Ameriška Domovina Ik ya 1 E itlg/im—HO/W1E am€rican in tpinrr FORCION IN LAKGUAGC ONLY Httian&l and Intematioiial Circulation CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, AUGUST 26, 1959 SLOVGIIAN MORNING N€WŠRAR€ft ŠTEV. LVin.—VOL. LVIH. Po povodnji ie suša Kitajska vlada je vpregla blizu 60 milijonov kmetov v borbo proti suši, ki grozi uničiti velik del pridelka živeža. TOKIO, Jap. — Pred nedavnim so se borili milijoni kitajskih kmetov proti povodnji, ki Je kljub vsem naporom uničila del letošnjih posevkov. Sedaj je fta deželo pritisnila suša, kot jo ^e pomnijo že 17 let. Vlada je vpregla v borbo proti tej novi nadlogi okoli 60 milijonov kme-tov. Ti kopljejo od zore do mra-ka vodnjake, vodne rezervarje in Prekope. Težava je še večja, ker £° se pojavile tudi kobilice. Po uradnih poročilih je v nevarnosti pridelek vsaj na 32,000,-C«0 akrov v srednjem, severnem in severozahodnem delu dežele. Peiping sam je priznal že preje, da je nastopilo v 37 velikih me-£hh pomanjkanje hrane. Izbolj-sanje položaja so pričakovali od letošnje obilne letine. Ta naj bi 1'tla po vladnih načrtih za 40 odstotkov večja kot lani, dala naj bi 525,000,000 ton žita. ^ Zahodni poznavalci razmer v l0ng Kongu priznavajo, da suša res ogroža pridelek, pa pri tem dodajajo, da komunistična vlada ^ Peipingu nevarnost pretirava, e ki imela za vsak slučaj izgo-v°r, če bi ne dosegla postavljenih ciljev. Nekateri trdijo, da Peiping Pietirava tudi zato nevarnost su-“e> da bi množice, ki so nejevo’j. ue zaradi priganjanja v komune, h°gnal v novo kampanjo, tekom atere naj bi pozabili pretekle Napake. Kubanski Batista naj bi potegnil za seboj še svoje pristaše v naši deželi WASHINGTON, D. C. — Na-hower uporabil Taft-Hart- Šim vodilnim uradnikom v dr-leyev zakon za prekinitev, žavnem tajništvu za zunanje za-č'e Že ne za končanje štraj- deve se je odvalil kamen s srca, I ka. j ko so dosegli v Madridu, da se kubanski diktator Batista lahko _ NEW YOEK, N. Y. - Glavm Mseli M Madeiri Ameriki je delal Mriopnik jeklar^ _prt_ mezdnih „„ w na Madelro> Novi grobovi 'Jeklarski štrajk leče V pormdeljel^zveder' je umri'pO PrOgfafflU jeklarit v St. Alexis bolnišnici 88 let ----- stari Anton Vidervol s 1364 E. Jeklarne upajo, da bo Eisen-! 43 St., doma v Dolenji vasi pri Ribnici, od koder je prišel sem 1. 1896. V bolnišnico je bil odpeljan pred dvemi tedni, ko je pa- lestve med delom okoli v kateri je živel 53 let. RDEČI UPORNIKI 2E GROZE PRETRGATI LAOS NA POL Kljub monzumskemu deževju, ki ovira premikanje večjih vojaških enot po gorah in z džunglo poraslih predelih Laosa, so se komunistični uporniki pojavili v bližini prestolnice, kjer je nastal tak poplah, da so se nekatere družine že začele seliti na varnejše kraje. — Združeni narodi bodo ,,, skušali rešiti vprašanje mirnim potom. nato se je preselil v Cleveland 1UCJU> Ud - dela družbo venezuelskemu dik- in dobil zaposlitev pri Pennsyl- n0V£J a pos® ^^trditve ‘e^ tatoriu Jimenezu. Batista ima VIENTIANE, Laos. — Komunistični uporniki, ki SO vania Railroad, kasneje je bil Pjeisce’ v .° 1 °nis°ne stahš^ča dosti vPlivnih Priiateljev v W.sh. udarili v Laos pred enim mesecem iz sosednjega Sev. Viet-zaposlen pri mestu v Recreation , arn jj1 umj resmcne m s a lsca ing^onu jn ^ so pritiskali na dr- nama, so se pojavili že v širši okolici prestolnice. Po zanes-Dept. L. 1950 je stopil v pokoj. j^pravicena’. °.enem Pa nenana jEVno tajništvo, naj mu da pri- Ijivih vojaških virih so morale vladne čete po hudem boju V prejšnjih letih se je zelo udej- °1™1 lzrazl ze J0’ ^ 1 a mi* bežališče v naši deželi, kjer živi prepustiti upornikom Bacadinh, kakih 70 milj od tod na re- stvoval med Slovenci na St. raf^a ^ V / že od začetka kubanske revolu- ki Cadinh, vzdolž katere je edina zveza med jugom in seve- Clair Ave. Pokojni je bil član^ V1 eva 3 ar jcije njegova družina, ki bo men- rom dežele, kjer se skušajo rdeči znova utrditi. Vladne Čete dal z hiše Prva tri leta v........d-------- v neki solarni v Warshaw, N.Y,'Pranjih je Ponovmo ?»*««• raje bi bil prišel v Ameriko, da lil „ r’lfavpInnH ldeJ°> da bl administracija ime- J V-u Iz Clevelanda in okolice Pozdravi— Mrs. Marie Hochevar je poslala iz Lemonta in Jolieta pozdrave svojim prijateljem. Pozdrave pošilja svojim znancem in prijateljem tudi Yeray, raznašalec AD v Collinwoodu. Iz Minnesote se vrne konec tedna. Društva sv. Cirila in Metoda št. 18 SDZ. Slovaške dobrod. zveze in The Catholic Knights of Ohio. Žena Johana, roj. Hrovat, mu leyev zakon. Nagib za tako željo je očiten. deiro j]jen sarno 50 mjjp Vlada teh vesti ne potrjuje, očitala pa je Predsednik Eisenhower gre na ... ------1—1 znova Sev. Vietnamu in rdeči Kitajski, da podpirata upor- Ida sedaj odšla za očetom na Ma- so se umaknile tudi s Sop Vienga, ki je od prestolnice odda- pot, ko se vrne iz Evrope, se bo 1 Žal noče iti za Batistom nekaj Naša potujoča knjižnica Moskovski razstavi bo ostala pri življenju New York, N.Y. — Kot smo 0ročali, so morali v Moskvi za-red našo potujočo knjižnico, er so si obiskovalci “izposodili” Preveč knjig. Mr. Bullittu, od-etniku iz Princetowna, N.J., ni a ° v glavo, zakaj bi knjižnica °rala ostati zaprta. Stopil je zvezo s sponzorjem ^jižnice in par založniki, dobil . Pristanek naše administracije ^ ruske vlade in poslal z leta-0rri zaenkrat 1,800 knjig kot na-aoibestek. , Ak° jih bodo obiskovalci še vj®,mah na posodo”, so pripra-£e par tisoč knjig, ki jih bo-p Poslali z letalom v Moskvo, ^oco knjižnico je obiskalo nnnedai dnevno povprečno 70,-°00 budi. --------’ -------- Irrnral nrinraviri na obisk Hrušče- niegovih pristašev, ki živijo pri je umrla 1. 