Mihevc, A., Mihevc, R. 2021: Morphological characteristics and distribution of dolines in Slovenia, a study
of a  lidar-based doline map of Slovenia. Acta Carsologica 50-1. DOI: https://doi.org/10.3986/
ac.v50i1.9462
Pawlak, J., Hercman, H., Gąsiorowski, M., Pruner, P., Schnabl, P., Błaszczyk, M., Sierpień, P., Matoušková, Š.,
Kdýr, Š., Zupan Hajna, N., Mihevc, A., Bosák, P.: Matuyama/Brunhes magnetic reversal recorded
in flowstone from the Račiška pečina Cave (Slovenia): Climate changes and duration. Quaternary
International (v recenziji).
Sierpień, P., Pawlak, J., Hercman, H., Pruner, P., Zupan Hajna, N., Mihevc, A., Bosák, P. 2021:
Flowstones from the Račiška pečina cave (SW Slovenia) record 3.2-ma-long history. Geochronometria
48-1. DOI: https://doi.org/10.2478/geochr-2021-0004
Zupan Hajna, N., Mihevc, A., Pruner, P., Bosák, P. 2008: Palaeomagnetism and Magnetostratigraphy
of Karst Sediments in Slovenia. Carsologica 8. Ljubljana. 
Zupan Hajna, N., Bosák, P., Pruner, P., Mihevc, A., Hercman, H., Horáček, I. 2020: Karst sediments in
Slovenia: Plio-Quaternary multi-proxy records. Quaternary International 546. DOI: https://doi.org/
10.1016/j.quaint.2019.11.010
Zupan Hajna, N., Mihevc, A., Bosák, P., Pruner, P., Hercman, H., Horáček, I., Wagner, J., Čermák, J.,
Pawlak, J., Sierpień, P., Kdýr, Š., Juřičková, L., Švara, A. 2021: Pliocene to Holocene chronostratigraphy
and paleoenvironmental records from cave sediments: Račiška pečina section (SW Slovenia).
Quaternary International 605-606. DOI: https://doi.org/10.1016/j.quaint.2021.02.035
Nadja Zupan Hajna
Izr. prof. dr. Karel Natek, sedemdesetletnik
Geograf, geomorfolog, pedagog, ljubitelj narave, avtor številnih člankov, knjig in atlasov dr. Karel
Natek leta 2022 obhaja sedemdesetletnico. Rodil se je v Celju 2. novembra 1952, kjer je obiskoval osno-
vno in srednjo šolo (matura 1971). Po rodu je profesor Natek iz Pondorja v zahodnem delu Celjske
kotline, od koder ga je življenjska pot že zgodaj zanesla v osrednjo Slovenijo. A je domačim krajem osta-
jal zvest celo znanstveno kariero in slovenske geografe med drugim spominjal na svojstvenost
Savinjskega na stiku alpskih, predalpskih in panonskih pokrajin. Predvsem pa je v prispevkih in pre-
davanjih plastično predočil značilne geomorfne procese, ki neprenehoma potekajo pred našimi očmi,
a jih večina ljudi ne opazi, čeprav oblikujejo nadvse zanimive naravne pojave in pokrajino, v kateri živi-
mo. Geomorfne procese, kot sam pravi, zaznamuje »njihov »skrivnosten«, človeku pogosto nerazumljiv
način delovanja: vseprisotnih procesov, ki neprestano potekajo pred našimi očmi in vsako leto prestavijo
milijone kubičnih metrov gradiva po pobočjih navzdol, večina sploh ne vidi in niti ne pritegnejo naše pozor-
nosti, občasne premike večjih gmot skalovja ali prepereline, ki nam lahko povzročijo veliko škodo ali celo
odnesejo nemočne žrtve, pa v časovni omejenosti svojega bivanja vidimo kot izjemne, nenavadne ali celo
nerazumljive dogodke »krute narave«, a nanje seveda nekaj let pozneje spet pozabimo« (Geografski vest-
nik 79-2 (2007), 153).
Znanstveno in pedagoško delo
Po diplomi iz geografije in zgodovine na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (1978), ki je že
začrtala njegovo nadaljnjo pot (diplomsko delo: Geomorfološka karta Posavskega hribovja in nekate-
rih sosednjih območij), se je najprej zaposlil na Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine, a že
kmalu prešel na Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU, kjer je deloval med letoma 1979 in 1994.
