstriji smo plačevali državne davke in razne deželne in občinske doklade. Državne davke in vse doklade je nobiral eden in isti davčni urad. Davčni urad je potem dal v državno blagajno to. kar je bilo državnega, v deželne in občinske blagajne pa je oddal to, kar je bilo deželnega in občinskega denarja. Za vzdrževanje raznih dobrodelnih zavodov so prej skrbele navadno dežele in občine. Stroške za vzdrževanje teli zavodov so pokrivale avtonomne dežele in občine ravno iz dokladnih dohodkov, na katere državna uprava niti pogledati ni smela, kamoli, da bi si jih bila prilastila! Tako je bilo mogoče, da je bila n. pr. deželna bolnišnica v Ljubljani naravnost vzoren zavod, ker je imela dežela zanj vedno dovolj denarja na razpolago. Sedanja država pa je vse, kar je bilo prej deželnega in občinskega, enostavno podržavila. Podržavila je zavode, podržavila pa je tudi vse doklade, iz katerih so se krili stroški za te zavode, in ki jih mi še danes plačujemo, čeprav ne več v obliki deželnih doklad, temveč kot državni davek. Mi ilnamo torej zavode kakor prej, plačujemo zanje kakor prej, pa vendar morajo danes bolniki na cesto, prej pa so bili izborno oskrbljeni! Zakaj to? To je zato, ker roma ves denar v centralno blagajno v Belgrad, kjer ga porabijo za vse mogoče stvari, samo za tisto ne, za kar je bil denar vplačan! Tako postopanje pa imenujemo povsod v civiliziranem svetu rop. Mi plačujemo letno za svoje bolnike dovolj denarja, državna uprava pa je bolnike za večji del tega denarja oropala. * To, kar smo napisali zgoraj, je dejansko stanje. Poglejmo sedaj še, zakaj je državna uprava zagrešila nad našimi bolniki tak zločin. V Ljubljani imamo poleg bolnišnic tudi medicinsko fakulteto, to je visoka šola za zdravnike. Taka šola pa mora imeti na razpolago dovolj mrličev, da se bodoči zdravniki lahko učijo na njih za svoj bodoči težavni poklic. Na razpolago mora imeti taka šola tudi dovolj bolnikov, da medicinec vidi, kakšna je ta ali ona bolezen. Medicinska visoka šola v Ljubljani pa je nekaterim gospodom trn v peti in stari naročniki našega lista se gotovo še spominjajo, kolikokrat so jo že poskusili zatreti, čeprav je ravno ljubljanska medicinska šola najboljša v Jugoslaviji. Vsi poskusi proti ljubljanski medicinski šoli pa so se doslej ponesrečili, ker so bili preočitni. Zato poskušajo belgrajski „maj-stri“ in njihovi podrepniki na drug, bolj zvit in zavraten način, ker jim je zavratnost že v krvi. Sedaj pravijo: ..Vzemimo ljubljanski šoli potrebni materijal s tem, da bolnike razženemo, pa bomo dosegli dvoje: Konec bo tiste proklete medicinske fakultete in denar, ki ga dežela še danes plačuje za bolnike, bomo lahko porabili n. pr. za volitve! Ce medicinska šola ne bo imela na razpolago mrličev in bolnikov, bodo študentje šolo sami zapustili, ker se ne bodo mogli kje učiti, ko bodo pa študentje odšli, bomo pa lahko rekli, da je šola nepotrebna in jo bomo zaprli." Io je pravi namen odpuščanja bolnikov in strežniškega osobja iz ljubljanske bolnišnice. Svinjski je ta namen dovolj in vreden tistih, ki so ta načrt zasnovali. Zavratneži pa so za vse slučaje pripravili tudi 'potreben izgovor. Oni namreč pravijo: „Vsaj nismo prikrajšali izdatkov samo za ljubljansko bolnišnico, ampak tudi za zagrebško in belgrajsko. Krivica se torej ni zgodila nikomur!" Ta izgovor je samo izgovor. V Srbiji namreč država ni podržavila in tudi ne pobira nobenih potrebnih davčnih doklad za bolnike kakor pri nas, ker tam takih doklad nikdar bilo ni! To je eno. Drugo pa je to, da zida država v Bclgradu in v Zagrebu takozvane ..klinike", ki so v resnici bolnišnice, služijo pa obenem znanstvenim svrham, v Ljubljani pa se ne zida prav nič! Kar je torej država v Belgradu in Zagrebu z eno roko vzela, je dala na drugi strani dvakrat in trikrat nazaj, Ljubljana oziroma