1944. Zapustil je si-L^ zakone jz seda^ nas kot politični begunci. nove Anthonya (Vidi) v Grand Rapids, Mich., Franka J. v Eu-clidu in Jamesa J., hčere Alice Horsfall, Mae Baraga, Pauline Steffner in Frances (Terry) Hočevar, med tem ko sta hčeri Frances Koren in Jane Kalsic umrli. Pokojni je bil 14-krat stari oče in 20-krat prastari oče, 46-krat je bil krstni boter. Njegova pranečakinja je Angela Tekavec, pravnukinja s. Robert Bellarmine O.S.B. Pogreb bo iz Zakrajškovega pogreb, zavoda v petek ob devetih dopoldne v cerkev Brezmadežnega spočetja ob 9:30, nato na Kalvarijo. Frances Dule Včeraj zjutraj je umrla na svojem domu na 6510 Edna Ave. v Clevelandu rojena, 55 let stara Frances Dule, roj. Kobe. Pokojna, je bila članica Podr. št. 25 SŽZ, Maccabees No. 493 L., Oltarnega društva pri Sv. Vidu in American Legion Auxiliary. Njen mož, Martin je umrl 1. 1954. Zapustila je sinova Hermana in Roberta, dva vnuka, sestre Josephine Cimperman in Ann Moore ter brate Ernesta, Anthonya, Edwarda, Rudolpha in Williama. Pogreb bo v petek ob 9:30 iz Zakrajškovega pogreb, zavoda v cerkev sv. Vida ob desetih, nato na Kalvarijo. njega kongresnega zasedanja. Za poseganje v jeklarski štrajk mu Naša administracija je zmeraj upala, da bo Castro zahteval od nje, naj nike. Vlada je najela dve prevozni letali neke letalske družbe na Formozi, da bi mogla po zraku oskrbovati mestece Sam Neua, ki ga uporniki ogrožajo v severnem delu dežele. „ . - ... ... . Uporniki so sposobni z doslej Castro noče iti na te limanice. ,... .... , -p* . 1 i • 1 • ■ j zavzetih oporišč preprečiti xop** Raje samo zabavlja, zakaj jih tu , . . bo da konca obiskal Hruščeva iih;2r“i' V tem slučaju bi pnmanjkovalo časa. Tako bi bil ‘j ^ štrajk vsaj začasno pretrgan za 80 dni šele koncem septembra. To iso poznavalci razmer v jeklarski industriji napovedovali trpimo, ne zahteva pa, da mu jih že pred dvema mesecema. Je- izročimo. Tako ima stalno prili- j ne zvezo med prestolnico in se-I vernim delom dežele. Doslej še kiarne so pri tem previdno molčale. Obenem so se začeli naenkrat oglašati od raznih strani intere-sentje in trditi, da se štrajk že pozna v našem gospodarstvu. Nekaj resnice je v teh trditvah, še več pa je verjetno v njih skrite želje, naj javnost začne pritiskati na administracijo, naj poseže v štrajk. ko, da ise lahko zaletava v našo zunanjo politiko napram Kubi. Postelje morajo biti dolge šest pedi in osem palcev! EVANSTON, 111. — Tako se glasi ‘naročilo North Western ______ . University iz Evanstona, kajti oddelkov v okolici prestolni- Ako bi to sto- u£otovda Je> da nis0 študentje, ki ce dokazuje) da komunistični ni vesti, da bi napadali cestni promet v pokrajini Vientiane. Vladna poročila trdijo, da bodo uporniki v bližnji bodočnosti začeli obširnejši napad in da se bodo za vsako ceno skušali utrditi v pokrajinah Sam Neua in Phong Saly, ki so ju imeli do ganskega leta komunisti uradno pod svojo oblastjo. Nastop rde- rile samo jeklarne, bi vse sku- merhi0 6 pedi in 4 palce nobena ne bodo zadovoljni paj izglodalo preveč “kapitalistično.” redkost več. |mo s tem, ampak da bodo boje Nove postelje bodo za 4 palce anesli y vso deželo in ls tem daljše od tistih, ki so sedaj v na; 'ustvarili pogoje za njeno osvoji_ vadi. Zanimivo, da je do podob- tev nega zaključka prišel tudi neki j vseučiiiški zavod na severovzho- ZdrtiDčni narodi naj posežejo — Kolesa tovornih železniških voz imajo standardno 33 palcev premera. 1 Znašle so se ' LONDON, Vel. Brit. — Scotland Yard, znana londonska po- vrneš NEW YORK, N. Y. — Brat Nesreča v gorah FRANCONIA, N. H. — Mlada fanta Alfred Whipple in Sidney du naše dežele. Crouch sta se podala v gorfe, ne ______ da bi imela v gorništvu kako pravo skušnjo. Zašla sta v steni Old Man of the Mountain” in nista mogla ne naprej ne nazaj. Vsa onemogla sta čakala na neki licija, ima nove težave z dekle-|naj bi jih ti podvzeli za vzpo-polici reševalcev. Ko se ju je tem po več kot 24 urah posrečilo doseči, je bil eden 1 od obeh fantov že mrtev, drugi so se spravile v avtomobile, va-pa je umiral, še predno so ga bijo svoje “goste” vanje in jih nevarnost v Laosu in izjavil, da utegne to vprašanje priti skoro pred Združene narode. Ker imajo Sovjeti v Varnostnem odboru pravico veta, ga bodo morali spraviti pred glavno skupščino, če naj Združeni narodi ukrenejo kaj odločnejšega. Laos predlaga trenutno samo, naj pridejo v deželo opazovalci Združenih narodov, da ugotove dejansko stanje, da se prepričajo na lastne oči, da je bil napad organiziran zunaj države, v Sev. Vietnamu in na Kitajskem. Za sedaj cenijo skupno število upornikov na 5,000, od kateiih pa naj bi jih bilo v Laosu samo okoli 2,000. Na Kitajskem in v Sev. Vietnamu baje vežbajo nove skupine. Pogodba neveljavna? Laos je bil priznan za neodvisno državo pri sklenitvi premirja v dotlej francoski Indokmi v Ženevi poleti 1954. Po tem dogovoru bi moral biti Laos nevtralna dežela izven rdečega območja. Obe severni pokrajini, ki sta bili j v oblasti komunističnih čet, bi Smrtna kazen - umor? MIAMI BEACH, Fla. — Guv. države