APRIL
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH..
1/ l' Saba, muc. i 13 S Hermenegiltl
14	N 3. po Velik.
15	P Peter Gonz. D
16	T Benedikt Lab.
17	S Justin
18	Č Apoloni j
19	P Leon IX. SK
20	S Neža Mont.
21	N 4. po Velik. 0
22	P Aleksander, m.
mm BtO VENSKI OST S3 KMERIK3
mte ST« vers in mroA — m frtvUo m ramta — P'd Ufa žto f»V(]
SLASILO SLOV. KATOE. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOOETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHOKJX S CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH,
(Official Organ of four Slovenian Organizations I
LETNIK (VOL.) XLIX
MLV. (NO.) 74.__CHICAGO, ILL., TOREK, 76. APRItA — TUESDAY, APRIL 16, 1940
DIPLOMATSKA TATVINA NA BOLGARSKEM
Sofija, Bolgarija. — Policija je koncem tedna vodila preiskavo za nekim moškim, kateri je baje ukradel važne dokumente iz pisarne tukajšnjega jugoslovanskega vojaškega atašeja Duniča. Kakor je atašejjeva žena sporočila oblastem, je zasačila možu,ko je brskal po omari v moževi pisarni; ko je zakričala, jo je napadel in nato pobegnil. Domneva se, da je ta incident del zarote, da s|, dovede do preloma odnošajev med Bolgarijo in Jugoslavijo.
NAPOVEDUJE USODNI ČAS
Iz Jugoslavije
Huda nesreča se je pripetila v Kranju, ko so hoteli odta-jati cev zamrznjene bencinske cisterne. — Velik požar blizu Cerknice na Notranjskem, ki je prizadel več posestnikov. — Druge novice.
Italija povdarja, da utegne sama kmalu nastopiti, in svari druge nevtralce, naj se hitro odločijo.
VPRAŠANJE GRINLAND1JE
Pritisk, da se vzame dežela pod varstvo Amerike.
Washington, D. C. — Zdaj, ko je Grinlandija izgubila svojo gospodarico, Dansko, pod katero je prej pripadala, pritiskajo nekateri ameriški krogi na to, naj Zed. države vzamejo to polarno deželo pod svojo protekcijo na podlagi Monroe doktrine. Ta dežela leži, pravijo, na zapadni polobli in bi torej morala po svoji upravi semkaj spadati. — Sprva se je izražala skrb, da bi utegnili naziji zasesti to deželo, z Islandijo vred, toda nazijski krogi so se koncem tedna izrazili, da nimajo tega v načrtu, pač pa, da je ve.čja možnost, da bodo zasedbo izvršili Angleži.
--o--
SINA UMORIL "IZ USMILJENJA" Houghton, .Mich. —- 53 letni A. White, je bil zadnji petek aretiran in Jio postavljen pred sodni jo'' prti ofcrcfcflftftro tč mora. Ta umor je izvršil nad svojim sinom, starim 15 let. in sicer, kakor pravi, iz usmiljenja, da fanta reši trpljenja. Sin je bil namreč slep, gluh in mutast ter je povrhu dostikrat trpel na krčih. Med tem, ko je bila mati odstotna, je White potopil fanta v posodi vode ter mu držal glavo toliko časa pod vodo, da se je ta zadušil. Iz hiše je nato zbežal, a za ženo je zapustil tamkaj *noto, na kateri je zapisal: "Ne bom ga yeč gledal, da bi trpel. Molila sva h Gospodu, da bi ga vzel, toda ni 'se zgodilo, zato ga bom jaz odstranil."
SVEDSKA SE BO BRANILA,
" --s
Bojevala se bo za ohranitev	1
nevtralnosti.	)
—o—	'	1
Stockholm, Švedska.— Med	\
tem, ko je prvi dan vojne v	{
sosednji Norveški vladalo na	L
Švedskem veliko razburi en je	'/
in negotovostjo se pa do kon-	j
ca tedna živci toliko pomirili,	s
da si je mogla švedska vlada	-
začrtati program za bodoč-	c
nost. In ta program je, kakor	c
se je izrazil v radio govoru	i
min. predsednik Hansson, da	t bo dežela z orožjem v roki va- \
rovala svojo nevtralnost ter,	i
da bo odbila vsak poizkus in-	\ vazije od zunaj. Istočasno je vlada z vpoklicom rezervistov znatno ojačila svojo armado.
-o-
RUSIJA VRNILA FINSKI	r
KOS ZEMLJE	t
Moskva, Rusija. So v je t- I ska Rusija je vrnila zadnji pe- 1 tek Finski kos zemlje na s skrajnem severu, namreč Pet- 3 samo okrožje, ki ga je vzela 1 tekom zadnje vojne. Vsa in- -dustrijska podjetja tamkaj so<r že v popolnem obratu, kakor 1 se poroča.
-o-
NORVEŠKA DOBI AMERI- > ŠKO ZDRAVNIŠKO PO- 1 MOČ	;
New York, N. Y. — Finske j oblasti so dovolile, da ambu- ^ lančna skupina, ki je bila po- ( slana iz Amerike Finski na pomoč, a tam zdaj ni več po-j] trebovana, odide na Norveško, ^ da bo v tamkajšnji vojni skrbela za ranjence.
ANGLIJA ŽELI DOBITI DANSKE LADJE
New York, N. Y. — Danska trgovska mornarica je prišla po zasedbi te dežele od nazijev v kočljiv položaj. Danska vlada se je, kakor že poročano, le pod protestom podala Nemčiji, in tako ne želi, da bi njene ladje, ki so bile ob času tega dogodka razkropljene sirom sveta, tudi prišle v nazijsko posest. Zato je danski konzul v tem mestu zadnji petek izdal naročilo vsem danskim ladjam, naj se podajo takoj v kako nevtralno pristanišče in tamkaj ostanejo. Nasprotno pa iz Anglije in Francije prihaja poročilo, j da boste ti dve državi ujeli vsako dansko ladjo, ki jo boste izsledili, češ, da je Danska izgubila svojo nevtralnost in tehniško postala njuna so-I vražnica. Najraje bi pa kar zlepa dobili v svojo oblast vse te ladje in od tukajšnjega an-E, gleškega konzula je bilo izda-^ no priporočilo, naj se poda;o e. same čimprej v kako angleško pristanišče.
in Bačka, kjer so morali mnoge kraje izprazniti. Samo v Srednjem Banatu je okolu 120.000 hektarjev zemlje poplavljene. Baranje in nekateri deli Slavonije so tudi pod vodo. Dolnji deli Beograda so tudi še poplavljeni. Danes in včeraj so se pojavili čolni tik pred h eograd.sk o železniško postajo. Beogradsko pristanišče je spremenjeno v pravo pravcato jezero.
Nesreča vsled eksplozije i
C
Kranj, 10. marca. — Vče- c raj je prispel na kranjski ko- k-, lodvor poln cisternski vagon bencina za tovarno "Jugoslo- * vanska tvornica gume-." Ko so x delavci tovarne hoteli pretoči- ^ ti bencin, so opazili, da je x odvodna cev cisterne zamrz-njena. Podjetje je naročilo kleparsko podjetje Smole j, ki . ima na razpolago kotle za , parno ogrevanje zamrznjenih 1 vodovodnih cevi. Podjetje je poslalo ogrevalno napravo s svojim pomočnikom 21 letnim Batičem Viktorjem, doma iz Ljubljane, na kolodvor, da bi 5 cdtajal zamrznjeno cev bon- 1 einske cisterne. Komaj je po- j močnik zakuril ogrevalno na- < pravo, je nenadoma z močnim 1 .pokom eksplodiral ogrevalni : jkotel. Naključje jc hotelo, da : je 'stal pri kotlu samo pomoč- : ni k Batič, kateremu so drobci odtrgali nogo nad gležnjem. Kako je prišlo do eksplozije, še ni znano. Ponesrečenega -pomočnika Batiča. je zraven ! stoječi tovarniški avto odpe- > ljal takoj v Zdravstveni dom ! okrožnega urada, kjer je dežurni zdravnik odredil takojšnji prevoz z rešilnim vozom v ljubljansko "splošno bolnišnico.
-o-
Ogenj uničil šest poslopij
Sv. Trojica nad Cerknico, 11. marca. — Posestniku Oto-ničarju Antonu pd. Centa, Hribarjevo, občino Bloke, je požar uničil šest poslopij. V noči od sobote na nedeljo, bilo je okrog polnoči, je šla Otoničarjeva gospodinja s štiriletnim sinčkom Jožetom ven. Komaj je stopila na dvorišče, presunljivo zavpije: "Gori!" — Mož je planil iz hiše, pa je ogenj že zajel ves kozolec in skedenj. V zadnjem trenutku je komaj rešil živino iz hleva. Preden so prišli ljudje, i je bilo že v ognju pet poslopij in ena hiša, ki jo je Centa pred nekaj leti kupil od soseda. Posestnik Otoničar, priden in varčen kmet, si je s trudom pridobil lepo in trdno kmetijo. Kupil je tudi mlatil-nico, gepelj in vse potrebne stroje. Vse to je sedaj uničeno, kajti ogenj se je tako naglo razširil, da niso rešili drugega kakor en voz. škoda se ceni nad 100..000 din. zavarovan pa je bil le za 36,000 din. Položaj posestnika Otoničarja • je obupen, ker mu je od vsega ostala samo hiša. Pri gašenju pa je dobil Otoničar tudi hude opekline, tako da je moral iskati zdravniške pomoči.
Velike povodnji na jugu države
Beograd, 7. aprila. — (Po "Jugoslovanskem Kurirju) — Povodnji v Jugoslaviji so zavzele nepojmljiv obseg. Najhuje sta bila prizadeta Banat
Rim, Italija. — Nevtralne evropske države bodo v kratkem postavljene pred usodno odločitev, cla se aktivno postavijo na eno ali na drugo stran. To temno napoved javno izra-ž a jo tukajšnji krogi in obenem povdarjajo, da je tudi Italija sama na tem,' da b» morala stopiti "s plota". Značilno je to, da prihaja to napovedovanje iz Italije, ki se je doslej izogibala namiga-vanj, da se utegne vojna razširiti, marveč se je omejevala le na p ovd ar j arije, da je ona sama pripravljena.
Tako je neki časnikar, po imenu G. Ansaldo, o katerem se trdi, da navadno izraža mnenje zun. ministra Ciana, imel v nedeljo radio govor, v katerem je napovedal, da trenotek, ko bo Italija prisiljena, da udari, se
aifeiiil vpr.ftd v mesecem žni smatrati še daleč proč, toda "zdaj utegne biti bliže, kakor se misli," na kar je nadaljeval:
"To je strahovita vojna, katera na nekaterih točkah prizadeva vsakogar, ki misli, da stoji izven nje. Motijo in varajo se tisti Italijani, ki mislijo, da se more Italija zapreti sama vase in se ne brigati za druge reči. Tak načrt ni uspel za malo državo, kakor Norveška. Sami sodite, ali more uspeti za nas, ki mejimo na bojujoče se države in imamo interese v Sredozemlju."