Nato je do leta 1999 deloval kot zasebni raziskovalec, kar je redkost v slovenski geografiji in tudi zna-
nosti nasploh. Takrat se je zaposlil kot visokošolski učitelj na ljubljanskem Oddelku za geografijo Filozofske
fakultete (in na Oddelku za krajinsko arhitekturo Biotehniške fakultete), kjer je kot priljubljen pre-
davatelj študentom odkrival skrivnosti fizične geografije, geomorfologije, geografije naravnih nesreč,
187
Geografski vestnik 94-2, 2022 Kronika
vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd  8.3.2023  7:37  Page 187
188
Kronika Geografski vestnik 94-2, 2022
aplikativne fizične geografije in teorije prostora. V to delo je vložil veliko truda, rezultat pa so bila odli-
čna predavanja s  poglobljeno razlago z  namenom razumevanja in odkrivanja reliefnih oblik in
geomorfnih procesov, nadgrajena z diskusijo s študenti. Bil je mentor pri treh doktorskih (somentor
še pri dveh) in petih znanstvenih magistrskih delih (somentor pri eni) ter mentor ali somentor 67 diplom-
skih delih različnih stopenj. Za svoje pedagoško delo je bil leta 2020 tudi nagrajen.
Njegovo raziskovalno delo je obsegalo področje fizične geografije in predvsem geomorfologije. Tako
je v magistrskem delu leta 1983 pripravil metodo za izdelavo geomorfološke karte, skupnega projekta
jugoslovanskih geomorfologov (opisana v članku 1981), in jo leta 1993 nadgradil z doktoratom na temo
celovite geomorfološke analize reliefa območja Celja. O temi je poročal na več konferencah, kjer je na
primer razglabljal o problemih prikazovanja recentnih geomorfnih procesov na geomorfološki karti
(1983), novih predlogih za intenzifikacijo in racionalizacijo geomorfološkega kartiranja v Jugoslaviji
(1987) in poročal o projektu Splošna geomorfološka karta Jugoslavije v merilu 1 : 100.000 z vidika kar-
tiranja kraškega površja (1985/1986). O tej temi je skupaj z mentorjem akademikom Ivanom Gamsom
napisal prispevek o razvoju reliefa v Litijski kotlini (1981), ki velja za primer sinteznega razumevanja
razvoja rečno-denudacijskega reliefa, a tudi z upoštevanjem tektonske dinamike Posavskega hribovja.
Izkazalo se je, da so tovrstni zemljevidi vedno lahko le delni, saj »je zares težavna naloga« na njih pred-
staviti splet raznolikih kartografskih znakov različnih »oblik, procesov in materiala«, kaj šele geneze in
recentnih pojavov. Poleg tega je Karel Natek z detajlnim geomorfološkim kartiranjem pokazal, da je tak-
šno geomorfološko kartiranje cele države v merilu 1 : 100.000 težko izvedljivo. Rezultati so vodili v povsem
drugačno smer kot takratni globalni trendi geomorfoloških raziskav, ki so se vedno bolj usmerjale v kvan-
tifikacijo in raziskovanje vpliva aktualnih pokrajinskih procesov na oblikovanje površja, počasi pa tudi
v daljinsko zaznavanje in uporabo geografskih informacijskih sistemov. Podoben razmislek vidimo tudi
v članku, ki je izšel ob simpoziju o življenju in delu W. M. Davisa, in »ni kritika Davisovega dela niti slo-
venskih geomorfologov, ki so delali pod vplivom njegove ciklične teorije« (Natek 2001, 157).
Slika 1: Karel Natek, govor v Zbornični dvorani
Univerze v Ljubljani ob promociji enega svojih
doktorantov.
O
SE
BN
I A
RH
IV
 M
AT
IJA
 Z
O
RN
A
, 2
00
8
vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd  8.3.2023  7:37  Page 188
189
Geografski vestnik 94-2, 2022 Kronika
Slika 2: Karel Natek pri preučevanju posledic drobirskega toka v Logu pod Mangartom.
BL
A
Ž 
KO
M
AC
, 2
00
0
Slika 3: Karel Natek pri razlagi posledic drobirskega toka v Logu pod Mangartom tujim študentom.