Ohio DiSalle je pozval Ameriško odvetniško zbornico, ki je tod na letnem zborovanju, naj prevzame vodstvo v borbi proti smrtnim obsodbam, ostanki “temne dobe.” Po mnenju DiSalla je izvršitev smrtne kazni “družbeni umo;r,” ki ne spada v današnjo dobo. Guverner se je zavzemal za odpravo smrtne kazni v Ohio, pa je državna zakonodaja njegov predlog zavrnila. -----o----- Osumljenega umora prijeli pred odletom v Cleveland ATLANTA, Ga. — Včeraj zjutraj bo prijeli na letališču v Atlanti 43 let starega Larry Lord Motherwella, ki je osumljen, da je umoril bogato Mrs. Pearl Ida Putney preteklo poletje in zakopal njeno truplo v samoti 0-kraja Sierra v Kaliforniji. Truplo umorjene so našli 16. avgusta letos. Motherwell je bil zadnji, ki so ga videli v družbi z umorjeno. Lani so ga prijeli na temelju suma, da je pogreše-no vdovo umoril, pa ga zaradi pomanjkanja dokazov izpustili. predsednika laoške vlade Ngon naJ Prišli pod oblast državne vla-Sananikone, ki je prišel sem, da 'de> komunisitčne čete pa naj bi se se pogovori z glavnim tajnikom j v^^učile v redno kraljevo voj- Združenih narodov o korakih, ki sbo- To se je imelo zgoditi letošnjo spomlad. Pri tem je prišlo do ti, ki so do nedavnega iskale'stavitev miru v Laosu, je dejal, svoje “stranke” po cestah. da se je z Dagom Hammersk-!sPora> ker je vlada hotela komu- Ko je zakon to prepovedal, * joeldom domenil o “mirni reši- cistične bataljone razdeliti med spravili v dolino, je umrl tudi ta. same vozijo v svoja stanovanja. tvi” spora. Ameriški državni tajnik Her- druge enote, rdeči pa so zahtevali, da ostanejo sami za se z ter je opozoril Kongres na resno vsem moštvom in častniki. Vladnim četam se je posrečilo dva ba- Kongres ima še zmeraj veliko zakonodajnega dela umorila otroka, ker ^ Sa je “sovražila” 0bt vMpa> Fla- — oblasti so ^a°zde 19 let staro mater Joan 1;, p£dn umora, ker je utopila star kacd svoj° 10 mesecev skuv° bberkico. Morilka je nato pSa|a napraviti samomor, ko ° *Ckp Je dejala, da je hčer-rajv^°Pila, “ker jo je imel mož "'“IraTua".6” Zat° i0 ^ tudi i!!}frWAVE Vremenski prerok pravi: oblačno, vroče in so-»iSja ^aožnostjo neviht. Naj-VceraVr°Čina 93, najnižja 73- bajkoj. Srno imeli v dveh letih WASHINGTON, D. C. — Le- sovati al'i sprejmejo zakon, kot publikanci z administracijo vred. tošnje kongresno zasedanje se ga je sprejel predstavniški dom. bliža koncu, preganja ga ne samo Kako bi glasovanje izpadlo, ne izredna poletna vročina, ampak prorokuje nihče. Lahko se tudi tudi prihod tovariša Hruščeva, ki zgodi, da bo zakon obvisel v bi se mu večina kongresnih poli- skupnem odboru in bo tako zape-tikov rada ognila. čatena njegova usoda. Delavske Predsedrtik predstavniškega unije se potegujejo za to rešitev, doma Sam Rayburn bi najraje Še slabši so izgledi za nov za-poslal svoje kongresnike domov kon o civilnih pravicah. Kot smo še pred Delavskim dnevom, to se poročali, je celo senator Johnson, pravi, Knogres naj bi delal sa- ki se najbolj zavzema zanj, obu-mo še dobrih 10 dni. Dejanski pal, da bi ga sprejeli v predstav-voditelj senata Johnson pa ni ta- niškem domu. Rad bi ga spravil ko zelo prepričan, da bo do ta- vsaj skozi senat, pa je vprašanje, krat vse najpotrebnejše delo o- &li se mu bo posrečilo. Proti gla-pravljeno, in računa s tem, da bo sovanju o zakonu v senatu je senat odšel na počitnice nekaj namreč kar naenkrat nastopila dni pozneje. Najpotrebnejšega dela ostalo več kot preveč. Samo važ- predmet obravnava prihodnje lenih političnih zakonov je kar pet to, ko bo Kapitol istal pod priti-takih, da ne smejo obležati nedo. skom novih volitev in bo bolj dokončani. [stopen za liberalnejše besedilo. Prvi med njimi je zakon o de-j Zajec tiči v čisto drugem gr-lavskih unijah. Nahaja se pred mu: Johnson bi rad spravil za-skupnim odborom senata in pred- konski načrt skozi senat, ker se taljona razorožiti, tretjemu pa ce je posrečilo pobegniti preko meje v Sev. Vietnam. Od tam se je pretekli mesec vrnU z okre- Zavarovali so se proti škodi ob izgredih DURBAN, Juž. Af. — Mestni svet Durbana se je pri londonski zavarovalni družbi Lloyd dal zavarovati za $88,000,000 proti škodi morebitnih izgredov in nemirov. Iz zavarovanja so izvzeta področja Cato Manor in May-ville, kjer žive črni domačini. V zadnjih tednih je prišlo v teh predelih ponovno do izgredov in demonstracij črnih domačinov proti belim gospodarjem. Južnoafriška vlada ne dovoljuje mešanja ras in je odredila za črnce posebna bivališča, ki jih ne smejo zapustiti. * republikanska a d m i nistracija je res češ, da je bolj pametno, da se ta Najmanj nevarnosti je za za- . Upajo, da bi vtegnila debata o kon o dodelitvi pomoči tujini. ;pltvami m začel boj proti vladi, fjftJNQVEJŠE VEST! civilnih pravicah tekom prihod- Zakon je že izglasovan v pred-1 * ir~ I njega zasedanja močno razcepiti stavniškem domu in bo gotovo ROVO trgOVSkO SrStHSCS demokratske vrste, kar bi pome- tudi v senatu, toda Johnson ga pmpiti nrorloSm maefo nilo velik političen dobiček za re.'noče spraviti na dnevni red. Rad * pieOclU IllcSia publikansko stranko. j bi odlagal glasovanje do zadnje-1 CLEVELAND, O. — Na oglu Negotova je tudi usoda novega ga, da se mu senatorji ne poraz- Scovill Ave. in E. 40. St. bodo zakona o stanovanjskih hišah, gubijo iz Washingtona še pred zgradili novo veliko trgovinsko Senat ga je že izglasoval v taki