Italijanski listi pa nasprotno izražajo svarilo drugim nevtralnim državam, da se morajo odločiti, in sicer za pravo stran, s čimer meni Nemčijo, češ, da jih bo drugače zadelo tako razočaranje, kakor so ga doživele Poljska, Finska in Norveška.
Kakor se iz tega namigavanja razvidi, se utegne Italija končno v resnici bojevati na strani Nemčije.
PO KAT. SVETU
—	Vatikan.— >,0 letni A nt. Tamburro je oslepel pred tremi leti in zdravniki so ga proglasili neozdravljivim. Z ženo sta hodila nato vsako jutro k maši v katedralo ,v Caserta, blizu Neapela. Med tem pa, ko je na veliki četrtek prejemal obhajilo, jo mož hipoma izpregledal.' ,
—	Buadposta, Ogrska. —
j nji ženski samostan prejel toliko podpore, da je lahko u-stanovil šolo in zavetišče za 50 poljskih deklic, ki žive 'tukaj kot begunke. Po njegovem naročilu so se poslale deklicam tudi poljske molitvene knjižice.
—	Washington, D. C. — Neki presbiterijanski pastorje poslal raznim vodilnim osebnostim vprašanja, kaj je temeljna potreba v življenju mladih ljudi. Predsednik Roosevelt je odgovoril: "Ni je večje reči, ki bi mogla priti v našo deželo, kakor bi bilo po-življenje verskega duha."
—	Berlin, Nemčija. — Katoliški armadni škof je izdal odredbo, s katero odvezuje duhovnike, ki so poklicani v nemško armado, od dnevne molitve brevirja. Priporočano jim je, naj, kadar morejo, v nadomestilo molijo rožni venec.
Zajca je hotel ustreliti, pa ja sebe
V	občini Sv. Juraj na Bregu v Medjimurju se je podal v gozd divji loveč 26 letni Mirko Kolač. Obstrelil je zajca ter ga hotel še dotolči s kopitom od' puške. Ko pa je zajca udaril,se je puška sprožila je lovca smrtno zaui/i. 1
Smrtna kosa
V	Litiji je umrla Helena Bevk, vdova po učitelju in posestnih, mati prosvetnega inšpektorja Stanka Bevka stara 90 let.—V Ljubljani je umrla Marija Pleša, rojena Bohinc, vdova po strojevodji državnih železnic. — Pri Sv. Trojici v Rogaški Slatini je umrla Marija Sever, vdova po mornariškem nadkomisarju stara 77 let.
Spet na svobodi
Zadnjič je bilo na tem mestu poročano o tjulnju, ki so ga ribiči vjeli pri otokih ob dalmatinski obali. Odpeljali so ga v Split, da bi ga razkazovali ljudem. Toda tjulenj v ujetništvu ni hotel ničesar žre-ti in je bila nevarnost da bi poginil, pa so ga odpeljali nazaj na morje in izpustili, ker so te vrste tjulnji silno redki. Ugotovili so, da je samica in da bo imela mladiče.
Žalostna obletnica
Na novi pohorski cesti na I-Iočkem Pohorju se je pred kratkim pripetila huda nesreča, katere žrtev je postal mladi družinski oče 37 letni Rudolf Zidar, ki je bil nastavljen kot cestar pri mariborskem okrajnem odboru. Rudolf je imel v oskrbi gornji del ceste, ki je izpeljan v velikih serpentinah po strmem hribu. Samo nekaj dni je še imel do obletnice nastopa svoje službe, ko se je po končanem delu zvečer vračal proti domu na lločko Pohorje. Da bo preje doma, je' šel kar po iližnici, ki preseka serpentine. — Pri tem mu je spodrsni«, da je padel v prepad. Drugo jutro so ga našli mrtveca z razbito lobanjo.
----o---
Nasprotniki store in žrtvu« jejo vse za svoje zmote; kaj ti kol katoličan storiš za širši upliv svojega prepričanja?
SOVJETSKI KONZULAT SE ZATVORI
Peking, Kitajska. — Iz ruskih krogov se je koncem tedna izvedelo, da se namerava prihodnji petek zatvoriti sovjetski konzulat v kitajskem mestu Tientsin, ki je pod japonsko kontrolo.
a je zdaj v sovjetskih rokah,
v ogromni meri povišala produkcija petroleja. Kakor trdi, dajejo nekateri vrelci zdaj 30 do 40 krat več kakor poprej.
RUSIJA POSPEŠILA OLJNO PRODUKCIJO
Moskva, Rusija. — List Pravda je zadnji petek poročal, da se je v Galiciji, katera je tvorila del prejšnje Poljske,
Ali veste kakšne nagrade vam nudi letošnja kampanja "Am. Slovenca?"
NA POTI V — MIR
novali predsedniškim kam i-datom kakega moža, ki bi bil sprejemljiv za delavstvo.
Slika kaže skupino angleških vojakov, ki so bili ujeti od Nemcev. Za nje se je sicer vojna koti' čala, vendar pa ne morejo pričakovati posebno udobnega življenja. Odpravljeni so namreč v koncentracijsko taborišče in zgoraj jih vidimo na poti tja, zastražene od nemškega vojaštva.
AMERIKANSKI SLOVENEC
^ ^ ^ ^ 1 * flfllv#t **
Hudi boji čakajo Norveško, ko se pošiljajo tja nove čete iz Nemčije in iz Anglije. — Tudi norveška obrambna sila se zopet spravlja v red in je pripravljena za boj. — Skrivališče kralja Haakona neznano.
Stockholm, Švedska. —Zbi- > ranje sil od obeh strani, nem- { ške in zavezniške, obeta so-sednji Norveški težke dneve in brezobzirno pustošenje. Napovedovanje, da postane ta mala dežela glavno bojišče, se uresničuje, in brez dvoma se bo v nemali meri odločeval tukaj izid vojne v splošnem.
Tekom zadnjega tedna, do ( nedelje, se položaj po večini ni dosti izpremenil. Nemci so . zasedli in držali prestolico 11 Oslo ter ozemlje okrog nje: c,'
rl
tudi njih posadke, ki so takoj ob okupaciji zavzele glavna 7" mesta na zapadnem obrežju, n so kljub napadom mogle ob- Rl držati svojo postojanke; v ne- " gotovosti je edino posadka v severnem mestu Narvik. An- 1 glija pa je nasprotno, kakor ^ sama poroča, podminirala v morje med Nemčijo in Norve- % ško, s čimer skuša preprečiti nadaljnji dovoz nemškega vojaštva in materijala v zasedene kraje.
.... Ostri boji pa se znajo raz-paliti te dni, ko od obeh stra- s. ni vro nove sile na Norveško. t< Iz Nemčije se je v soboto po- s' ročalo, da so bila poslana v s; Oslo nova ojačenja, ki so pri- t< spela tja kljub podminirane- d mu morju. Takoj drugi dan, ž v nedeljo, pa se je objavilo s< po radio iz Londona, da "britanski vojaki prihajajo,da pomagajo junaškemu norveškemu ljudstvu pri njega odporu protu nemškim napadalcem."
A tudi obrambna sila Nor-veška same, ki je bila skoraj ^ docela razkropljena in disor- ' ganizirana ob nenadnem vpadu zadnjega tedna, se pola- j goma spravlja v red ter se pripravlja za odločen boj. Kralj j Haakon je izdal v nedeljo na svoj narod proglas, v katerem ga roti, naj stoji ob strani njemu in njegovi vladi ter se bori Za neodvisnost in svobodo Norveške. Kralj je bil nq, svo- e jem begu iz Oslo skozi celi te- 1 den zasledovan od nemških 1 aeroplanov, da ni več dni pri- ] šel do nikakega počitka. Kje 1 je zdaj njegovo skrivališče, ni 1 objavljeno.
Glede severnega pristanišča Narvik si poročila nasprotujejo. Angleži trdijo, da so mesto zavzeli, dočim vesti iz Berlina to zanikajo ter trdijo, da je Narvik še vedno v nemških rokah.
I
CIO UNIJA NASPROTNA ROOSEVELTU
Chicago, 111. — Na svoji konvenciji, ki jo je imela tukaj zadnji teden, je CIO unija delavcev pri komunikacijah po svojih 200 delegatih sprejela resolucijo, v kateri se je izrazilo nasprotstvo proti tretjemu terminu za Roose-Velta. Unija,katera ima okrog 20,000 članov, obsoja New deal, da je zavzel pot, ki je" sovražna dobrobiti delavstva. Istočasno je konvencija odobrila Lewisovo grožnjo, da se bo ustvarila tretja stranka, &ko ne bodo demokrati ime-
Naročnina:
Za celo leto----------------$5.00
Za pol leta -----------------2.50
Za četrt leta _......-------------------- 1-50
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za eelo leto______________$6.00
Za pol leta________3.00
Za četrt leta ----------------------1.75
Pttsaroeana številka-------------------- 3.c
Subscription:
For one year ----------------------------$5.00
For half a year________________2.50
For three months —---------—— 1.50
Chicago, Canada and Europe:
For one year----------———$6.00
For half a year---———--3.00
For three months -------1-7S
Single copy-------------------------------— 3c
Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.____

(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs
thpr, Wilf 111«« BujTWMlM. W> -Tin. *«» U H • >■•	t'i <■• t-m• «ri rii«4. puinvjird t.v
united featVrk syndicate, inc.
TpUyMfexonj

Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan rasrun nedelj, pone-deljkov in dfrevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by; EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo Vttaj tlan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do Četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov ured niitvo ne vraža.	__
Amerika iti evropske zmešnjave
liki meri izvažali tudi v Anglijo, bo šla zdaj vsa v Nemčijo. Severno Evropo je Hitler pobasal v svoj žakelj. Kam bo nameril zdaj svoj piratski korak? Odprto pot ima zdaj le še na Balkan in je samo vprašanje časa, kdaj bo napravil ta korak.
Svet napeto pričakuje kaj boste napravile Anglija in Francija. Gotovo morate napeti vse sile in nastopiti z vsemi silami, da to piratsko počenjanje, ki ga uganja po Evropi Hitler zaustavijo in paralizirajo. Toda kako mu bodo prišle do živega je vprašanje. Borba bo huda in dolgotrajna. Združene države, dasi so tri tisoč milj proč od Evrope ne bodo mogle vedno mirno gledati na evropske zmešnjave, v katerih so zelo v živo prizadeti tudi njeni lastni interesi. Prizadeti bodo pa vedno bolj in bolj, kolikor bolj se bo po Evropi širila Hitlerjeva oblast. Kakor zdaj zgleda za Ameriko prihaja le samo še odločitev: "How long we will be able to stay out of war?"