TA
D
EJ
A
 B
A
BI
Č,
 2
01
7
vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd  8.3.2023  7:37  Page 189
190
Kronika Geografski vestnik 94-2, 2022
Tudi zato se je njegovo raziskovalno delo preusmerilo v razlago reliefa glede na aktualne procese
v pokrajini, na primer glede na rabo zemljišč v Ložniškem gričevju (1983). Temo je nadgradil leta 1992,
ko je prispeval članek o do tedaj še neopisanem pomenu franciscejskega katastra in geografskega infor-
macijskega sistema za geografske raziskave. Leta 1989 je obravnaval vlogo usadov za oblikovanje reliefa
Voglajnskega gričevja in dve leti kasneje zemeljske plazove v Gornji Savinjski dolini (1991), preučeval
pa je tudi erozijo v porečju Dragonje (1990). Vrhunec teh raziskav je dosegel s celovito geografsko in
geomorfološko analizo usadov v Halozah (1990), s čimer je nekako že vzpostavil most med doteda-
njim prevladujočim genetskim (geo)morfološkim razumevanjem reliefa in sodobnimi raziskavami
učinkov recentnih pokrajinskih (naravnih in družbenih) procesov pri njegovem oblikovanju. Kot vodja
konference Karpatsko-Balkansko-Dinarske geomorfološke komisije v Postojni leta 2016 ugotavlja, da
je bilo potrebnih »kar nekaj let, da so geomorfologi v nekdanjih socialističnih državah povsem spremeni-
li koncept geomorfološkega preučevanja ter se počasi in z velikimi napori vključili v glavni tok svetovnega
geomorfološkega dogajanja. Ta pomemben proces je potekal sočasno z menjavo generacij, saj so zdaj v veči-
ni teh držav v ospredju raziskovalci in učitelji srednjih let, ki so že imeli možnost izpopolnjevanja v tujini,
dostop do tuje literature in sodobne raziskovalne opreme in se bolj ali manj uspešno vključujejo v razli-
čne evropske in druge mednarodne projekte« (Dela 46 (2016), 193). V tem oziru je pomembno, da je
Karel Natek že zgodaj poročal o novostih v porajajoči se »digitalni geografiji«, leta 1980 o kvantitativ-
nem geomorfološkem preučevanju (Schumm 1977), leta 1981 o daljinskem zaznavanju v geomorfologiji
(Verstappen 1977) ter leta 1983 o analizi terena z daljinskim zaznavanjem (Townshend 1981) in meto-
dah v geomorfologiji (Goudie 1981).
Skladno z opisanim razvojem je nekako razumljivo, da se je naravnogeografsko področje njegove
raziskovalne dejavnosti sčasoma obrnilo tudi k preučevanju naravnih nesreč. Pri tem je vedno znova
Slika 4: Karel Natek pri spomeniku Moše Pijadu pred spominskim domom AVNOJ-a v Jajcu v Bosni in
Hercegovini v okviru terenskih vaj iz Geografije krasa.
U
RO
Š 
ST
EP
IŠ
N
IK
, 2
01
4
vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd  8.3.2023  7:37  Page 190
poudarjal »naravnost« ujm ter slušatelje in bralce prepričeval, da »v naravi ni naravnih nesreč, so le nara-
vni dogodki« (Gea 28-2 (2018), 24) ter da »niso vsega krive klimatske spremembe« (Delo (11. 10. 2007), 21),
kar nam hudega povzroči narava. Vedno je izpostavljal pomen preventive in ob eni takšnih priložno-
sti slikovito dejal, da »smo zabredli tako globoko, da cela države trepeta že pred malo močnejšim dežjem«
(Geomix 26-2 (2019)). Ob tem je bil zgrožen nad našim nerazumevanjem narave, ki »vsake toliko…udari
nazaj. A mi tega ne razumemo, ne dojamemo« (Gea 22-5 (2012), 70). Zaradi součinkovanja naravnih
in družbenih dejavnikov je poudarjal uporabnost oziroma aplikativnost geografije pri njihovem pre-
učevanju. Problematiki naravnih nesreč je posvetil večino svojih znanstvenih člankov. V  njih je
obravnaval sušo (1983), usade (1989), poplave (1993), poplave v mestih (2015) in pobočne procese (2003).
Zanimala ga je tudi širša vloga naravnih nesreč v pokrajini, razmerju med človekom in naravo je name-
nil več prispevkov (2002; 2007). Prispeval je tudi razprave o razmerju med urbanizacijo in poplavami
(2008; 2015) ter eno redkih in zato temeljnih študij o terminologiji geografije naravnih nesreč (2011).