Slovenija pa samo plačuje, ne dobi pa niti tega, kar je njeno, ker pobira država denar, ki niti njen ni! Tako nas hočejo ugonobiti denarno in kulturno na zavraten način, ker se figovci ne upajo nas napasti naravnost. Iz naše organizacije. razpolago, da bi ostali bolniki tako dolgo v zavodu, kakor to zahteva potreba. Bolnike je vrgla na cesto državna uprava, torej uprava tiste države, Našim somišljenikom v Sloveniji! Na binkoštni pondeljok, cine 9. junija letos, se bo vršila konferenca zaupnikov slovenskih republikancev. Na konferenco bodo imeli pristop le zastopniki krajevnih organizacij slo- venskih republikancev, zaupniki in pa člani »Združenja slovenskih avtonomistov«. Somišljenike vsepovsod v Sloveniji prosimo, da pospešijo delo za krajevne organizacije. Ker se bo vršila konferenca na podlagi § 2. shodnega prava, bodo ude- XV. Dočim se je žalostni glas zvonca razlegal nad mestom Zagrebom in naznanjal, da je kraljevina izgubila bana, sta v dubrovškem župnišču sedela dva moža, domači župnik Ivan Babič in neki posvetnjak, visok, močan, z bistrimi, rjavimi očmi, iskrenim, močnim licem in dolgimi brki, gospod Stefan Grdak s Filetinca, kri-ževški plemič, kraljev odposlanec. „Hvala Vam, prečastiti gospod," je rekel plemič duhovniku, „za novico, ki ste mi jo povedali. Kralj me je nalašč sem poslal, da v njegovem imenu upravljam polovioc Heningovi-činega imetka, dokler pravda ne doteče. Nikakor ne dvomim, da bo gospa vsaj pri polovici zmagala, ker je to na vse zadnje njena ded-ščina, ki jo je Tahi brezobzirno pograbil. Tudi na dvoru ga poznajo — tega gospoda vrhovnega konjušnika, da je divjak brez para, vendar pa se še vedno bojim, dasi je kralj nekoliko bolj pravičen ko njegovi lakomni sveto-vavci, ki si jih je gospod Tahi v ime prijateljstva znal zaarati. Da govorim resnico, niti ta začasna uprava jim ni dišala, pravili so, da se je bati krvi. Mogoče, toda fiskusu je ljubo zlato sadje, ki ga bo v tem času pobiral, in to rad dela, ker nima nikdar denarja. Tukaj nisem imel nobenega znanca razen Vas, ki Vas od mladih nog poznam kot poštenjaka. Zato sem Vas prišel vprašat; prosim Vas, pomagajte mi pri tem težkem poslu, ker bi rad za čas mojega mogoče kiatkega tukajšnjega prebivanja zopet uvedel zakon in red, ki pod Tahom, kakor čujem, ravno ne cvete." ..Žalibog ne cvete," je potrdil župnik. „Bog mi je priča, gospod Štefan, da Vas nisem nalagal, in zahvaljen bodi, da ste prišli, ker bo kraljevega poslanca vendar moral poslušati." „Ne vem, ali bo,“ je odkimal Grdak; „ko sem davi prišel na Susjed in se izpričal s kraljevim pismom, mi je Tahova služinčad takoj začela metati polena pod noge; Peter Petriče-vič ni hotel dati ključev, vsi so se mi izogibali, jaz sam pa sem stal, Bog mi odpusti, kakor grešnik pod vešali. Toda gospoda so se preva-rili. Grdak se ne da z nobenim gospostvom preslepiti. Jaz ne popuščam in grem svojo pot na-prej." „Tako je tudi prav, gospod Stefan, in to je edina pot, da pridete do ugleda. Posebno Vam priporočam to ubogo ljudstvo, ki pod Tahom naravnost krvavi pot poti. Na svoje poštenje in prisego Vam pravim, da človek še ni videl takih grozot, kakor jih dela Tahi nad svojimi kmeti. Na vse zadnje so res skoro vsi velikaši nasilniki, ker jim je to že prirojeno; Taha pa se menda niti sveti krst ni prijel in zdi se, da ima v prsih kamen in ne srca. Kaj sem vse poskušal! Ne maram se — res. da — mešati v go- sposke reči, toda duhovnik sem in moram; kdo naj brani čredo pred volkovi, če ne pastir? Zaradi ljudstva sem se ponižal in ne enkrat! Izpovednik Helene Tahove sem in ji nisem samo enkrat govoril na srce in jo ostro karal; Helena je res da tudi vsa divja, toda ona ima srce in zdi se, da se je bodo moje besede počasi prijele, Tahi pa je naravnost zverina in ves kraj ga preklinja. Odkar živim, še nisem videl