Vojne si nihče ne želi. Amerika najmanj! Ampak brani se še črv, kadar mu preti nevarnost. Kadar živiš v svetu, ki je napolnjen s samimi nevarnostmi in takimi pirati, kakor je Hitler in njegovi naziji in fašisti, takrat je zate važno, da se pripraviš in zavaruješ. Kdor se za nevarnosti ne pripravi, ta odpira vrata piratom in jim sam daje priložnost, da ga napadejo. Uncle Sam si tega gotovo ne želi.
ice za pestjo moje kočemajke.
"Keep America out of war!" je postalo zadnje čase priljubljeno in uporabno geslo celo našim ameriškim malim političarjem. Yes, priljubljeno je vsakemu Američanu, kdo pa želi, da bi nesel svojo kožo izpostavljat v Evropo? Nihče, dasi je tudi med nami Američani dovolj podjetnih ljudi, ki za denar in za plačilo store vse. V španski civilni vojni je bila kar cela legija Američanov, dasi uradno ta dežela ni bila za to. Znani ameriški letalec Dahl je za visoko plačilo zbijal na tla Frankove letalce in bombardiral njegove postojanke. Tudi politiziramo, kritiziramo to in ono v Evropi, dajemo nauke, drugače pa smo za geslo: "Keep America out of war!"	,
Smo pa le vsak dan bližje vojni in vojna, je vsak dan bližje nas. Kje in kako? Hitler je te dni zasedel, ali kakor je oznanil, vzel v svoje "varstvo" miroljubno Dansko in cele sekcije Norveške. Norvežani so se nekaj umaknili v svoje zasede iz mest in kažejo nekaj odpora. Kako dolgo bo ta odpor vstrajal, je seveda vprašanje. V Londonu si zdaj šele manejo oči in ugibajo kaj bi in kako bi. Hitler pa že sedi z svojimi kanoni na norveških pečinah in se izzivalno reži vsemu svetu.' !|	1
Sigurno je, da je Hitler s svojo piratsko brezobzirnostjo povzročil obilico gorja in neprilik miroljubnim Skandinavskim deželam. Obenem pa občutno prizadel ne samo Anglijo, pač pa gospodarsko tudi Ameriko. Združene države so v letu 1938 izvozile v skandinavske dežele nad četrt bilijona dolarjev vrednosti v raznem blagu. Vsa ta trgovina je zdaj vsaj dokler bo trajala vojna in dokler bodo skandinavske dežele pod Hitlerjevim "varstvom" za Ameriko zgubljena. Četrt bilijona ($250,000,000.00) se za vsako trgovino že precej pozna. Tako Hitler dela škodo direktno"s svojim piratskim rogoviljenjem v Evropi tudi Združenim državam. Ali more biti pri vsem tem Ameriki vse eno, kaj Hitler počenja v Evropi?
Ameriki pa tudi ne more biti vseeno, kdo naj v Evropi zmaga. Ce v Evropi podležejo demokratične države in postanejo fašisti in naziji neomejeni gospodarji nad Evropo, bi s tem postali tudi več in manj gospodarji nad vsem svetom. Diktirati bi začeli vsemu svetu in ameriški kontinent bi ne ostal izvzet pri tem. Fašistične ideologije so že zadnja leta globoko prodrle v raznih južnih ameriških deželah." Po kaki zmagi bi nastal ta upliv še veliko jačji Fašistični upliv pa ne trpi poleg sebe kake demokracije ne kake demokratične ideologije.
Dogodki v Evropi tekom zadnjih treh let sami dovolj jasno učijo svet, koliko in kaj ima kdo za pričakovati od nazijev in fašistov. "Nočemo vojne!" in "Keep us out of war!" so vzklikavali od Avstrije naprej vse države, katere je Hitler piratsko napadel in oropal. Tudi Danci in Norvežani in drugi niso hoteli vojne, pa jo vendar le imajo in še nekaj hujšega kakor vojno, Hitlerjevo sužnost imajo, v kateri je življenje hujše od smrti. Ali je Hitler katero izmed svojih žrtev vprašal, če hoče vojno, če hoče njegovo piratstvo "varstvo"? Kaj še! Hitler najprvo udari, naj-prvo strelja in premaga, potem še le govori. Pač roparska taktika.
V interesu vseh demokratičnih držav na svetu je, da Hitler svojo nečloveško igro zgubi. Zato je kooperacija vseh demokratičnih držav na svetu potrebna. Ali pa pride svet resnično pod kontrolo piratskega nasilja. Skupno znajo demokratične države še kaj doseči, dasi bodo žrtve ogromne. Posamezno pa imajo malo izgleda, če ga je za nje še sploh kaj.
Z zasedbo Danske si je Hitlerjeva Nemčija zagotovila velike dobave življen jskih potrebščin, katere je Danska sedaj v veliki meri izvažala tudi v Anglijo. Danska je letno izvozila do skoro 400 milijonov funtov prekajene svinjine; okrog 250 milijonov funtov surovega masla; okrog 100 milijonov ducatov jajc, mnogo perutnine in drugega. Vse to bo zdaj hranilo nemške želodce. Norveške vode pa dajejo tudi bogat ribolov, Obenem pa bo Hitler, dokler ostane v NorVeški, absoluten gospodar nad vsemi skandinavskimi državami. Švedska in norveška ruda, ki so jo doslej v ve-
NEKOLIKO SPOMINOV Pueblo, Colo.
Ne bo menda odveč, če opišem spomine na leto 1901, na dan 14. marca, ki je mene in sestro Ivanko, iztrgal iz objema ljubljenih staršev. Obe sve skupno zapustile najdražjo mamico in ateka, tam pri Sv. Vidu nad Cerknico, v na-di, da se čez par let zopet vr-nevi. —• V Ljubljano smo kmalu prispeli in se tam sestali z večjim številom potnikov, ki so bili namenjeni isto pot. Dolga je bila rajža in v Pueblo, Colorado, smo prispele 10. aprila; ob 5 uri popoldne. Na postaji so nas že pričakovali, saj sve prišli k poznancem iz domovine in sicer so bili Mr. in Mrs. Frank Poznik, ki so imeli veliko border j ev. Prispele smo s svojimi stroški. Ko so pa izvedeli slovenski gostilničarji, (salunar-ji), da smo prišle, so se kaj kmalu oglasili, dg, !bi pri njih prevzele službo. Radi bi nas sprejeli v službo in plačali še več kot so navadne plačevali drugim, pa so naj i Mrs. Poznik in nekaj drugih žena razgovorih, da ni treba iti 'v službo, ker da bi morale biti v službi vsem pokorne. Nagovarjale so naji, naj bi se orno-žile, saj je veliko dobrih fantov, ki bi naji radi vzeli. Res, ob po najinem prihodu je bila Poznikova hiša tri večere polna vsakovrstnih fantov, plesa in tudi ječmenovca ni manjkalo. Težka je bila odločitev. Kaj n a j storimo in tako v kratkem času? Ali naj držimo obljubo, ki smo jo dale staršem, ali se naj možimo ? Odločile smo se za zadnje. Izbrale smo si po nasvetu, dobre katoliške fante, ki sva postala 19 dni po najinem prihodu zvesta zakonska moža. Burno je 'bilo srce tiste dni pripravljanja za poroko. Mi-
sli so bile daleč tja preko širokega oceana, v domači hiši. Kako rade bi pred poroko še enkrat stisnile roko ljubljeni mamici in ateku, predno bi nastopile novo pot v svojem življenju, pot zakonskega življenja, polno skrbi in popolnoma neznano.'Še danes v duhu vidim poročno obleko. Šivilja najinih poročnih oblek je bila
;nana "Figarica" Mrs. Mary Heglar. Priprave so bile končane in take so nas 29. aprila 1901 iskri konjiči odpeljali proti naši slofenski cerkvi Matere božje, kjer smo prejele zakrament s\. zakona, katerega nam je .'podelil naš starosta slovenskih duhovnikov Rev. Ciril Zupan, sedanji zla-tomašnik, ki se nahajajo v opatiji sv. Križa v Canon City, Colo. — Moj mož John Centa, je * doma iz Želimelj pri Igu, po domače Škomen-cov. Moje sestre mož je pa: k j H j Mrg Anton Pritekel, iz Gradežaj, ., 1 ...	, __
pri Turjaku, po domače Špan-■ Se to naj povem, da
cev. — se to naj povem se še vedno imamo radi, četudi smo že v letih. — Do 10. junija leta 1901 sva midva z možem ostala kar pri Poznikovih da, so se neki ljudje izselili iz tiste hiše, v katero sva bila namenjena se naseliti in potem v njej pričela z bordarji, katerih smo imeli že prvi dan devet. Tako se je pričelo za me novo življenje.
Prvi dan naše selitve, so nam pripeljali že ob 9 uri dopoldne novo peč, v kateri sem zakurila takoj, ko so jo vstavili. Toda ogenj mi je kmalu pogasil. Pa sem poskusila tako, kot sem videla delati Mrs, Poznik, da sem vlila na. ogenj petroleja, da bo zagorelo. V pečici je pa bilo še nekoliko oglja in komaj sem vlila petrolej, je že bušnil plamen iz peči in obliznil židane franži-
Naglo sem pogasila, pa sem se tudi vsa tresla od strahu. V tem je pa ravno prišel iz jedilnice moj mož, me krenil po roki in rekel, da tega ne smem nikdar več napraviti, kaj lahko bi zgorela. Povedal mi je, da je leto poprej na ta način zgorela Sincovka. Komaj se mi je strah nekoliko polegel, že zaslišim zvonenje, žvižganje in peketanje konjskih kopit ter vpitje ljudstva, da gori na Bervend. Groza me je obšla, pustila sem vse in stekla za drugim in ko pridem na mesto kjer so gasili, mi povedo, da se je vžgala Jelen-čkova in sicer tako hudo, da bo umrla. 2e so jo imeli čez cesto pri Mišmaševih v postelji in prišel je ambulanc ter jo odpeljal v bolnišnico. Tudi njen mož, Jack Vidmar, po domače Jelenček, ki je pomagal gasiti, je bil opečen po rokah in so tudi njega spravili v bolnišnico. 2ena je še isti večer umrla, zapustivši moža in dve leti starega sinka, enega brata in dva bratranca, ki so bili njeni bordarji. Bila je ravno v blagoslovljenem stanu. Žalostno jo je bilo videti mrtvo v krsti, na njeni desni je pa ležala njena mrtva hčerka. Pokojna Frances Vidmar je bila doma iz Potiskov-ca, fara Struge na Dolenjskem, njen mož Jack Vidmar pa iz vasi Prevole, fara Hinje, Dolenjsko. Žalostno poglavje za naše neizkušene slovenske žene, ki so morale radi neizkušenosti v prerani grob. — V tistih letih so naši Slovenci le še malokje imeli električno napeljavo. Po večini so morali rabiti petrolejske svetilke in tako je tudi omenjena ponesrečena žena rabila petrolej. Rabila ga je seveda tudi za pod-kuriti v peči. Pri tem je imela na razpolago tudi veliko papirja iz prodajalne. Takrat namreč ni bilo toliko časopisnega papirja na razpolago, kot ga je dandanes. Papir je pa tudi res najbolj pripraven, za podkuriti. Nesrečna žena je, da bo hitreje začelo goreti, prijela kar za veliko pet galonsko posodo petroleja in vlila v peč in že je prišlo do Vidmar je
\bila naenkrat goreča baklja. — Mr. Vidmar je čez nekaj časa potem odšel v domovino, kjer si je poiskal tovarišico in sinčku drugo mater. Bila je to Antonija Blatnik, doli iz Krajine. V tem zakonu sta tudi imela nekaj otrok. Pa tudi ta žena mu je že pred več let umrla. — Mr. Vidmar pa vodi na Blande trgovino z mesom in grocerijo.