Sooblikoval je sintezno monografijo o poplavnih območjih v Sloveniji (2013). Obsežno geomorfolo-
ško znanje je s pridom uporabil za razlago pokrajinske kompleksnosti in s tem ne le za razumevanje
vzrokov naravnih nesreč, temveč tudi sodobne pokrajine. Procesi v kulturni pokrajini niso samo nara-
vni niti samo družbeni, temveč gre povečini za součinkovanje raznolikih procesov in različno
intenzivnih procesov z različno dolgotrajnim delovanjem. Tako razumevanje pokrajine oziroma nji-
hovih geoekoloških značilnosti omogoča globlje razumevanje vzrokov in posledic, s tem pa na nek način
tudi »napovedovanje« prihodnjih naravnih nesreč (1992). Leta 1988 je s štipendijo Japonske agencije
za mednarodno sodelovanje (Japan International Cooperation Agency) opravil polletno specializacijo
na Geografskem inštitutu v Tsukubi na Japonskem na temo geomorfologije in naravnih nesreč.
Njegovo široko, »pokrajinsko« razmišljanje o naravnih nesrečah dokazuje tudi prispevek o ogro-
ženosti in regeneracijskih sposobnostih površja severovzhodne Slovenije po neurju v Halozah julija 1989
(1996). Z obravnavo geografskih tem s tako imenovanega geoekološkega pristopa, ki upošteva tudi ran-
ljivost okolja (prispevek na konferenci 1996), je vzpostavil »geografsko sintezo« med geomorfološkim,
ekološkim in družbenim sistemom.
Znanje, ki ga je pridobil s temi raziskavami, je uporabil za izdelavo študije o ranljivosti Slovenije,
ki je temeljila na Gamsovi pokrajinsko-ekološki členitvi Slovenije. Napisal je prispevek o naravnogeo-
grafskih regionalizaciji Slovenije (1998 in 2004 skupaj z Žiberno), kjer je poudaril pomen upoštevanja
pokrajinskih značilnosti kot meril za razlikovanje.
Iz zadnjega obdobja njegove raziskovalne dejavnosti izpostavljamo njegovo pomembno odkritje
sledi poledenitve oziroma periglacialnih reliefnih oblik na Pohorju (2007). S tega področja je kasneje
sodeloval pri preučevanju glaciokrasa na Orjenu (2009) in v Makedoniji (2012).
Radi bi izpostavili še prispevek o možnostih nadaljnjega trajnostnega razvoja ob treh sosednjih juž-
noalpskih rekah: Piavi, Tilmentu in Soči. Izšel je leta 1999 in nekako povzema jubilantovo celostno
razumevanje kulturne pokrajine, ki jo poleg naravnih procesov preoblikujejo tudi stalni posegi ljudi.
To v pokrajini ustvarja navidezne konflikte, ki jih pomaga reševati geografija s kompleksnim, sintez-
nim, skratka, geografskim razumevanjem pokrajine. Za slovensko geografijo je pomemben tudi
članek o ogroženosti zaradi naravnih procesov kot strukturnem elementu slovenskih pokrajin (2002).
V njem je poudaril, da naravne nesreče v pokrajini niso izjema, temveč so pomemben preoblikovalni
in celo oblikovalni dejavnik kulturne pokrajine, saj iz nje izhajajo in nanjo učinkujejo, tudi v smislu
zaznavanja ogroženosti in posegov v nevarna območja. O preveliki pogostosti neprimernih posegov
človeka na nevarna območja se je pogosto oglašal v medijih: na primer ob poplavah 1990, ki so priza-
dele Savinjsko, ter ob poplavah 2012, ki so prizadele južni del Ljubljane in so bile s strokovno-geografskega
vidika zanj pričakovan pojav. Njegova v Cobiss vpisana bibliografija obsega prek šeststo vpisov.
Uredniško in publicistično delo
Jubilant geograf Karel Natek je bil urednik oziroma sourednik 18 številk znanstvene revije Dela (2003,
2007 ter med 2008 in 2015), ki jo izdaja ljubljanski Oddelek za geografijo Filozofske fakultete in jo
191
Geografski vestnik 94-2, 2022 Kronika
vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd  8.3.2023  7:37  Page 191
indeksira baza Scopus; še vedno je član revijinega uredniškega odbora. Uredil je zbornik referatov
5. znanstvenega posvetovanja geomorfologov Jugoslavije, ki je potekal v Krškem leta 1990, z naslovom
Geomorfologija in geoekologija. Bil je v uredništvu zbornika zborovanja takratne Zveze geografskih
društev Slovenije na Savinjskem (1993), souredil pa je tudi en letnik Geografskega zbornika (1993).