koncem zasedanja. Glasovanja središče za okoli $2,000,000. Vsi obliki, da je sprejemljiv za ad- se namreč želi udeležiti vsak se- prostori bodo imeli klimatske na-ministracijo. V predstavniškem nator, ker ga lahko vporablja za prave. domu ga je dobil v roke Odbor za isvoje politične cilje. i Ta del mesta je naseljen prete- dnevni red in njegov predsednik | Kako hudo se že potijo kapitol- žno po črncih in je skrajno žabi ga rad ubil. jski politiki in kako jim obilica nemarjen. Obnavljajo ga iz ja- Nekaj milejša bodočnost čaka dela meša pojme in pamet, priča vnih sredstev “1'J‘ zvezne vlade in menda zakon o financiranju novih avtomobilskih cest. Novi zakonski načrt predvideva povišanje trošarine na bencin za en lepo sledeči dogodek: mesta. Novo trgovinsko sredi- V senatnem odboru za javna šče bo last Longwood Construc-dela so glasovali o zakonu proti |tion Co. in bo prvo svoje vrste v okuženju zraka in vode. Večina predelu, ki ga obnavljajo iz ja-cent pri galonu. Rayburn je za1 je predlagala v ta namen znesek vnih sredstev, to, da se zakon čim preje izglasu- !C0 milijonov dol., manjšina pa jc, toda večina v odboru za javna 100 milijonov dol. Manjšina je, dela M rada videla, da znašaj po-Jkot je navada, napravila manj-višanje samo pol centa. Ray- šinsko poročilo in ga dala v pod-burn hoče ukrotiti nepokorne ^pis med člane obora. Kot je bilo demokrate, ali jih bo, tega ne ve'podpisovanje končano, ga je pod- stavniškega doma. Odbor je do- boji, da bi se mogli demokratski (nihče, ker so se mu začeli demo-'pisalo od 15 članov kar 8. Manj-segel kompromise samo v manj- senatorji tekom prihodnjega leta kratski kongresniki kar po vr^ti šinsko poročilo je postalo večin-ših točkah, o glavnih spornih tako spreti med seboj ravno na upirati. Ako bo zakon izglaso- ^ sko in odbor bo moral še enkrat Odborni-nekaj, misa, bodo v senatu morali gla-jv 1. 1960. Na to tudi mislijo re- brez vsakega zavlačevanja. Jkar niso prebrali. J boleh/1 Vr°č dan. Ob štirih po-[predmetih bo padla odločitev ta tem zakonu, da bi to močno vpli-. van v predstavniškem domu, ga'glasovati o celi zadevi. ColUt^, kazal toplomer 94. V1 teden. Ako ne pride do kompro- valo na demokratsko konvencijo bo senat najbrže takoj izglasoval .ki so v hitrici podpisali busp so cei0 99. Imisai bodo v senatu morali gla-S' 1. 1960. Na to tudi mislijo re-'brez vsakega zavlačevanja. kar niso prebrali. SPANGDAHLEM, Zah. Nem.— Po nalogu glavnega poveljnika NATO gen. Norstada je priletela včeraj sem prva skupina F-100 lovcev-bombnikov s francoskih oporišč. MIAMI, Fla. — Venezuelska vlada je zahtevala od Združenih držav izročitev bivšega svojega predsednika Marcosa Perez Jimeneza. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Eisenhower je na tiskovni konferenci včeraj za-vm:l svoje kritike glede obiska v Sovjefdjo to jesen in navedel cilje svoje poti v Evropo danes popoldne. Dejal je, da išče rešitev iz sedanjega mednarodnega položaja po doslej še ne izkoriščenih potih. Kongres je pozval, naj vendar u-zakoni najnujnejše zakone, posebno se je zavzel za odpravo omejitve višine obresti na dolgoročne honde zvezne vlade. WASHINGTON, D.C. — Predsednik Eisenhower odleti danes v Evropo. Najprej se bo ustavil v prestolnici Zah. Nemčije Bonnu, kjer ga pričakuje veličasten sprejem. WASHINGTON, D.C. — Združene države bodo verjetno še danes naznanile posebno pomoč državi Laos v Zadnji Indiji, ki jo ogrožajo komunistični napadalci s podporo iz Sev. Vietnama in rdeče Kitajske. , IMERISKX DOMOTmA, AUGUST 26, 1959 Ameriška Domovina ____ ____ib 0117 St. Clair At«, e—i HEnderson 1-0628 — Cleveland 3, Ohi« National and International Circulation Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week In July Publisher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINAt Zedinjene države: $12.00 na leto; ?T.OO za pol leta; $4.00 za 3 mesece jjSa Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 3 mesece Petkova izdaja $3.00 na leto SUBSCRIPTION RATES. United States: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $3.00 for one year Entered as second class matter January 6th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. No. 164 Wed., August 26, 1959 Jugovzhodna Azija in rdeča Kitajska Kitajski komunisti so napravili letos nekaj potez, ki so globoko vznemirile vse države v jugovzhodni Aziji. Najpr-vo so z brutalno silo zasedli Tibet, zatrli vsak odpor Tibetancev. Kmalu potem so začeli ovirati osebni in blagovni promet med Tibetom in sosednimi obrobnimi himalajskimi državami Sikim, Butan in Nepal. Obenem so začeli trditi, da meje med Tibetom in njegovimi južnimi sosedi niso bile nikoli natančno določene na terenu. Končno so začeli zbirati j svoje čete v južnem Tibetu, napadati Indijo radi njenega k:, je bil na 85. Pravijo pa, da se “imperijalizma” in napovedovati “osvoboditev obrobnih po- psi ljudje počutijo zelo slabo in krajin,” ki ležijo med Indijo in Tibetom. Niso se odrekli so nerazpoloženi ter za delo manj tudi stari preskušeni metodi pošiljanja svojih agentov v (sposobni že, če se povzpne na 79. pa rodi potek mednarodne politike. Ni — tako pravijo poznavalci — nobena tajnost, da v Peipingu niso ravno navdušeni nad obiskom Hruščeva v Washingtonu. Res je težko dopovedovati Kitajcem, da je Amerika največji sovražnik Kitajske, obenem pa hvaliti politiko Hruščeva, ki ga pelje