Meseca maja sva se z mo-jjm možem preselila v svojo novo hišo na Bohmen Ave. Po dveletnem bivanju v tej hiši je med neko nevihto strela u-darila v dimnik. Mož je ravno vstal k večerji; da gre potem na delo. Ravno je bil odprl vrata spredaj, ko ga je puh strele vrgel na tla, da smo ga le s težavo spravili k življenju s pomočjo bordarjev in sosedov. — Proti jeseni leta 1905 je pripeljal grocerist sedaj po< kojni Mr. John Snedec eno
galonsko k an to petroleja k našemu sosedu Rusnjaku. Popoldne je žena tudi tako polila s petrolejem v peči, petrolej je eksplodiral in že je bila žena vsa v plamenih; Kol goreča bakla je pritekla ven. Zavpila sem kar sem mogla, da je pri Rusnakih ogenj. Bordarji so hiteli s posodami k vodnjakom po vodo, da so gar sili, za ženo je pa pridirjal prvi sedaj že pokojni Frank Ko-čevar, po domače Spanček, ki so živeli blizu in začel trgati z goreče ženske obleko, kar je bilo še slabše. Ženske in možje smo pritekli skupaj, da smo nesrečno ženo v groznih bolečinah dali na posteljo. Še sedaj živeči Anton Perko, po domače Gričar, je imel na Bohmen Ave. trgovino. Naglo je stopil po kanto olja, da smo opečeno z njim mazale, kar ji je hladilo pekoče bolečine. Njen mož je tudi imel vse lase obžgane in roke hudo opečene. Prišla je ambulanca in oba sta odšla v bolnišnico, kjer je žena že ob sedmih zvečer istega dne umrla, mož je pa moral biti v bolnišnici še tri tedne. — Še druga Slovenka, Mrs. Kočevar, doma iz Krajine, tudi tako zlila iz kante petrolej v peč. Nastala je eksplozija in žena je vsa goreča pritekla ven. V hiši je pa ostala mala hčerkica v otroškem vozičku, . ki je zgorela. Tudi ta žena je umrla vsled opeklin. Vse je obžalovalo te nesrečne družine, ki jih je zadelo to gorje.
Tako sem opisala žalostne dogodke, katerim sem bila priča že ob začetku mojega življenja v Ameriki. Morebiti bom s tem kakemu sorodniku nesrečnih pokojnih vzbudila spomin na te tragične dogodke. S tem bo za nekaj časa najbrže mir pred mojimi dopisi, kajti bo drugega dela preveč. — Pozdrav vsem poznancem, prijateljem in so trudnikom tega dobrega lista. Naši Mrs. Meglen pa želim, cla bi zopet zmagala v sedanji kampanji in ponovno postala kraljica vseh naročnikov Amer. Slovenca. Rojaki, pomagajte ji k zmagi.
Theresa Centa, farmarica «
-o-
Dogodki
mafl Skvmd jm Fi ni M

ŽIVALI IN DIŠAVE
Zoologi so ugotovili,da imajo živali določeno, nagnjenje za neke dišave. Ta nagnjenost je tako velika, da je mogoče živali po njeni zaslugi lažje loviti ali dresirati. Divji-biki postanejo krotki po znanem mošusovem duhu, levi. imajo sivcev duh nad vse radi, tobačni duh vpliva na vel-blode in jih poganja k večji zmogljivosti, a psi dajejo prednost janeževemu olju mačke imajo spet rade bal-drian.
-o-
Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!"
Smrt rojaka
Cleveland, O. — Po dolgi in mučni bolezni je na svojem domu na East 61st street preminul Martin Straus, v starosti G1 let. Pokojni je 'bil doma iz Sodinje vasi pri Žužemberku na Dolenjskem in je prišel v Ameriko pred 40. leti. Zapušča soprogo, dva sina, dve hčeri in sestro, v starem kraju pa eno sestro. Pokopan je bil iz cerkve sv. Vida na Calvary pokopališče.,
Bolan
Milwaukee, Wis. — V Columbia bolnišnico se je moral radi težke bolezni podati rojak John Moze. Prijatelji mu žele skorajšnjega okrevanja.
Vile rojenice
Pueblo, Colo. — Prijazne vile rojenice so se mudile v tukajšnji slovenski naselbini in obiskale razne družine. Tako so se ustavile 1. aprila pri Mr. in Mrs. Margison in jim pustile krepkega sinčka prvorojenca. — Potem so 6. aprila obiskale mlado farmarsko družino Mr. in Mrs. Ludvig Centa in jim tudi podarile krepkega fantka prvorojenca. — Vsem želimo zdravja, novorojencema pa tudi, da bi se razvila v krepka fanta!
Vest iz domovine
Clairton, Pa. — Rojakinja Frances Dernač je prejela iz starega kraja žalostno vest, da ji je v Leskovcu pri Krškem na Dolenjskem u m r 1 a njena mati Frančiška Kranj-čevič v lepi starosti 77 let. Zapušča sina in hčer, tukaj pa zgoraj omenjeno hčer in v Glevelandu, Ohio sina.
Na obisk
Pueblo, Colo. — Mrs. Frances Gornik, po domače "Zaji-ka" se je te dni odpeljala proti Chicago, 111., na obisk k svoji hčeri in zetu. Tam se namerava poniuditi nekaj tednov. Gotovo se ji bo dopadlo. Obiskala bo tudi Lemont, 111. in gotovo tudi uredništvo Amer. Slovenca. — Želimo ji vse dobro med tamkaj njimi rojaki in srečen povratek nazaj k družini!
POSLUŠAJTE mko nedeljo prvo in naj« starejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 1(K ure dopoldne na WGE6 postaji, 1360 kilocycles.
Slovenske učenke odlikovane
Keewatin, Minn. — Na nižjem oddelku tukajšnje višje šole je bila te dni odlikovana slovenska učenka Angeline Jankoyicji, kot prva in najboljša učenka v govorništvu.
—	Istotako je bila odlikovana radi izredne sposobnosti v govorništvu mlada Slovenka Gloria Cerne na Buhl, Minnesota.
—	Obema naše častitke!
Rojenice
Cleveland, O. — Prijazne vile rojenice so se te dni ustavile pri družini Mr. in Mrs. Frank Volk na Dove Ave. in jim podarile krepkega fantka prvorojenca. — Častitke!
TARZAN IN OGENJ V THORU	(95)
Nato jc Tarzan slonu zopet nekaj šepnil na uho in že se začitlo v tiho noč hreščenje in lomljenje močnih kolov, na kar je nastala velika zmešnjava med drugimi pazniki in sužnji. Od tu in tam so se prikazovali z bakljami v rokahj, slon je pa mirno, z ubežnikoma na hrbtu, Stopal naprej.
Kmalu je bil ves ocldelctk, v katerem so bili sloni zaprti, pokoncu. Pazniki in sužnji so tekali z bakljami sem in tje in tudi opazili, da je nekaj velikega pobegnilo skozi vrata. — Tarzan je' pa medtem časom ■stopal za slonom in nut prigovarjal V njegovem živalskem jeziku, naj se podviza.
Že jc bil slon z ubežniki skoraj pri obzidju, ko je začutil Tarzan, <la jc po-vcjjuik Rutang z drugimi' pazniki in sužnji skoro za njim. 1'ovcdai jim je. da1 je slon ušel in da je nevarno se mu približati ter da bo on sam ga poskusil spraviti nazaj, četudi je postal naenkrat, tako divji:	i
Rutang in ostali so vedeli, da je slon sila nevaren, zato so stvar prepustili Tarzanu, ki jc; zopet šel za slonom, kateri jc že prišel do mestnega obzidja. Tukaj sta D'Arnot in Ukah stopila z njega na široko obzidje, toda z drugo strani je od daleč iz teme prihaja! o-borožen stražnik.
Stran 2	AMERlkANŠKl SLOVENEC__s______ Torek, 16. aprila 3 940
■i»w>i»»»Ti»«»»»»»ai»w»»i»ii»»»»ri»»f»ww»«»fW
> flfVJADf Poglej na številke poleg naslova In | E | (|£si/|\! imena. Ako ti je naročnina potekla, j I mmhbbhhb °knovi pomagaj listu | J
SPOMF.NTK BTVŠEMTI SEWATORTU
Na grobu pokojnega senatorja Huey P. Longa v Baton Rouge, La., grade spomenik, ki bo stal državo $50,000. Slika kaže delavce pri postavljanju spomenika.
I TO IN ONO iZ DOMOVINE |
, " . Usten to > . ..' "
PALANDECH'S I Y0G0SLAV-AMERICAXI RADIO' BROADCAST
■ Eyery ..Saturday, 3 to' 4 P. M,/
STATION WHIP
.1480 kilocycles • • (First Station «n Your Dial)
Announced in English and .; Dedicated to all the ' Serbs,.Croats and Slovenes."
!''(uitiii iru/ u ■prograiftijoj■
CIASSICAL and FOLK MllSJC
IZ GORIŠKE, PRIMORJA IN ISTRE
TRETJA NEDELJA V APRILU
Ali želiš in hočeš biti res-ttično moder? Ni nobenega dvorna, da se moraš potem Prizadevati za srečo, ki je trajna in večna. Edinole taka S1'eča je vredna, da po njej hrepeniš, ker le ona zadovolji ®cu tvojemu. Kaj je na tem. kako te Bog do take sreče vodi? Božja pota niso človeška Pota. Glavno je, da do te in sreče prideš, malo pa je tem, ali stopaš po ozki ali sij:oki poti, ali te vodi pot tja sredi rožic ali pa skozi trnje 111 osat. Široka pot je trenutno seve prijetnejša, konec take P°ti pa je zelo negotov, pot je silno nevarna in večinoma nesrečno konča. Pri časni sreči Postane človek len, zanikem nebriže.n; ker mu časna SreČa nudi sredstva, se z nji-pobaha pri vsaki priliki, Postane razkošen in do Boga ln ljudi prevzeten, da pogonoma od Boga in vere popolnoma odpade. Le odpri oči in Poglej okoli sebe. Ponašajo se 8 srečo, pa se hvalijo tudi z Nevero. Silno visoko nosijo Slave, pri sreči in obilnosti
jim nobenega Boga ni treba. Prijetna, a nevarna pot sreče.