Bil je organizator konference na Filozofski fakulteti o fizični geografiji pred novimi izzivi (2003), leta
2018 pa je uredil publikacijo o malih vodnih tokovih in njihovem poplavnem ogrožanju Ljubljane, ki
je izšla pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete.
Poleg tega je bil stalno prisoten v šolski geografiji. Skupaj z Žiberno in Ogrinom je pripravil narav-
nogeografsko regionalizacijo Slovenije za pouk geografije (2004). Vseskozi je deloval kot recenzent
učbenikov, je pa tudi avtor opisov k zbirki diapozitivov (1997), ki se je veliko uporabljala pri pouku
geografije kot učno sredstvo. Izkazal se je tudi kot fotograf, saj je s fotoaparatom okoli vratu obkrožil
svet, njegov občutek za estetiko pa je kasneje pokazal pri oblikovanju knjig. Predvsem pa je kot avtor
in urednik sodeloval pri oblikovanju več atlasov, na primer Atlasa sveta založbe The Times (1990), Atlasa
sveta 2000 (1998, več ponatisov), Atlasa sveta za osnovne in srednje šole (2002, več ponatisov), Atlasa
Slovenije za osnovne in srednje šole (2014) in Velikega atlasa Slovenije (2012) ter leksikonov, kot sta
Veliki splošni leksikon in Slovenski veliki leksikon (2005).
V slovenski javnosti se je uveljavil kot ustvarjalec temeljnih strokovnih geografskih del o Sloveniji
in svetu. Skupaj s soprogo, sodelavci in kolegi je soavtor številnih strokovnih monografij, med kateri-
mi izpostavljamo knjige, ki so doživele tudi velik tržni uspeh: Države sveta 1989 (1989, ponatisi in priredbe
1991, 1993, 1999, 2000, 2006; tudi s prevodi v hrvaški (2000, 2003), srbski (2005, 2008) in makedon-
ski jezik (2006)), Discover Slovenia/Entdecken Sie Slowenien/Scopriamo la Slovenia/Découvrir la
Slovénie/Poznejte Slovinsko (1992, ponatisi 1994, 1995,1996, 1997, 1998, 1999, 2001), Pozdravljena,
Slovenija/Greetings from Slovenia/Grüsse aus Slowenien/Saluti dalla Slovenia (1991, ponatisi 1993, 1994,
1995 1996, 1997, 1998, 2001), Portrait of the regions (2000), Slovenija – geografska, zgodovinska, pra-
vna, politična, ekonomska in kulturna podoba Slovenije (1998). Kot krona tovrstnih publikacij je leta
2012 (in 2022) izšla izvirna monografija Svet v presežnikih, ki opisuje 120 »naj« geografskih pojavov.
Družbeno je pomembno njegovo delovanje pri poljudnoznanstvenih založbah oziroma publikacijah;
od leta 2006 je član uredniškega odbora National Geographic Slovenija.