takega nečlovečneža, ki mu je naravnost slast do smrti mučiti ubogo ljudstvo. Pravil sem Vam o Mogaiču, o Stjepku, Sabovu in drugih zločinih; toda vse to ni niti polovica. Kmet je v skrbeh za svoje ubogo siromaštvo, ker bi Tahi pol vasi pognal s posestva brez vsakega razloga in zemljo vzel zase ali pa jo razdelil med svoje razbojniške hlapce. Davek je proti postavi povišal za polovico, na vsaki graščini je postavil vislice in pravi, da mu obed ne diši, ako ni videl, kako je kak „vaški pes" s petami po zraku brcal. Skratka, tu ni sodnije, ne postave, ne duše, ne Boga! Naše ljudstvo nima slabega srca, ampak naglo kri; naše ljudstvo je nezaupljivo, ker yidi, da so gospoda, ki so mu dani za gospodarje, volkovi in Turki, da oni, ki bi morali prednjačiti narodu in ga izobraževati, gazijo vse, kar je sveto. Ali je potem čudno, če ljudstvo podivja — in bojim se, da bo še koga zabolela glava, ako se tleča žrjavica ne bo blago pogasila." (Dalje prihodnjič.) ležtnci tk/bili pravožasino .posebna vabila, na katerih bo označen kraj, čas in prostor konference ter njen dnevni red. Kdor se namerava konference udeležiti, naj to javi pismeno ali ustmeno upravi »Avtonomista« (Ljubljana, Brej; št. 12./II.), da se mu bo moglo pravočasno poslatiskušali s pomočjo Prepeluhovcev vabilo in da ne bo pozneje pritožb. »Združenje slovenskih avtonomistov« v Ljubljani. Razne dopise »Iz naše organizacije« bomo objavili v prihodnji številki. Zamudniki ne prezrite priloženih položnic! Dnevne vesti. Naši naročniki — berite! Precejšno število naših naročnikov še ni obnovilo naročnine. Vemo, da je revščina med ljudmi, toda časopis mora biti plačan. List živi le od naročnine in to je prav. Zato je neodvisen na vse strani. Vedite, da spravljate list v največje zadrege, ako pravočasno ne plačate naročni-ne. Komur je do lista in naše ideje, listu plača naročnino, ki jo pošteno zasluži. Somišljenike prosimo, da pridobivajo nove plačujoče naročnike. Mi ne uživamo od nikjer nobenih podpor, kakor drugi odvisni listi, ki se razpošiljajo ljudem zastonj ali pa pod ceno. Kdor je za-ostai z naročnino, pa je tekom tedna ne obnovi, naslednje številke ne bo več dobil. Zlasti se opozarjajo tisti, ki redno bero »Kmečki punt«, da naknadno ne bo mogoče, dobiti iz-ostalih številk, ker tiskamo lista samo toliko, kolikor je naročnikov. Danes prilagamo mnogim zamudnikom poštne položnice in pričakujemo, da store takoj svojo dolžnost! Zagonetna okrožnica ..Slovenec" od pretečene nedelje piše o neki tajni okrožnici JDS v našo korist, češ, da rušimo SLS. Nam o tej okrožnici ni nič znanega. Pač smo slišali o njej prvič pred kakim mescem od nekega našega zaupnika iz ljubljanske okolice. Temu je pravil o njej njegov sosed, pristaš SLS. Leta pozvan od našega zaupnika, naj mu pokaže to okrožnico, je izjavil, da je sam nima, da pa mu je o njej pravil neki g- Krek, tajnik SLS v Ljubljani. — To je vse, kar mi vemo. Pozivamo torej ..Slovenca", da to okrožnico objavi, saj je tajništvo SLS v isti zgradbi. A. P. Stvarna polemika. »Slovenec« se neprestano za letuje v nas. Zdravo in prav je, ako se vrši med listi stvarna polemika, kaj je prav in kaj ne, kaj je resnično in kaj zmotno. Mi nimamo navade zmerjati ali sumničiti nikogar; žal pa dela to proti nam oficijelno časopisje SLS. »iSlovenec« z ljani Brzojavi: Zadrubanka. Aleksandrova cesta štev. S. Vplačani kapital Din 3,ooo.ooo. Izvršuje vse bančne posle najtočnefe in najkulantneje Telefon štev. 367. « S I I I I i I 1 I I Trgovska banka d. d., Ljubljana podružnice i ) Dunajska cesta 4. (v lastni stavbi) KAPITAL IN REZERVE DIN 18,300.000.- Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najhulantneje. Telefoni i 139, 148, 458 EKSPOZITURE i Maribor, Novo mesto, Rakek, Šlovenjgradec, Slovenska Bistrica Brzojavil Trgovska Konjice, Meža-Dravogr.,