Pri stiskah pa, če jih prenašaš v duhu zedinjen s Kristusom, ostaneš ponižen, se privadiš resnemu delu, ker te stiske dan na dan opominjajo, da tu ni tvoja domovina, da si na zemlji le tujec, začasen popotnik, in pri stiskah' in težavah upaš na boljšo domovino, na pravi dom, kjer ne boš več tujec, temveč domačin Tako ostaneš trdno in zvesto pri Bogu in iščeš le pri njem moč in tolažbo.
Drži se toraj zvesto in stanovitno poti, po kateri je hodil Kristus, kajti Kristus, ne svet je pot, resnica in življenje. Naj hodijo drugi svoja pota,ti ostani in vztrajaj tam, kamor te je privedla sveta previdnost božja. Ako je pot strma in trn jeva, stopaj po njej možato in v moči krščanske vere in upanja. Ce pa hodiš po poti časne sreče, bodi Bogu hvaležen, korakaj naprej s strahom in trepetom, in bodi vsaj v duhu ubog in resnično ponižen.
Janata iz svetovne vojne spet zahtevala dve žrtvi
V Ločniku pri . Gorici je Janata uničila nadaljnji dve cloveški življenji. V enem tednu sedem žrtev! To je tež-^ bilanca, ki ne dopušča več ^benega odlašanja. Doseda-^ Ukrepi so bili zelo ostri, a niso zalegli, Bili so iz-proti nepooblaščenim na-ralcem granat, da ne bi za-služiir tistih krvavo zasluže-lir za razstrelivo in žele-H mesto v zaščito človeških zivljenj. 2e cela vrsta nabiral-*eV sedi po zaporih, a grana-terjajo vedno nove žrtve. Vnašanje nabiranja granat ^ma samo gospodarske in Pravne strani. Treba ga je re-Slti z njegove druge, socialne Plati.
Nesreča se je tokrat zgodila v Ločniku pri Tonutovih. Posestnik Tonut je našel sta-granato nekje na Kalvari-S svojim 16 letnim sinom 1)1 19 letnim sosedovim fan-tom jo je preteklo nedeljo popoldne razstavljal. Pod udariš kladivom je eksplodirala, -^e in sin sta bila pri priči u-^a. Sosedovemu fantu je razPargtlo p r s a in ga sedaj davijo v goriški bolnišnici.
-o-
r	Veliki načrti
Italijansko kmetijsko mini-Vtrstv0 je izdelalo obširen na-Crt za melioracijo, kanaliza-ClJ° in osuševanje obširnih te-^nov v dosedaj pasivnih kra-3A ki" naj bi se realiziral v j^U osmih let. Načrt predvi-eva poldrugo milijardo lir paskov za ta obsežna dela. milijarde je predvidenih gradnjo kmečkih vodovo-ena milijarda pa je po-za osušitev in ineliora-zemljišča na površini pol flniJ'ona hektarjev. Pri teh ^Uh bo prišlo v poštev pred-j.'^ obširno močvirno zem-izW..v" Siciliji, ki ga hočejo ^UKitj in preurediti za obde-t Van3e, izboljšati pa hočejo jj 1 Puste predele na Sardini-' v Romanji in okrog Bolog-V to svrho je predviden jj, ^m dolg kanal, ki naj bi ' ^ada dovajal vodo v Ro-
Bossiju in njegovemu sinu Mariju, ki sta pred meseci tirno r i 1 a in oropala Kacijana Bertoka in ga vrgla v prepad v bližini Dekanov. Zaradi pomanjkanja dokazov je bil oče oproščen, sin pa obsojen na 19 let zapora, 3 leta pobolj-aevalnice in 3 leta policijskega nadzorstva. Sodniki so upoštevali olajševalne okolnosti, da je bil sin z umorjenim sprt, da je duševno obremenjen in da ni umoril Bertola zaradi ropa.
-o-
Stroge odredbe
Po Primorju še vedno razsajajo živinske bolezni, ki prizadevajo mnogo m u k našim ljudem. Pred koncem leta se je pojavila ta nevarna živinska bolezen v občinah Krmin, Kopriva (v Furlaniji), Gradi-|ka in Salona. Oblasti so zaradi tega ukrenile vse potrebno, da bi se kuga omejila in da bi živina ne zapuščala hlevov. Prepovedano je prevažati živino z železnico, avtomobili itd. Goriški prefekt je izdal zaradi tega številne od redbe. Vsak transport živine mora biti Odslej podvržen strogemu preventivnemu pregledu s strani veterinarskih strokovnjakov, ki se mora izvršiti pred začetkom transporta.
-0J--
Nevaren padec
V Gorenji Tribuši je pred dnevi doletela huda nesreča 65 letnega posestnika Loj za Humarja. Preteklo soboto se je odpravil na domači senik.
100.000 lir. Kupec bo baje na kupljenem zemljišču sezidal novo tovarniško poslopje ter ga opremil z najmodernejšimi stroji za izdelovanje vseh vrst papirja.
KRATKE NOVICE
Nabreiina, mar., 1940. V visoki starosti 84 let je nenadoma umrl Josip Caharija, posestnik in industrijec. To je bil zadnji od treh bratov dobro znane Caharijeve družine, ki so si z izredno marljivim delom pridobili lepo imetje. Pokojni je imel že pred vojno lepo razširjeno industrijo marmorja.
Miren. — Vojaški avtomobil je podrl 18 letno Vero Me-zetičevo,ko se je peljala s kolesom domov. Težko ranjeno so jo odpeljali v goriško bolnišnico, kjer pa je kmalu nato umrla.
V Tomaju na Krasu je umrl v starosti 60 let posestnik Josip Kjuder, značajen in podjeten mož, daleč naokrog znan kot spreten vinogradnik. Pred vojno je vodil trgovino, ki jo je pa po vojni opustil in se ves posvetil vinogradništvu. Zadnja leta je bil tudi kletar tomajske vinarske zadruge.
*
Ribičeva nesreča. V Plo-
minskem kanalu so našli ribiški čoln, ki ga je morje naplavilo na obalo. Nanj so bila še [pritrjena vesla in v njem je bila bariglica vode. Ribica pa ni bilo nikjer. Kakor vse kaže, je po nesreči padel in u-tonil.
Požar v Lokvi. Pri posestniku Francu Umeku v Lokvi pri Bazovici je nastal požar, ki ga kljub vsem naporom va-ščanov in tržaških gasilcev ni bilo mogoče toliko omejiti, da Umeku dom ne bi docela pogorel. Ogenj je nastal okrog 34. ure in v nekaj urah je hiša pogorela do tal. Požar je povzročil posestniku za kakih 10.000 lir škode. K sreči je bila hiša zavarovana.
P. Kazimir Zakrajaek:
PO DVANAJSTIH LETIH
(Spomini iz mojega obiska Amerike.)
Pozivi pod orožje. Listi so objavili običajne vsakoletne pozive pod orožje. Letos so bili pozvani k vojakom obvezniki letnikov 1919 in 1920 ter prejšnjih do letnika 1915, kolikor še niso odslužili rednega vojaškega roka. Pozivi so bili v obliki lepakov tudi že nalepljeni na javnih krajih.
-o-
Predstavite vašim prijateljem "Amer. Slovenca" in jim ga priporočite, da se nanj na-roče!
a8'U0.
uboja pred sodiščem
jjc< tržaškim sodiščem se °nčal proces proti > Josipu
Ko je bil že vrh lestve, je o-mahnil in padel šest metrov globoko na tla. Mož je dobil smrtno nevarne notranje poškodbe. Bil je prepeljan v goriško bolnišnico, kjer si zdravniki prizadevajo, da bi ga o-hranili pri življenju.
Nova tovarna
Trnovo pri II. Bistrici, februarja 1940. Lastnik lesne tovarne v Koritnicah je pred dnevi sklenil kupoprodajno pogodbo z Josipom Perkanom in Francem Valenčičem iz Tr novega ter Korajžnikom iz so sednih Dragopolj. Imenovani domači so odstopili velik kompleks njiv in travnikov v Trnovem, med železniško progo in strugo Reke, za znesek ca
i DENARNE i POŠILJATVE
se še dostavljajo v Jugoslavijo in Italijo. Prosimo pa pošiljatelje nakazil za stari kraj, da pošiljajo v takih svotah, kakor tu navedene, namreč v ravnih svotah po sto, kot 100, 200, 300, 400 ali 500 dinarjih. To radi praktičnosti iz- J plačil.
Kdor želi poslati pošiijatev potom kabla (brzojavu), lahko stori po znižani ceni za $1.00, kar je treba namreč dodati k cenam za gotove svote dinarjev. (Ta znižana cena za kabeliranje velja le za Jugoslavijo.) Naše cene so zdaj:
JUGOSLOVANSKI DINARJI:
Za $ 2.40................. 100 Din
Za $ 4.60................ 200 Din i
Za $ 6.70................ 300 Din
Za $ 8.80.................. 400 Din .
Za $10.50................. 500 Din
Za $20.5.0.................,100,0 Din
Za $40.00..................2000 Din
ITALIJANSKE LIRE:
Za $. 3.05.............. 50	Lir
Za $ 5.90.............._ 100	Lic
Za $ 11.50................ 200	Lir
Za $ 17.00.............. 300	Lir
Za $ 28.00............... 500	Lir
Brata je branil	stnega kraja.
Na cesti pri Kačah so se spopadli fantje. Pri tem je 21 "letni tkalec Jožef Simončič hotel braniti svojega brata, a je napadalec potem njega ranil z nožem v prsi, da so ga morali odpeljati v celjsko bolnico.
-o——-
Odlikovani duhovniki
Z ukazom kraljevih namestnikov je bilo odlikovanih iz Slovenije okrog sto duhovnikov, učiteljev in učitelj ic, županov in članov banskega sveta. Med temi so odlikovani z redom sv. Save IV. stopinje tudi dekani Matija Skrbeč v Kranju, Karel 2agar v Novi cerkvi in Josip Kranj c v Tišini. Z redom sv. Save V. stopinje pa župnik Jernej Hafner
v Moravčah, Fran Golmajer župnik v Rovah, Ivan Pečnik župnik v Žireh in katehet Miroslav Ratej v Trbovljah ter šc več drugih.