Društvena dejavnost
Poudariti moramo jubilantovo veliko skrb za društveno dejavnost. Je član stanovskega združenja,
Ljubljanskega geografskega društva, ki mu je med letoma 1986 in 1990 tudi predsedoval. Pred tem je
bil podpredsednik društva (1984–1986), pred njegovo ustanovitvijo pa član izvršilnega odbora ljubljanske
podružnice Geografskega društva Slovenije odgovoren za ekskurzije (1981–1984). V začetku 90ih let
preteklega stoletja je bil podpredsednik Zveze geografskih društev Slovenije. Sodeluje tudi z Društvom
učiteljev geografije Slovenije, posebej pa poudarjamo njegovo delo in zavzemanje za Geomorfološko
društvo Slovenije. Karel Natek je med pobudniki za ustanovitev tega društva, ki je uradno zaživelo decem-
bra 1998, bil je njegov ustanovni član in prvi predsednik. V tem času si je dejavno prizadeval za sodelovanje
drugih strok na področju geomorfologije in tako vključil tudi geologe, gradbenike in gozdarje. Društvo
se je vključilo v Mednarodno zvezo geomorfologov, kjer si je profesor Natek kot predsednik prizade-
val za enakopravno vključenost slovenske stroke v mednarodnih dejavnostih. Sodelovanje s takratnim
predsednikom Mariom Panizzo, ki se je tudi udeležil konference ob 80. letnici akademika Ivana Gamsa,
je na primer rezultiralo v večjem zanimanju za raziskave na področju geodediščine v Sloveniji. Poleg
tega je skrbel za sodelovanje s stanovskimi organizacijami v bližini in na primer z udeležbo podprl usta-
novitev Hrvaškega geomorfološkega društva v  Zagrebu. V  okviru geomorfološkega društva je
soorganiziral tudi simpozij o Williamu Morrisu Davisu (2001), ki je bil odmeven mednarodni dogo-
dek, članki pa so bili objavljeni v 41. številki Geografskega zbornika. Leta 2016 je vodil organizacijski
odbor Karpatsko-Dinarsko-Balkanske geomorfološke konference, ki je potekala v Postojni. Profesor
Natek je dejaven tudi v zadnjih letih, in sicer kot predavatelj o geografskih temah za različne skupine,
192
Kronika Geografski vestnik 94-2, 2022
vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd  8.3.2023  7:37  Page 192
z besedo in podobo pa popestri življenje predvsem ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Zaradi dela
na stanovskem področju je bil nagrajen s Pohvalo Zveze geografskih društev Slovenije (1984), Bronasto
plaketo Zveze geografskih društev Slovenije (1997) ter Srebrno plaketo Zveze geografov Slovenije (2009).
Sklep
Sedemdeset let življenja je čas, ko se posameznik in tudi ljudje v njegovi okolici lahko z veseljem
ozremo na prehojeno pot. Karel Natek je kot fizični geograf in geomorfolog veliko prispeval k sloven-
ski geografiji, tako z uporabo vsakokratnih najnovejših metod, odličnimi raziskovalnimi idejami, ki
so se pogosto budile na terenu, in veseljem do posredovanja znanja mladim. Stalno si je tudi močno
prizadeval za uveljavitev slovenske geografije, tako v slovenskem znanstvenem in družbenem »milje-
ju« kot tudi v svetovni geografiji. Odlikuje ga strastno veselje do diskutiranja o geografskih problemih,
kar je pri nas, mlajših kolegih, prejkone redka vrlina. Predvsem na področju naravnih nesreč se je, ko
je bilo treba, tudi kritično javno oglasil. Razmišljal ter pisal je tudi o stanju in prihodnosti geografije,
na primer na področju poljudnoznanstvenega pisanja (2013). Med slovenskimi geografi je eden red-
kih, ki je dobršen del kariere preživel »na trgu« in služil denar z  izdelavo odličnih geografskih del
o značilnostih Slovenije, sveta in držav, kar je nadgradil s sodelovanjem z domačimi in mednarodni-
mi založbami. V teh delih je opozoril na lepote Zemlje, pa tudi na okoljske in družbene konflikte ali
izginjanje jezikov in lokalnih kultur. Knjige kažejo na njegov smisel za kakovostno fotografijo, razum-
ljiv in privlačen jezik pa odseva njegov velik smisel za pisanje tudi za splošno publiko. To dokazuje tudi
njegovo zanimanje za to, kako ljudje dojemajo pokrajino, kar je preučeval s spoznavnimi zemljevidi
(2002). Njegova dela tako niso le dokument o planetu Zemlja, temveč tudi o kakovosti in privlačnosti
njenega geografskega raziskovanja. Na ta način je profesor Natek nedvomno postal ambasador slovenske
geografije.
Ob lepi življenjski obletnici jubilantu želimo, da bi še dolga leta raziskoval lepote, procese in poja-
ve v naši ter bližnjih in daljnih deželah, ki jim je na svojih poteh okrog sveta namenil toliko prizadevne
pozornosti! Ali z njegovimi besedami: »Spoznavanje in raziskovanje sveta, od bližnje okolice do daljnih
dežel, je vedno nekaj izjemnega«. Če parafraziramo še eno njegovih izjav, je tudi življenje pravzaprav
nekaj tako zanimivega, da ga kot geograf na svojih pohodnih in kolesarskih poteh »samo gledaš, med-
tem ko mimo beži neskončna lepa in zanimiva pokrajina«, ostanejo pa lepi spomini na prehojene geografske
poti.