v Washington. Kitajski tovariši morajo biti v hudih škripcih, da ne morejo vplivati na zunanjo politiko tovariša Hruščeva in da jo morajo vsaj na zunaj še celo hvaliti. Vsi ti napeti odnosi med Moskvo in Peipingom bi seveda izginili isti trenutek, ko bi Hruščev prinesel iz Washingtona priznanje rdečega kitajskega režima po Ameriki. Tega pa ne bo in tako se bodo tovariši, beli in rumeni, gledali postrani. Vse to vpliva na voditelje kitajskega komunizma, da niso več tako gibčni in prožni v svoji napadalnosti v jugovzhodni Aziji. Mislimo, da je v obeh razlagah precej resnice. Manjkajo pa podrobnejša poročila, ki bi povedala, ravno koliko resnice tiči v obeh razlagah. BESEDA IZ NARODA *********************+*****.1 «1111 Z nedeljskega piknika Baragovega doma Cleveland, O. — Za preteklo vsak rine v svojo stran, da hoče-nedeljo so nam napovedovali mo biti vsi^ generali, da pa nam vremenski preroki hladnejši in manjka skromnih, tihih in vs-prijetnejši dan, saj soparne vro- trajnih javnih delavcev, ki jim čine smo bili že vsi do grla siti. ;ne bi bilo samo za čast. Elektrike še ni bilo povsod, tudi plina ne. Zenske so se tedaj mučile s pranjem in kuhanjem, de ni čudno, da iso nekatere tako naglo ostarele. Povedal je celo, kako je moral ponoči ven za hišo, ko ga je “nagnalo” . . . Malo je utihnil, se zamislil, čez čas pa nato dejal: “Oh,' saj današnja mladina ne ve, kaj smo morali mi prestati; ne ve, kako dobro ji je!” Pogovor se je zasukal v drugo smer in jaz sem odšel dalje iskat znancev in prijateljev. Veliko jih je bilo, mladih in starih. Prireditelji so se pohvalili z uspehom. Meni pa nekaj le ni dalo miru. Hodil sem po pik-niškem prostoru, spregovoril tu in tam, se vsedel ob kraju in gledal. Iskal sem, pa jih nisem našel, ker jih ni bilo! Ko sva se s prijateljem odpravljala domov, me je vprašal, kako se mi je zdelo. “Saj si videl. Ljudi je bilo nenavadno veliko ves čas, kar isva bila tam. Klobas in krofov jim je zmanjkalo, tudi pijača menda že pohaja, harmonika pa še vedno veselo vabi na ples. . . Kar je značilno za ta piknik, ni toliko velik obisk, kot odsotnost nekaterih, ki bi jih človek tu pričakoval!” sem mu odgovoril. Bistro me je pogledal izpod nagubanega čela, pa dejal: “Mar ti nisem pravil, da ni med nami pravega razumevanja, da nam manjka strpnosti, smisla za . . .” Ni končal, zamahnil je z roko, pogledal, če so vsi njegovi v vozi in se počasi še sam spravil vanj! Glas harmonike se je počasi zgubljal, ko sem se pomikal po prašni poti proti cesti. Zamislil sem se, da bi našel odgovor na oni prijateljev “Mar ti nisem pravil . . .” Človek se le težko vda črnim mislim in zamahne z roko nad bodočnostjo svojega naroda! Frank G. Preroki so se kot že večkrat pošteno urezali. Sonce je pripekale, soparica je pritiskala, da je človeka dobesedno tiščalo k tlom. Takozvani “diskomfortni indeks,” ki so ga v zadnjih mesecih pogruntali naši vremenski prero- Naismejal sem se mu češ: Imamo tudi take, pa so tako skromni in tihi, da vodijo vse tako daleč od zadaj, da jih nihče ne opazi. Če se že v javnosti pojavijo, se pa s tako nedolžnim in neprizadetim obrazom, da bi jim človek, [ ki jih sreča prvič, nikoli kaj takega ne prisodil! Bog nas ima res rad, obdaro-1 val nas je z vseh vrst cvetlicami! obrobne pokrajine, da tam ustvarijo podtalno organizacijo V Kdo torej pri takem vremenu Med skromnimi vijolicami, pre- prostimi marjeticami, se bohotil tudi kak mak, ne manjka pa niti | — kopriv. Trdil sem, da smo približno I Svojo korist. . |ni imel vzroka za nerazpolože- Med tem je prišlo do znanih dogodkov v indijski državi nje? Hiteli smo na vse strani. Kerala. Tam je komunistična vlada prišla sicer postavnim Nekateri smo se šli hladit v jeze-potom na krmilo; ko je imela oblast v rokah, je začela prega- ro Erie. Vse od Edgewater par- njati svoje politične nasprotnike in jim skušala odvzeti nji- ka na zahodni strani mesta pajkot vse druge narodnostne sku-ltos poromali gorilšiki in tržaški hovo zasebno šolstvo. Kerala je prišla na rob državljanske tja mimo White City, Mentorja, pine, le da ne poznamo med sa- Slovenci k Mariji na Barbano, vojne, kar je prisililo osrednjo vlado v New Delhi, da pre- Painesvilla, Madisona in Geneve bo toliko razbojnikov, kot gre Prišlo je 17 duhovnikov z deka- vzame oblast v Kerali in poskrbi za nove svobodne volitve, (je bilo dovolj naših rojakov fN*KEGA Na, Barbano Kot prejšnja leta so tudi le- je ono aovoij nasin rojaKov na Zadnje tedne so regularne čete Severnega Vietnama jezerskih bregovih. Vsak si je vdrle v državo Laos, da pomagajo komunističnim uporni- poiskal kraj, ki mu je najbolj kom. Začetkom tega meseca so se umaknile nazaj v Viet- všeč. Dosti gostov so imela tudi nam. Nekateri mislijo, da radi tega, ker je Eisenhower za- razna privatna kopališča in je-grozil, da bo spravil to zadevo na razgovor s Hruščevim, dru- zera v bližnji in daljni okolici gi pa zopet menijo, da trenutno nimajo redne čete kaj početi mesta. v severnem Laosu, ker je tam še deževna doba in je vse Popoldne sem iz golega zani-ozemlje nevporabno za premikanje večjih organiziranih manja zavil po Eddy Rd. proti vojnih edinic. Na drugi strani se dotok komunistov iz Lao- Kaliopovi farmi, da bi videl, kasa v Vietnam ni zaustavil. Ko pridejo v Vietnam, jih vtak- ko se kaj ljudje odzivajo vabilu nejo v vojašnice in vežbajo