V gozdu se ponesrečil
Iz Šmartna pri Litiji sporočajo da je postal žrtev gozdne nesreče 34 letni Prim.•>:>:ičev France z Vrat nad Bogenšper-gom. Prlmožičevi so v host) podirali visoko smreko. Ko so smreko podžagali in vlekli k tlom, se je drevo prehitro nagnilo. Vsi so pravočasno od-skočili, le France je pri odskoku padel in v tem ga je drevo že udarilo ter mu stri o prsni koš, da jč kmalu na to izdihnil.
-o-
Nesreča novorojenčka
V vasi Jaseniku v Bosni je kmet Jefto Grgur nesel svojega otroka h krstu. Ko je bi krst v cerkvi opravljen, je Jefto položil otroka v zibelko, katero je imel na konju Ko je s konjem stopal čez po tok Muljino, se je konj iz ne znanega vzroka splašil. Otrok je padel iz zibelke v potok in utonil.
Voz ga je pomečkal
Blaž Kostanj evec, posestnik od Sv. Marka nižje Ptuja je peljal težko obložen voz z opeko. Zaradi slabe poti pa je zdrsel pod voz in vsa teža je šla preko njega. Zlomilo mu je obe nogi, obenem je dobil tudi hude notranje poškodbe. Odpeljali so ga v ptujsko bolnico.
——o-
S strehe je padla
V Soboti je 17 letna Etelka Doki, služkinja p r i Gustavu D.itrichu, odstranjevala s, strehe sneg, da ne bi vedno voda curljala na ulico. Pri delu je izgubila ravnotežje, padia na trda tla, kjer si je zlomila hrbtenico in levo roko. Njene poškodbe so zelo nevarne.
--o-
Smola
Mlacl fant Pavel Vrbanič je hotel svojemu sosedu Maršan-cu pri Sv. Roku blizu Cakovca ukrasti žito, zato se je zvečer že z mrakom splazil v kažčo, ki je nad hlevom. Napolnil je vrečo in hotel oditi, pa se je nenadoma pod njim zlomila deska in padel je z vrečo polno žita v hlev ter se pri tem še nerodno pobil. Zanimivo je zlasti to, da je Maršanc s svojimi sosedi prav tedaj karta! v hlevu in tat je padel naravnost med nje.
Nesreča na cesti
N,a cesti v Debru pri Laškem je osebni avto povozil 35 letnega dninarja Avgusta Beuca iz Debra in mu prizadejal hude poškodbe, radi katerih so ga morali odpeljati v celjsko bolnico.
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA
(Dalje)
Chicažani se gotovo je spominjajo, kako smo slovesno blagoslovili vogelni kamen za novo šolo. Blagoslov je izvršil češki benediktinski opat iz Lisle, Rt. Rev. Kolbek. K slovesnosti jo pripeljal dobri Mr. Niles, naš dobri prijatelj in znanec, ves council Kolumbovih vitezov, ki so celo slovesnost zelo visoko dvignili in nam veliko pomagali pri našem zbiranju. Naj mu Bog obilno poplača vse, kafr je dobrega storil za župnijo sv. Štefana! Spominjajo se pa gotovo tudi še onih dni, ko smo dozidali našo stavbo do končanega pritličja, potem pa začeli postavljati na to stavbo leseno streho. "To je garage", so rekli vsi in nekateri bili zelo nejevoljni.
Kmalu je bila pa vsa fara vesela, ko se je šola preselila v nove šolske prostore, in se je šola nemoteno lahko nadaljevala. Dobili smo pa v basementu šole tudi malo zasilno dvorano. V en vogal smo postavili nekak mali oderček, ki je več let lepo zalegel za igre, in smo imeli več prav lepih prireditev v tej "kleti".
Z nadaljevanjem stavbe je pa šlo hitreje, kakor smo mislili. Očitno nas je Bog podpiral s svojim blagoslovom. Že 1. 1925. se je lahko nadaljevalo s stavbo. Takrat, ko sem šel v Rim in domov na obisk, se je že začelo z delom. Ko sem-se vrnil, je bila stavba že dogotovljena. Vodil je vse delo v moji odsotnosti Father Leo, ki so ga imeli farani radi. Seveda smo si pa s tem na-iali velik dolg v vsoti nad 100,000 dolarjev. Farani so bili veseli, da so dobili šolo, jaz sem si pa nakopal ogromno breme i;i veliko zelo težkih ur. Marsikak siv las je prišel ona leta na mojo glavo, ko so prihajali obrtniki po denar za šolo, jaz pa denarja nisem imel. Večkrat ob sobotah sem se moral skriti, da sem se ognil moledovanju obrtnikov. Jaz bi jim bil zelo rad ustregel in sem vedel, da so imeli pravico do svojega denarja. Pa, kaj, ko ga nisem vedno imel! Res, zelo težki so bili oni dnevi, ne, meseci, dve leti, kar ve samo Bog v nebesih in jaz, ki sem moral iti skozi to krizo. Škofija me je pritiskala, da moram plačati posojilo, obrtniki, da jim moram plačati račune, jaz pa, kje naj vzamem ? Še ko sem odšel iz fa: re, je padla marsikaka bridka opazka na "moje zavoženo gospodarstvo". Ako bi bilo po mojem, bi še čakali nekaj let, pred-,no bi zidali naprej. Vendar pa
Nakazovati pošiljatve, da bi se izplačale v ameriških dolarjih zdaj ni mogoče. Vse pošiljatve naslovite na:
JOHN JERICH
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILL.
Dvojni jubilej
Dva lepa jubileja je v Logatcu slaval pred kratkim u-gledni posestnik in mesar Jože Samotorčan, rojen leta 1880 v Mali Ligojni na Notranjskem. Obenem je tudi slavil tridesetletnico samostojne mesarske obrti v Logatcu, kamor se je preselil iz roj-
Naznanilo in zahvala
Z bolestjo v srcih naznanjamo žalostno vest, da je 17. marca ob 7:15 uri zjutraj mirno v Gospodu zaspala ljuba soproga, oz. mama ter stara mama,
Agnes Kupšek,
(ROJENA ČOP)
Pokojna je bila rojena 1. jan. 1864, v vasi Št. Jur pod Ku-mom, Stranski vrh. Tukaj je bivala 30 let ter 8 m, Pogreb se je vršil 20. marca s sv. mašo zadušnico v cerkvi sv. Roka, v La-Salle. 'Spadala je k sledečim društvam: H.B.Z. sv. Marka, št, 460, ter S.Ž.Z., št. 24, ter Maternemu društvu.
Dolžnost nas veže, da se tem potom najlepše zahvalima vsem uradnikom ter članom teh društev za vso naklonjenost, ka-tJero ste nam nudili ob času naše prebridke izgube moje soproge ter mame, Iskreno se zahvaljujemo vsem skupaj, kateri sto prišli molit dva večera rožni venec in prečuli noči ob njeni krsti. Vsem, ki ste darovali za sv. maše in poslali vence, cvetlice; ker jih je bilo toliko število je nam nemogoče navesti vseh imen darovalcev. Hvala Rev, Father Josephu za obisk. Hvala vsem ki ste dali na razpolago avtomobile ter vozili brezplačno na St.; Vincents pokopališče v La Salle. Hvala tistim, ki so prišli od daleč in blizu in nam stali ab strani za časa naše prebridke izgube.
Tebi, ljuba soproga in mama, ki si nas vse prerano zapustila in nam pustila bol v naših srcih, želimo, počivaj v miru in lahka naj ti bo ameriška zemlja.
Žalujoči ostali: <
FELIKS KUPŠEK, soprog; WALTER KUPŠEK, sin v La Salle; MRS. A. PLAZER, hči v Detroitu; MRS. FRED MALGAI, hči v Peru; v .Jugoslaviji pa en brat in sestra.	.. j
Peru, 111., 9. aprila 1940.
sem bil srečen in vesel, da je bila stavba končana, in veseli in zadovoljni so bili pa farani in so gotovo še danes.
Na vse to sem se spomnil zlasti zvečer 29. avgusta, ko sem imel v Šolski dvorani predavanje, in so mi farani priredili slovesen pozdravni večer, zlasti ko me je pozdravila šolska deklica in se mi z lepim šopkom zahvalila posebno za to, da sem poskrbel za slovensko c-hicaško mladino s to šolo. Solze veselja so me oblile. Kako veliko zadoščenje je to moralo biti tudi za vse farane, ki so žrtvovali za dvorano in šolo, dasi so bile žrtve težke!
Da sem zvišal cerkvene dohodke, sem vpeljal v župnijo tudi zbiranje nedeljskih zbirk v ko-verticah. Takrat jih še nobena slovenska ^župnija po Ameriki ni imela, dasi so jih pa druge, zlasti irske cerkve že veliko imele. Danes jih imajo tudi že vse slovenske cerkve. Kjer sem bil, sem jih videl. Takrat je bilo za Slovence to nekaj novega, čudnega, tako čudnega, da so nekateri mislili, da se morajo na moj račun nekoliko iz mehe pošaliti. Znani liberalec Peter Zgaga mi je zato dal "prtikelj" "Pater koverta", kar mi je marsikdo še pozneje vrgel v obraz. Seveda si jaz iz tega nisem ničesar storil, saj je bilo vendar le v dobro fare, kar sem hotel doseči ž njimi. Ce sem pa jaz pretrpel malo zasramova-nja, kaj zato! Prav je! Bog ve, če se Chicažani danes zavedajo, da sem tako moral jaz na svojem dobrem imenu malo trpeti zato, da smo dosegli razmah župnije? Gotovo so mi pa hvaležne vse slovenske župnije, kjer imajo danes te kuvcrlice, ker sem jaz prebil trd slovenski led in za noyotanjo plačal z zasramova-njem.
Ko sem tudi v Ljubljani uvedel več cerkvenih zbirk s kuvertami, je šlo to ime za menoj. Zopet se je našel kak bivši Ame-rikanec, ki je raztrosil po fari ta "prtikel" tu v Ljubljani. Seveda se tudi tu nisem dal ostrašiti in tudi tu dosegel velik uspeh. Ko je sv. KJemen Dvoržak pred dobrimi 100 leti po Dunaju zbiral darove za svojo sirotišnico, je prišel na teh zbirkah tudi v neko gostilno, kjer sta sedela dva verska odpadnika in ga nahru-ila, češ, zakaj ju nadleguje z beračenjem? Eden mu je celo pljunil v obraz. Pa je sv. Klemen vzel mirno robec iz žepa, pljunek obrisal, pa stegnil svojo roko in dejal: "Hvala, dobra gospoda! To je bilo zame ! Sedaj pa še za moje male kak dar!" Osramočena sta mu dala. Meni sicer ni nihče dejansko pljunil v o-braz. Vendar ta "prtikel" je bil pa prav tako hud pljunek, katerega sem pa tudi ! jaz mirne* obrisal kot dar zame in naprej prosil; darov za.našo šolo. ('Dalje prih.)