Pomembnejša bibliografija izpostavljena v besedilu:
Gams, I., Natek, K. 1981: Geomorfološka karta 1 : 100.000 in razvoj reliefa v Litijski kotlini. Geografski
zbornik 21.
Komac, B., Natek, K., Zorn, M. 2008: Širjenja urbanizacije na poplavna območja. Geografski vestnik
80-1.
Komac, B., Natek, K., Zorn, M. 2013: Geografski vidiki poplav v Sloveniji. Geografija Slovenije 20.
Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/9789612545451
Natek, K. (ur.) 1990: Geomorfologija in geoekologija: zbornik referatov 5. znanstvenega posvetovanja
geomorfologov Jugoslavije. Krško.
Natek, K. (ur.) 2003: Fizična geografija pred novimi izzivi. Dela 20. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.22.151
Natek, K. (ur.) 2018: Mali vodni tokovi in njihovo poplavno ogrožanje Ljubljane. GeograFF 10.
Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.4312/9789610600305
Natek, K. 1981: Obča geomorfološka karta v merilu 1 : 100.000. Proteus 44-3.
Natek, K. 1983: Metoda izdelave in uporabnost splošne geomorfološke karte. Magistrsko delo,
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
Natek, K. 1983: Ogroženost Slovenije zaradi suše. Naravne nesreče v Sloveniji kot naša ogroženost.
Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/NaravneNesrece1983
193
Geografski vestnik 94-2, 2022 Kronika
vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd  8.3.2023  7:37  Page 193
Natek, K. 1983: Problemi kvantitativnog proučavanja recentnih geomorfoloških procesa i njihovog pri-
kazivanja na detaljnim geomorfološkim kartama. Zbornik XI kongresa geografa SFRJ. Titograd.
Natek, K. 1983: Razvoj reliefa in izraba tal v Ložniškem gričevju. Geografski zbornik 23.
Natek, K. 1985/1986: Projekt »Splošna geomorfološka karta Jugoslavije v merilu 1:100.000« in karti-
ranje kraškega površja. Acta carsologica 14-15.
Natek, K. 1987: Novi predlogi za intenzifikacijo in racionalizacijo geomorfološkega kartiranja
v Jugoslaviji. Zbornik XII kongresa geografa Jugoslavije. Novi Sad.
Natek, K. 1989: Proučevanje usadov. Geografski obzornik 36, 3-4.
Natek, K. 1989: Vloga usadov pri geomorfološkem preoblikovanju Voglajnskega gričevja. Geografski
zbornik 29.
Natek, K. 1990: Erozija v porečju Dragonje. Primorje: 15. zborovanja slovenskih geografov. Portorož.
Natek, K. 1990: Geomorfološke značilnosti usadov v Halozah. Ujma 4.
Natek, K. 1991: Plazovi v Gornji Savinjski dolini. Ujma 5.
Natek, K. 1992: Franciscejski kataster in geografski informacijski sistem. Traditiones 21.
Natek, K. 1992: Geoekološke značilnosti in grožnje prihodnjih katastrof v porečju Savinje. Poplave
v Sloveniji. Ljubljana. DOI: https://doi.org/10.3986/8677590641
Natek, K. 1993: Geoecological research into the catastrophic floods of November 1, 1990, in the Savinja
River basin and its role in the mitigation of future disasters. Geografski zbornik 33.
Natek, K. 1993: Geomorfološka karta 1 : 100.000 list Celje in analiza reliefa sekcije. Doktorsko delo,
Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani. Ljubljana.
Natek, K. 1996: Ogroženost in regeneracijske sposobnosti površja severovzhodne Slovenije na osnovi
regeneracije površja v Halozah po katastrofalnem neurju julija 1989. Spodnje Podravje s Prlekijo:
17. zborovanje slovenskih geografov. Ptuj.
Natek, K. 1998: O regionalizaciji Slovenije. Geografski vestnik 70.
Natek, K. 1999: Možnosti nadaljnjega sonaravnega razvoja ob treh sosednjih južnoalpskih rekah: Piavi,
Tilmentu in Soči. Sonaravni razvoj v slovenskih Alpah in sosedstvu. Dela 13. DOI: https://doi.org/
10.4312/dela.13.201-214
Natek, K. 2001: The life and work of William Morris Davis (1850–1934). Geografski zbornik 41.
Natek, K. 2002: Odnos do domačega kraja (pokrajine) in njegovih (njenih) problemov. Spoznavni
zemljevid Slovenije. Ljubljana.