za vpad v Laos. Baragovega doma na piknik, če- Vse to je zelo razburilo vse države jugovzhodne Azije, prav me je zelo vleklo dalje pro-Komunisti niso toliko prizadeli njihove nacijonalizme koli- ti jezeru. Gneča tedaj še ni bila kor njihova verska čuvstva. Dalai lama je begunec in tega posebno huda, nabralo pa se je pripadniki budistovske vere ne morejo ne prenesti ne prebo- kar dosti ljudi, ki so se v senci Ifjti, njih je pa dosti v vseh omenjenih državah. Najprvo je razgovarjali in hladili žejo. šlo pokoncu indijsko javno mnenje in prisililo Nehruja, da Krofi, klobase in hrenovke so se je odmaknil od nevtralnosti, ki je stalno favorizirala ko- prav prijazno vabili z'mize, pa munistični blok. Burma je sedaj prosila za ameriško pomoč, (je gjas o Italijanih, in da morda po- nom Vinkom Štanto na čelu in pijemo malo manj viške kot Irci. skoro 800 romarjev. Pravili so, Prijatelj je človek bolj mirne Lja bi bilo romarjev še nekaj sto kivi in trezne presoje. Pritrdil ve£; q6 foj bjja prevozna sred-mi je, pa le še dodal, da bi bili stva na razpolago. Vreme je bilo lahko bolj strpni drug do druge- zelo lepo in romanje je poteklo ga, da ne bi bilo treba videti v v Spi0šno zadovoljstvo vseh. rojaku, ki misli o kakem vpraša- č g Rupnik) župnik-begunec, nju malo drugače kot mi sami, že ki živi v Avstriji, je v svoji pri-esebnega sovražnika. Pritrdil digi poyedal 0 dogodku ob pri. s. m mu. jjkj 0biska dveh nemških du- Sonce se je ze precej nagnilo, hovnikov pri carigrajskem pa. ko sva se četrtič ali petič vrača- triarhu pred nekaj tedni Ta dva d ,1Z e' nj^te ju sem Pove" sta se menila s patriarhom tudi dal, da pojdem še malo na piknik Baragovega doma na Kalio-| povo farmo. Tudi on je rekel, [ o papežu Janezu XXIII. in vesoljnem zboru, ki naj razprav- , . • , v. Tja o zedinjenju Cerkve. Pa- aa gre. Zbral je svojo družino L . u • j • , , |. ,v,. , , . , tnarh je v odgovor poiskal m odšli smo vsak k svojemu ko- L-, ... , akoravno se jo je šest let branila. Na Tajskem (Siam) se |r° majhno — vročina je bila pre-vedno bolj naslanjajo na svobodni svet in stopajo komuni- huda. stom na prste. V Indoneziji je predsednik Sukamo prepu-| Malo sem/se pokrepčal, si ogle- * v vukjkxi a, pet i k/wkokk oiiik^ vsak k svojemu ko-ik-, .......... . , . , . --j - • Evangelij in jima prebral iz bilo povpraševanje sorazmer-'njicu, da ga poženemo nazaj pro- T . . v ^ ti Clevelandu. se vsedel vanj, me je vrglo kar stil vojaštvu, da kroti domače komuniste. General N asu- dal zbrane in naglo odrinil proti nazaj. Spomnil sem se Daniela tion je na primer sedaj gladko prepovedal komunistični kon- jezeru Erie, da se je za mano J v ognjeni peči in bilo ml je — greš, dasiravno ga je vlada preje dovolila. Japonski mini- dvigal kar cel oblak prahu., Hi-Jlažje. Odprl sem visa okna in strski predsednik je po svoji vrnitvi iz Evrope napovedal, dajtro sem bil V Painesville držav- pognal motor. Voz se je počasi bo skušal organizirati med Japonsko, Ameriko, Eilipini, Ju- nem parku. Spravil sem konji- Janeza: “Bil je človek, ki ga je TL i . , , . Bog poslal, ime mu je bilo Ja- Ko sem odprl vrata voza, da bi 6 i, ’. j ... 'nez. Po mojem mnenju, je pristavil patriarh, “ni tu govora samo o Janezu Krstniku, nego tudi o Janezu XXIII.” Patriarh je nato še dodal, da je z “vsem srcem za zedinjenje”, da pa niso vsi njegovi škofje istega mnenja in da bo treba še dosti molitve v ta namen. ohlajal. Nova kavarna v Novi Gorici S 1. oktobrom bodo v Novi žno Korejo in Eormozo obrambno zvezo po vzorcu evropske ča nekam h kraju in jo ubral pro- Na Kaliopovi farmi je bil že NATO zveze. , ' ti vodi, kajti bilo mi je že pošte- pravi živžav. Nekateri so igrali Vse to kaže, da so države jugovzhodne Azije začele 110 vroče. (žogo, drugi so se lovili ali se šli opuščati svoje dosedanje stališče neke posebne vrste nev- Voda je bila kar pretopla in le Bog ve kako igro. Dosti se jih je tralnosti, ki je stalno krivila za vse nesreče svobodne demo- s težavo sem se ohladil toliko, da'preprosto vsedlo pod drevje, kot kracije, komunističnim režimom pa gledala skozi prste. Kot me je zamikalo v gozdič, ki se'smo to nekdaj delali doma nalGorici slovesno odprli novo kaše zdi, so sprevidele, da je treba pozabiti na gesla o kapita- razPr°stira v zahodnem delu par-(kmetih. Kar vesel sem bil tega varno-restavracijo, ki bo stala lizmu, kolonijalizmu, imperijalizmu, ki ne vlečejo več in SO ka takoj za širokim peščenim'pogleda, me vedno spominja na nasproti bivši opekarni v Erjav-postala prazne besede tudi za azijsko revščino. Uvidele SO, bregom- Tam se zbira precej sloL rodni kraj, od koder sem odrinil čevem drevoredu. Kavarna bo da imajo od svobodnega sveta lahko tudi koristi, ako se ne venskih rojakov, ki so po drugi kot mlad fantič. lahko sprejela istočasno 160 go- kregajo s pametjo, in da se na simpatije komunističnega sve- ['Svetovni vojni našli v tej deželi Prostora za parkanje avtomo- stov, restavracija pa 200. Pota človek ne more zanesti.' svojo novo domovino, ali kot tr- '*'1' ’ ' ’ ........... II. • j uij o nekateri le — vedrišče. Naravnost nerazumljiva je reakcija iz Peipinga na tak Med nje zaide tu in tam tudi kak političen razvoj v državah jugovzhodne Azije. Človek bi staronaseijenec, če res že ni pre-pričakoval od kitajskih tovarišev, da bodo branili svoje po- star! litične poteze, skušali