-o-
Hudobna krava V ljubljansko bolnico je bil p r i p e 1 j a n b a j t ar Egi d a j Radija, katerega je hudobna krava močno dregnila z rogovi med rebra, da je moral poiskati zdravniško pomoč.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
Stran 3
Torek, iG. aprila 1940	AMfcRIKANSKI SLOVENEC
Nedeljski kotiček
J. M. Trunk.
Stran '4
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 16. aprila 1940
D
ESETI BRAT
IZVIREN ROMAN
tmmm
Spiaal Jos. Jurčič
Pomenek, ki ga je imel s svojim sinom, desetim bratom, menda nikakor ni bil tak, da bi se mu bilo srce olajšalo, temveč videlo se je, da je posebno nemiren in razburjen. Večkrat je pogledal proti nebu, roka se mu je pestila in čuden glas je bil slišati iz njegovih ust, glas, ki je kakor vzdih globoko ocl znotraj privil se na jezik, ki je pa bil bolj divjega, nerazločnega značaja.
Prišel je domu. Vrata so bila še odprta. V svojo sobo prišedši je užgal luč, potem pa naglo hodil po Sobi gori in doti, kakor da bi nekaj premišljal.
Naposled se je usedel k mizi, nateknil naočnike in začel pisati. Pisal je dve uri.
Potem je iz zaklenjene omare vzel več pisem. Bile so menice in drugi papirji denarne vrednosti.
Vse je skupaj zapečatil in naredil napis: "Mojemu sinu Marijanu!"
Cel zapečateni šop je potem vteknil v plašeev žep.
Še enkrat se je vrnil k omari, vzel iz polne vrečice nekaj tolarjev in s klina snel pištolo, katero je skrbno ogledal. Potem je zopet vse zaklenil.
Ogrne plašč, ozre se še enkrat po sobi in gre ven po stopnicah doli.
Zdolaj je Krivčevemu stanovanju nasproti ležal Marijan. V to sobo stopi starec tiho. Krivčevka je dremala na stolu pri bolniku in se ni prebudila.
Oče pristopi bliže k bolnemu sinu, položi roko na čelo, po tipi je žilo in šepeta: 'Umreti ne more!"
"Sin, bodi srečnejši ko je bil tvoj oče!" pravi, ko je Marijana nekaj minut gledal. — "Kolni ga, če hočeš!"
In morda čez dolgo, dolgo časa je prišla zdaj solza v oko možu, ki solz ni poznal.
"Po noči in v bolezni te pustim kakor volk svoje mlade v brlogu. Pustim te, da te ne bom nikdar več videl, da.bom poslovil se od tega sveta, smrdljive luže! O, da bi ti drugo prepričanje imel o življenju, da bi vedno v dosedanjih sanjah ostal! Zato te nisem budil, zato nočem, da bi ti očital kdo očeta."
Pri teh zadnjih besedah se je bila Krivčevka zbudila. Stari je ni opazil. Odšel je.
"Kaj neki to pomen ja I" mislila si je. "Bog ve, če je bolezen zagovarjal ka-li? Moram vendar pogledati za njim!"
In ko je šla po prstih iz sobe, našla je vežna vrata na stežaj odprta. "Za božjo voljo, kaj bo neki delal zunaj?" mislila je in gledala po dvorišču in po vrtu. Gospoda ni bilo nikjer. Ravno je bila namenjena vrata zapehniti, ko zasliši tam pri hlevu nekaj šumenja.
Gospod Piškav je bil konja osedlal in Krivčevka je videla, kako ga je zasedel in odjahal z dvorišča po poti proti Slemeni-cam.
"Da bi le ne znorel! Prehladil se bo, potlej bom morala pa okopavati ga kakor zdaj Marijana. Zmerom sem mislila, da ne bo nič dobrega, ker je po noči zunaj ostajal. Zdaj je pa steknil, česar je iskal. In stari še laglje kaj dobi."
Tako je majka gostolela zapiraje vrata, potem pa je šla svojemu ljubeznivemu povedat, kaj je videla..
Na Slemenicah je bila še luč, čeravno je bilo že precej pozno po noči. Bili so zdaj
PROBLEMI PRISELJENCA
v gradu samo domači, zakaj stotnik in Vencelj s hčerjo so se bili koj odpravili, ko so videli, da bi bili po neprijetnem dogodku s Kvasom za celo družino kakor gostje skoro nadležni.
V navadni sobi sta sedela graŠčak in njegova žena. Manica in prejšnji Kvasov učenec sta bila odšla spat. Oče in mati pak sta ukrepala to in ono. Mati je zagovarjala hčer, kolikor je mogla, oče pa ji je očital, da bi bila ona morala bolj paziti. Naposled sta se v tej misli zedinila, da bi bil Kvas dober zet, ko bi le kako premoženje imel, preverila sta pa drug drugega, da bo deklica kmalu pozabila vse to in se bo rada možila, kedar dobra prilika pride.
Ravno sta tudi ona dva vstala, ko je prišla stara Urša na vrata povedat, da je gospod s Poleska tukaj.
Precej je Piškav v sobb stopil. Čudila sta se temu prihodu tembolj, ker odurni sosed še po dnevi ni imel navade obiskovati ju.
"Dober večer, gospod Piškav! Kako je kaj Marijanu? Vendar ne slabše?" reče graščak.
"Bo že, že!" — odgovori stari ter se usede.
"Prav hudo nam je bilo, ko smo to nesrečo slišali, ki je vas zadela; zakaj radi smo imeli Marijana, kakor da bi bil naš domač," pravi gospa.
Doktor Kaves izvleče iz svojega plašča zapečaten šop pisanj ter ga dene na mizo rekoč: "Gospod sosed! Nekaj vas bom prosil. Obljubite mi, da boste tako tako dobri in mi boste to opravili.
"Z veseljem, če je le v moji moči!" odgovori graščak.
"Jaz moram zdaj, precej, še to noč odpotovati. Prosim vas, dajte to pisanje, zapečateno kakor je, mojemu sinu, kedar bo čisto zdrav. Pred ne !"
"Bodite brez skrbi! Shranjeno bo dobro!"
"In še to, Vi ste imeli tukaj nekega Kvasa za učenika, kakor sem slišal. Ta je ob-dolžen, da je mojega sina poškodoval. To ni res. Tedaj vas pooblastim, v svojem in sinovem imenu, da-ga rešite vseh sitnosti. — Da se vam veruje, prosim dajte mi malo papirja in pero."
Piškav zapiše te besede:
Lovre Kvas ni bil pri poboju mojega sina Marija. Sicer pa je moja in bo tudi mojega sina želja, da se ta reč ne preiskuje dalje.
"To izročite sodniji, brž ko morete. — Mogoče je, da bi moj sin na tem kako drugo bolezen dobil. Ko bi se to primerilo, dajte zdravniku Venci ju to, kar bom zdaj napisal. On bo že vedel, kako se ima ravnati."
In napisal je stari nekaj latinskih besedi in znamenj, katerih graščak ni umel.
Potem je Piškav vstal in šel. Graščak ga je spremil po stopnicah doli in ko je videl, da ima konja pred vrati privezanega, pomagal mu je, da je zajahal.
Poslovil se ni nič, spodbodel je konja in kmalu ga graščak ni videl več in — nihče več!
(Dalje prih.)
Naturalizacija moža ameriške državljanke
VPRAŠANJE: Pred osmimi leti sem se poročil z dekletom, ki se je tukaj rodila. Živeli smo nekoliko let v inozemstvu, ali sva se povrnila v Združene Države in tukaj ostaneva. Rad bi posta i ameriški državljan. Ali mi je treba prvega papirja?
ODGOVOR: Zakon, ki daje možu ameriške državljanke iste naturalizacijske olajšave kakor ženi ameriškega državljana, je prišel v veljavo dne 24. maja 1934. Večina natu-ralizacijskih sodišč pa d a j e iste olajšave vsakemu inozem-cu, ki se je poročil z ameriško državljanko od 22 septembra 1922 naprej. B r ž k o n e se Vam dovoli, da vložite prošnjo za drugi papir, ne da bi imeli prvega, in boste morali dokazati svojo nastanjenost v Združenih Državah le za tri leta.
Državljansko spričevalo se more razveljaviti
VPRAŠANJE: Ali ni res, da, čim se inozemcu podeli ameriško državljanstvo, on ga ne more zgubiti, razun ako je spoznan krivim hudodelstva?
ODGOVOR: To ni povsem točno. Državljansko ^pričevalo se more razveljaviti radi zločina, ali ta mora biti zločin, ki je bil storjen v zvezi z naturalizacijo. Na primer, državljansko spričevalo se more razveljaviti, a k o se dokaže, da je dotičnik podal krive navedbe ob naturalizaciji — na primer, ako je rekel, da je živel v Združenih Državah pet let, pa ni toliko tukaj živel, ne pa vsled kakega drugega zločina, storjenega po naturalizaciji, kot na pr. radi uboj-stva, prevare ali kakega drugega hudodelstva. Ako se na-turalizirani državljan poda v inozemstvo in živi dve leti v deželi, kjer se je rodil, oziroma pet let M drugi inozemski deželi', se smatra,da se je prekršil proti obljubi stalnega stanovanja v Združenih Državah. Zato se predpostavlja, da se je vzdal ameriškega državljanstva, njegovo držav-
ljansko spričevalo pa Ke ne razveljavi iz tega razloga. Pač pa mu more ameriška konzularna oblast odreči potni list in zaščito, dokler živi v inozemstvu. Ameriški državljan, pa naj bo državljan po rojstvu ali naturilizaciji, zgubi svoje državljanstvo, ako se naturalizira v kaki inozemski državi oziroma ako priseže zvestobo inozemski držaji.
Poroka z friozemcem ne prizadeva državljanstva
VPRAŠANJE: Moja hči se je rodila v Združenih Državah pred 23 leti. Ona je zaročena z nekim, Ki ni ameriški državljan. Ako se poroči z njim, bode-li zgubila ameri-y ško državljanstvo?
ODGOVOR: Ne. Od dne 22. septembra 1922 naprej ženska, ki je ameriška državljanka po rojstvu ali naturalizaciji, ne zgubi svojega državljanstva vsled poroke z inozemcem^ razun ako se prostovoljno in formalno odreče državljanstvu.
Državljanstvo ni pogoj za so-
cijalno-varnostne pokojnine
VPRAŠANJE: Zaslužim v tovarni $25 na teden. Star sem 64 let in nameravam prestati delati, ko mi bo 65 let. Postal s e m ameriški državljan 1. 1930, ali moja žena, ki ima toliko let kot jaz, je ostala inozemka. Koliko pokojnine more dobiti vsak izmed na-
Pisano polj*
J. M. Trunk
Dejstvo rusko-finskega miru utegne privesti polagoma še do drugih dejstev.