Natek, K. 2002: Ogroženost zaradi naravnih procesov kot strukturni element slovenskih pokrajin. Dela
18. DOI: https://doi.org/10.4312/dela.18.61-74
Natek, K. 2007: Geografske dimenzije naravnih nesreč in varstva pred njimi. Dela 28. DOI: https://doi.org/
10.4312/dela.28.147-164
Natek, K. 2007: Periglacial landforms in the Pohorje mountains. Dela 27. DOI: https://doi.org/10.4312/
dela.27.247-263
Natek, K. 2011: Temeljni termini v geografiji naravnih nesreč. Dela 35. DOI: https://doi.org/10.4312/
dela.35.5.73-101
Natek, K. 2013: Stanje in prihodnost poljudnoznanstvenega pisanja v slovenski geografiji. Dela 40. DOI:
https://doi.org/10.4312/dela.40.197-214
Natek, K. 2015: Poplave v mestih. Geografski obzornik 62-4.
Natek, K., Komac, B., Zorn, M. 2003: Mass movements in the Julian Alps (Slovenia) in the aftermath
of the Easterearthquake on April 12, 1998. Studia Geomorphologica Carpatho-Balcanica 37.
Natek, K., Natek, M. 1998: Slovenija: geografska, zgodovinska, pravna, politična, ekonomska in kul-
turna podoba Slovenije: priročnik o značilnostih in delovanju države. Ljubljana.
Natek, K., Natek, M. 2012: Svet v presežnikih. Ljubljana.
Natek, K., Perko, D., Žalik Huzjan, M. 1989: Države sveta 1989. Ljubljana.
Natek, K., Žiberna, I. 2004: Naravnogeografske regionalizacije Slovenije. Teorija in praksa regionali-
zacije Slovenije. Maribor.
194
Kronika Geografski vestnik 94-2, 2022
vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd  8.3.2023  7:37  Page 194
195
Geografski vestnik 94-2, 2022 Kronika
Stepišnik, U., Ferk, M., Kodelja, B., Medenjak, G., Mihevc, A., Natek, K., Žebre, M. 2009: Glaciokarst
of western Orjen, Montenegro. Cave and Karst Science 36-1.
Stepišnik, U., Natek, K., Žebre, M., Fabeković, G., Pajk Koblar, V., Koblar, S., Ropret, D., Šimon, A. 2012:
Sledovi pleistocenske poledenitve Stare Galičice, Makedonija. Dela 38. DOI: https://doi.org/
10.4312/dela.38.7.109-120
Žiberna, I., Natek, K., Ogrin, D. 2004: Naravnogeografska regionalizacija Slovenije pri pouku geografije
v osnovni šoli. Teorija in praksa regionalizacije Slovenije. Maribor.
Blaž Komac, Matija Zorn
Zasedanje Delovne skupine za eksonime in Delovne skupine za toponimsko terminologijo
UNGEGN-a
Ljubljana, Kočevje, 31. 8.–3. 9. 2022
UNGEGN (United Nation Group on Expert of Geographical Names) oziroma Skupina izvedencev
Organizacije združenih narodov za zemljepisna imena deluje v okviru 24-tih zemljepisno-jezikovnih
oddelkov in 9-tih delovnih skupin. Poleg rednih zasedanj UNGEGN-a v New Yorku vsake dve leti se
posamezne delovne skupine in regionalno-jezikovni oddelki ločeno srečujejo tudi v vmesnem obdob-
ju. Letos konec avgusta in v začetku septembra smo na ZRC SAZU Geografskem inštitut Antona Melika
gostili zasedanje dveh delovnih skupin, in sicer Delovne skupine za eksonime in Delovne skupine za
toponimsko terminologijo. Zasedanja se je udeležilo 23 delegatk in delegatov iz 14 držav iz Evrope, Severne
Amerike, Azije in Afrike.
Posamezni delegati so v prvem delu zasedanja predstavili svoje prispevke, osnovni predmet raz-
prave, ki je sledila, pa je bila morebitna nova resolucija, ki bi bolj jasno definirala rabo eksonimov.
Slika 1: Uvodni pozdrav udeleženkam in udeležencem je v imenu gostitelja izrekla Mimi Urbanc,
namestnica direktorja ZRC SAZU.
M
A
RK
O
 Z
A
PL
AT
IL
vestnik 94_2_vestnik 82_1.qxd  8.3.2023  7:37  Page 195