izigravati eno državo proti drugi, vse Prostor je prijeten. Na razpo-skupaj pa svariti pred Zapadem. V Peipingu so se rajše od- Ligo so mize, senca in sonce, ločili za molk, le redko se oglasijo s kakim napadom, najraj-| Za mize je ob nedeljah navad- bilov bi skoro ne dobil več. Kon- sjopje je najmodernejše zgra-čno sem moral svojo kračo pori- jeno jn upajo, da bo tudi po-niti pod neko drevo, ki jo je skri- strežba temu primerna, lo pred soncem, pa tudi pred zaničljivimi pogledi — kot meni sej Nadškof v Gorici slavil leta tudi njej poznajo. zlato mašo Okoli bare je bilo zelo živahno. | Goriški nadškof Hijacint Am- naj jamči delo tržilšlki ladjedelnici in prepreči nadaljne odpuste. Tržaška delegacija v Rim Prve dni septembra bo sprejeta pri predsedniku vlade v Rimu delegacija predstavnikov političnega in gospodarskega življenja Trsta. Razpravljala bo o težavah tržaškega mesta, ki bi jih naj Rim pomagal premagati. Nov vikar v goriški stolnici Na mesto bivšega stolnega vikarja Luigi j a Marcuzzija, ki je odšel za župnika v Villose je nadškof imenoval č. g. Alberta de Nadaia, doma iz Salgaredi pri Trevisu. Mara Samsa umrla V bolnišnici na Golniku je 13. avgusta umrla na posledicah operacije 53 let stara tržaška slovenska pisateljica Mara Samsa. Po poklicu učiteljica je povsod, kjer je bila v službi, budila slovensko narodno zavest. Ko so 1. 1928 ukinili slovenske šole v Italiji, ise je umaknila v Jugoslavijo. Nacistično okupacijo je doživela v Celju, od koder so jo poslali v Srbijo. Posrečilo se ji je pobegniti, nakar se je priključila OF v prepričanju, da je na pravi poti. Šla je skozi go-narsko in rabsko taborišče. Da je kljub vsemu ostala dobra in plemenita kažejo njeni spisi, zlasti “Trst je klical.” “Napadalnost” Slovencev Misinski poslanec De Micheli Vetturi je vložil pritožbo na ministrskega predsednika in o-brambnega ministra, češ da se v goriški in videmški pokrajini preveč širi gospodarski vpliv Slovencev: pokupujejo zemljišča in druge nepremičnine ter s tem Skupine so se veselo menile, pre- jbrosi je na praznik sv. Lovrenca cgražajo varnost države na meji. Še na Indijo in Japonsko. Nihče ne ve, kako naj razlaga to |no Precei huda borba., Za 4. julij jgovarjale, pa tudi prepirale, obhajal svojo zlato mašo. Slo- Da se t0 prepreči, naj dobe prečudno postopanje kitajskih tovarišev. Dvoje razlag je ver- ss nekateri trdili, da so prišli vjMlajši so se pregovarjali o avto- vesno praznovanje bo v oktobru'fekti'teh krajev pravico pregle- jetnih, toda ne podprtih z zadostnimi dokazi. park že ob šestih zjutraj, da so Kitajska ima ogromno notranjih težav, političnih in gos- lahko rezervirali mize za svoj podarskih. V politiki jim je odpor kitajskega naroda proti | Party.” Zaradi rane ure so se komunam prekrižal vse račune. Morali so režim v komu- 0^dolzih drugim s tem, da so nah močno omiliti, mnogokrat pa komune kar naravnost rezervirali kar po tri in štiri mi-injali časov, ko se je dobilo dobro razpustiti. To je zanje najhujši politični udarec, kar so jih ze’ da bi Jih zamudniki ja ne bili pivo za nikel, pa še zastonj pri-do sedaj doživeli. Na gospodarskem področju se jim je ze- delezni- Sebičnost je v takih'grizek zraven. mobilih, kateri iso boljši in trd- in se že sedaj pripravljajo nanj. nejši, pri tem pa škilili za dekleti, ki so hodila mimo; starejši so preskušali osvežila in se spomi- lo ponesrečila industrijalizacija, saj so morali sami priznati, c’neh v tem parku zelo splošna da jim je načrt z vaškimi železarnami popolnoma spodletel lastnost-in da skoraj nobena tovarna ni stalno založena s surovina- Počasi sem šel ob robu gozdiča mi. V kmetijstvu so jih zadele vremenske nesreče kot po- in pozdravljal znance. Nobene-vodi, deževje, suša, poplave itd. Vse to bo delalo dosti skrbi U'a rednih obiskovalcev skoro ni-s prehrano 600 milijonov kitajskih proletarcev. sem pogrešil. Le skupine s Sen- Druga razlaga tiči v zunanji politiki komunističnega hlera, ki se po navadi zabava z sveta. Ta svet je do sedaj nastopal solidarno, z izjemo Ju- “Ietečim krožnikom” ni bilo. Pri-goslavije. Posebno Moskva in Peiping sta gledala, da ne patelj me Je povabil k isvoji mizi. pokažeta v svoji zunanji politiki nobenih razpok. Pa jih je Pogovarjali smo se o vseh mo-mencla bilo in jih je še zmeraj dosti. Nekaj je trajnih, kot je s°čih slovenskih in drugih novi-boj za Sibirijo in pokrajine med Rusijo in Kitajsko, nekaj jih 'cah- Pozabavljal je čez nas češ, da Nove šole Minister za javna dela je poslal goriškim upravnim oblastem nov dopolnilni načrt za šolske gradnje v letu 1959-60. Skupno bo v te namene izdanih v pokrajini 369,800,000 lir. Seveda je bilo tedaj dobro, sem se oglasil, ko je nekdo hvalil stare čase. Opomnil sem ga, koliko je zaslužil pred 40 leti in kako je ž.vel. Spomnila sva se, kako sva j delo v oddelku morala rano zjutraj v 'šapo in kako težko je bilo tedaj za “dime.” Kdor je zaslužil dva na uro, je bil že kar pravi tič. Nato se je spomnil še sam, kako je moral cepiti drva za peč, kako se brigati za premog. Odpusti v Tržiču V začetku meseca so ustavili l železniške vagone v tukajšnjih ladjedelnicah. Skupno je izgubilo s tem se ni tako velikopotezno in delo 1,600 delavcev. Vse delav- usmiljeno raznarodovala naša do-stvo je 'za eno uro v znamenje mača zemlja. Vsepovsod rastejo protesta ustavilo delo. Tržiški nova