Finci so se namazali, ampak namazali so se tudi Angleži in Francozi, toraj ali-iranci. Angleži priznavajo poraz, Francozi enako. Poleg tega, kar se godi na morju, je bil na zapadu le "Sitzkrieg," vojska je bila le na Poljskem in zdaj na Finskem. Drugi naj bi se vojskovali, tako izgleda. Sledil je pa — poraz, in menda se med Angleži dani, in še bolj med Francozi, da bo treba prijeti za puško, in ne le drugim pušk vsiljevati. Angleži so zapeti, znajo molčati, Francozi so bolj odkriti in "Le Temps," ki izraža misli vodilnih in vladnih krogov, odkrito priznava, da ne bo nista s — Sitzkriegom. Bomo videli.
ju?
ODGOVOR: Ameriško oziroma tuje državljanstvo nima ničesar opravljati s socijalno varnostjo in pokojninskim sistemom. Ako se vpokojite 1. 1911 in ako Vaš povprečni zaslužek od 1. 1937 naprej je bil $25 na teden, Vi boste vpra-vičeni do mesečno pokojnine od približno $,26.00 in Vaša žena bo dobivala polovico tega. Skupaj torej bosta dobivala $39 na mesec. Za natančne informacije in nasvet glede postopanja, obrnite se na podružnico Social Security Board-a v okraju, kjer živite.
-o--
Najnovejše vesli najdete v dnevniku "Amer. Slovencu!"
M. KLAR1CH S M
STAVBENIK IN , KONTRAKTOR 1 3121 So. Parnell Avenue, CHICAGO, ILL.
Telefon Calumet C509
Danes se počuti boljšega kakor v letih, odkar jemlje Herbtex
Vidim dolgo, temeljito in prav strokovno razpravo, kjer se trdi in dokazuje, da je le Hiter prevaril sicer hudo lis-jaškega Stalina, ko ga je pognal na Finsko. Baje so Nemci v začetku borbe Fince dobro zalagali za odpor. Iz Berlina in Moskve so zanikali to podporo. Tako zanikanje ni piškavega oreha vredno. Danes govorijo, da je Stalin izgubil do četrt mili j ona mrtvih, in do četrt milj ona ranjenih. To so tudi za Rusijo strahovite številke. Ako je Hitler prekanil Stalina, ga je silno oslabil, in fuč je šel tudi prestiž pred svetom o ruskih vojaških silah, ko so Rusi po istem viru sami pričako vali, da bodo v par tednih opravili. Ako je res Hitler Stalina prekanil ali nama zal, je "z vez a" z Rusijo navadna diploma! ična in politična hinavščina, ko zaveznik namenoma hoče zaveznika oslabiti. Toraj mora Hitler imeti z Rusijo vse druge namene, zveza je bluff Sem popolnoma prepričan, da Hitler ima take namene. Ali jih izpelje, oziroma, ali se mu bodo nameni posrečili? Nameni bi kazali na to, da naredi Hitler Rusijo ali najmanj velik del Rusije (Ukrajino) za jiemško kolonijo in nagrabi tam, kar potrebuje za prazne nemške želodce. Menda je Hitler hotel spraviti prav namenoma tudi Angleže na Finsko. Neki trdijo, da Angleži niso šli v nemško past, - drugi pa zopet govorijo o angleškem porazu in Hitlerjevi zmagi, ko je nastal m i r na Finskem, in v Berlinu je dosti veselja.
Well, mnenje zoper mnenje.
Nadaljni razvitek dogodkov je odvisen od tega, ali je Ru-
sija res hudo oslabljena po finski vojni, in ali je res, da je njena vojaška sila le bolj na papirju. Ako je tako, bo Rusija pri nadaljnih dogodkih precej izključena, in mogoče, da se Hitleru posreči izpreme-niti Rusijo v nemško kolonijo. Ce pa Rusija po izgubah na Finskem ni prehudio prizadeta, in njena vojaška sila ni ravno le papirnata, bi bilo pričakovati, da se prekanjeni Stalin spomni, da je bil od Hitler a speljan v past, in kak orintalec kaj takega težko pozabi. Hitler še lahko okusi,kaj in kakšen je samodržec Stalin.
Ako je v Rusiji še nekaj moči, utegne zdaj ta moč po finski tragediji se pokazati tam doli na Balkanu, in Balkan že • danes to čuti.
*
O "slovenskem" ali "vseslovenskem dnevu" v Pittsburghu
se je v slovenski javnosti precej vnelo. Jaz sem pisal o tem v "A. S." dne 14. marca t. 1. in sem tam razložil moje na-ziranje. Omenil sem tudi vest iz "Prosvete," da "je bilo nekaj preiskavanja p r r JSKJ, ker se je ta precej zavzela za tisti "slovenski dan"." Kakor je razvidno ;iZ: objave odbora JSKJ iz« dne 13. marca t. 1. je bila vest o preiskavanju iz trte izvita, ker ni bilo nobenega preiskavanja, in se uradno JSKJ. ni udeležila. To v pojasnilo tudi od moje strani.
Kak odbornik še ni jednota, ne pri JSKJ, niti pri KSKJ, kakor ni kak duhovnik katoliška cerkev. Uver j en sem, da je šlo vsem udeležencem le za pomoč, ko je bila domovina v nevarnosti, nikomur pa ni bilo na tem, da bi podpiral kake radikalne ali fanatične elemente. Ako so stalinovci hoteli "dan" izrabiti za — se, ali res izrabili, jim pač ni bilo toliko za pomoč ogroženi domovini, kakor pač le za strankarske namene.
Vaš sosed mogoče še ni naročen na "Am. Slovenec;" zakaj ne stopite k njemu, da ga pridobite za naročnika tega lista?
"iBiiiiwiiiiiBiimwiiiiwimMiWiirn
■iiininip^
a Pregleduje oči in predpisuje očali 23 LET IZKUŠNJE
I DR.J0HN J. SMETANA
|	OPTOMETRIST
§ 1801 So. Ashland Aveno« I , Tel. Canal 0«3
Uradne ure: rsak dan od 9. * zjutraj do 8:30 zvečer.
^intiHiiHiiiiiaiiiiiaiiiuBiiaiiiiiBiiiiiaiiaiiiiiBivwii
Prireditve, ki so oglašane v "Am. Slovencu" so vedno uspešne.
Mož iz Claysville je imel neprebavo vsled nervoznosti, trpel je na plinu, kislem želodcu, krčih in slabem po-čutku. Bil je žolčen, zaprt in omotičen. Pravi, da je Herbtex čudovit.
I
zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni.
Poskusite in prepričajte sel
1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS
L
"Predno sem začel uporabljati Herbtex, sen* trpel cela leta vsled stanja mojega želodca, jeter in drobovja," pravi Mr. W. H. Kerns iz Claysville, Penila.
"Moj želodec je postajal čimdalje slabši in prišlo je do tega, da sem mogel komaj kaj pojesti, ne da bi mi povzročalo dosti težav. Res, komaj sem končal obed. ko sem imel že ostre napade neprebave ali pekočin in vse v želodcu sem čutil kakor kepo svinca. Zaprtje me je nadlegovalo skoraj, vedno in moja jetra so bila tako počasna, da sem se pogosto čutil žolčen in nekako onemogel. Moje spanje sploh ni bilo poživljajoče in jed mi ni nikoli nekako prav teknila.
"Živci so mi bili razdrapani in pogosto sem imel napade omotice, ki so me skoraj popolnoma zdelali.
"Poskusil sem toliko različnih zdravil, ne, da bi se kaj izboljšal, da sem skoraj opustil upanje, da zopet ozdra vim, toda neki prijatelj mi je rekel, naj 'bi poskusil Herbtex, češ, da se zdi, da pomaga vsakomur, in tako sem si pre skrbel zalogo Herbtex, akoravno sem bil od začetka nekoliko skeptičen. Te-
__ flip
MR. W. H. KERNS
kom nekaj dni sem pričel čutiti se boljšega in koncem tretjega tedna sem se počutil, res "pri sebi". Zdaj imam dober apetit in najboljše pri tem je, da vse, kar jem, prija želodcu ter ne trpim nikdar na plinu, krčih ali kis losti.
"Zaprtje je premagano, živci so se mi pomirili, oriiotičnih občutkov nisem imel cele tedne in moja moč je upo-stavljeria. Z veseljem povem svojo izkušnjo s Herbtexom, upajoč, da bodo čitali drugi, ki trpe kot sem jaz, in, da bodo tudi poskusili Herbtex.
POSEBNA PONUDBA: redna cena za Herbtex je $1.25, pošljite samo $1 v Money Order, gotovini ali čeku na Herbtex Co., Dept. Al, Wheeling, W. Va., in zavoj Herbtexa (zaloga za več kot dva tedna), vam bo poslan s poštnino plačano.
Društvo ® sv. Jožefa
ŠT. 169, K. S. K. J., CLEVELAND, (Collinwood) OHIO
Društvo zboruje vsak tretji četrtek v mesecu v Slovenskem domu na Holmes Ave. ob 7:30. Ako še niste član tega največjega društva v Ameriki, se vas opozarja, da se takoj vpišite dokler niste še prestari.
V društvo se sprejemajo moški in ženske v starosti od 16. do 60. leta. V mladinski oddelek pa takoj po rojstvu in do 16. leta.
Poleg izredno velikih podpor za najmanjše prispevke, goji društvo tudi razne vrste športa za mladino.
Frank Maioh, predsednik,	Louis Šimenc, blagajnik,
John Pezdirtz, tajnik, 14904 Pepper Ave. Tel. Glenville 7120 Lovrend Leskovec, boln. tajnik, 19516 Shawnee Ave.,
Tel. Kenmore 6429-W Zdravniki: Dr. Skur, dr. Perme, dr. Stasny in dr. Opaškar.
MICHAEL TRINKO& SINOVI
PLASTERING and PATCHING CONTRACTORS
(Pleskarji in popravljači ometa in sten)
2114 West 23rd Place,	Chicago, Illinois
Telefon Canal 1090 Kadar imate za oddati kako pleskarsko (plasterers) delo, pokličite nas in vprašajte nas za cene. Nobene zamere od nas, če daste delo potem tudi drugam. Priporočamo se pa, da daste nam kot Slovencem priliko, da podamo naše cene za delo. Pleskarska dela vršimo točno in za iste jamčimo.	/
GRADIMO
nove hiše, velike in male, prenavljamo hiSe in razna poslopja. Gradimo garaže, popravljamo porče. — Sprejemamo mala in velika dela. — Delamo načrte za nove hiše, kakor tudi načrte za prenove in poprave.
/vV