naselja tujcev, občinski svet pa je v posebni re- In v takih razmerah se najde dati vse kupno-prodajne tpogod-be ter jih odobriti ali razveljaviti. Gospod poslanec zahteva torej, naj se naša manjšina stavi izven splošnoveljavnih zakonov in zanjo proglasi nekako izjemno stanje. In zakaj ti ukrepi? Ker si Slovenci prilaščajo tujo zemljo! Ko človek to bere se mu zdi, da sanja. Vsakdo namreč ve in vidi na lastne oči, kako se pri nas dogaja ravno nasprotno. Nikdar v zgodovini Slovencev teh krajev ne- naj zaščiti Italijane pred prodirajočimi — Slovenci! Mož ki si to upa, ne spada v parlament, ampak v zdravilišče. Mesto Haliaetum V zalivu Sv. Simona pri Izoli stoje 60 metrov od obale pod vodo starinski pristaniški zidovi. Delno ohranjeni pomol, valolom in druge zidine imajo značilnosti rimskega načina gradnje. Pomol meri 50m, nasip pa 90; veliki pravokotni kamni sestavljajo nad 4 m debele zidove. Stari pristan zavzema približno površino 8,400 kvadratnih merov. Nedaleč od Izole, v Viližani, pa so vidni v morju še ostanki druge rimske luke. Razen tega lahko pozorni opazovalec spozna na bregu pri Sv. Simonu tudi ostanke nekdanjih poslopij. Tu so morala biti bivališča, zakaj nedaleč od morja pridejo večkrat na dan različni predmeti, kot so keramični izdelki, mozaiki, obdelani kamni in slično. Starinoslovci Narodnega muzeja iz Ljubljane so mnenja, da je nekoč tam stalo mesto Haliaetum, o katerem stari zgodovinarji pripovedujejo, da se je nahajalo ob istrski obali. Zgradili so ga Rimljani, ko so prodirali iz Ogleja proti Istri, porušili pa Slovenci ob prihodu v svojo novo domovino. Narodno škodljiva obsodba Pod gornjim naslovom je titov-eem prijazni slovenski tržaški “Novi list” objavil 23. julija sledeči sestavek: Pred kratkim je v Novi Gorici bila razprava proti Albertu Met-likovcu, župniku v Šempetru pri Gorici. Obtožen je bil, da ni ° veliki noči blagoslovil hiše, v kateri živita le civilno poročena zakonca. S tem naj bi bil povzročil prepir med njima in starši, ki živijo pod isto streho. Pregrešil se je baje proti tistemu člena kazenskega zakonika, ki prepoveduje širjenje verske mržnje i11 nestrpnosti. Sodišče je duhovni' ka spoznalo za krivega in ga obsodilo na pet mesecev zapora. Obsodba je vzbudila v tukajšnji javnosti izredno mučen vtis> kajti g. Metlikovec je naš rojak iz Sesljana in je znan kot pošteO’ pravičen in izobražen mož ter narodno globoko zaveden Slovenec-Zato si nihče ne more predstavljati, da bi katerokoli njegov0 dejanje moglo imeti kake slab0 namene. Če ni hotel blagoslovi^ hiše zakoncev, ki sta v enem najvažnejših trenutkov življenj0’ kot je poroka, odklonila duhovnika, kar je sicer njuna zaščiteb3 pravica, je le spoštoval njob0 prepričanje. Ako pa je žara0’ tega nastal spor v hiši, se to d11" hovnika ne tiče. Ne glede na to menimo, da ta ke obravnave in obsodbe nikak°r ne morejo koristiti ugledu mah' čne države v inozemstvu. mer Alberta Metlikovca pa skrajno škodljiv tudi iz našle0' njega vzroka. Ob koncu za dnie v soluciji pozval vlado v Rimu, vojne je jpo zmagi komunistov Jugoslaviji nastopil čas, ko s° razni duhovniki bežali čez mel V in iskali ugodnejšega življenj0 Italiji, prepuščajoč izročene vernike njihovi usodi. Alber Metlikovec ni sledil temu zgled11' čeprav je bil italijanski drž°v lian in bi bil zato z lahkoto na^ lepo službo v naših krajih. kot bi zapustil isvoje vernike, ^ prosil .za jugoslovansko drž0^ Ijanstvo, samo da ostane med bJ. Mi smo Metlikovca navaj0^ zgled značajnega moža vzornega slovenskega duhovnih Zdaj je pa iznenada padla kazen in bi moral v — ječ°> f čemer govore z veliko nevolj0^ družinah tukajšnje manjši11^ Najosnovnejši čut za pravic0 v narodne ikoristi zahtevajo, da P1 / zivno sodišče v Ljubljani ^ prej razveljavi krivični Pra {j rek iz Nove Gorice ter op1"03 župnika Metlikovca. mi. kot ------------- Združenih državah aM°' iib* S°' poslanec pozivaj oč rimsko vlado, — V skupno 622 milijonov gozdne površine, od tega gozd gospodarsko vrednost mo na 461 milijonih akrov. JOSIP PREMK: MADEŽ Ko je pospravila učiteljica Anka svoje stvari v kovčeg in ge ozrla po sobi, se ji je zazdelo vse tako nekako dolgočasno in prazno, vse bolj prostorno, nego je bila vajena, dasi se prav za Prav ni nič izpremenilo: še ved-bo je stala tam tista široka, črnikasta omara, ki je zavzemala skoro polovico sobe, tudi postelja je bila prav tako lepo belo Pogrnjena, le z mize je izginila ^sta različna drobnarija, ki je kilo v njej osredotočeno in zapo-Padeno vse Ankino življenje . . . Lepo v vrsti je bilo razloženo Vse, vsaka najneznatnejša stvar ba tako strogo določenem mestu, da je smatrala Anka za nečuven dogodek, če je zablodil le pomo-Iboia kak nepotreben listek med bjegova pisma ali se pomešala kaka razglednica od te ali one Prijateljice med šolske zvezke, ki jim je bil določen že vseh šest lpt njenega službovanja na deželi ozek prostor čisto tam na robu bliže. Takoj poleg njih so stale Iri stekleničice različnega črnila ib med njimi so bili položeni svinčniki tako lepo sorazmerno drug od drugega, da se ni nobeden dotikal s svojim koničastim koncem rdečkaste spominske knjige, ki je po njej listala uči-ibljica Anka vsak večer. Tik po-le§ nje so se kopičila široka pi-sbia tete Marije, ki jih je pisala redno vsak mesec dvakrat in jih Anka tudi prav tako redno Vsak mesec dvakrat prebrala, c'°čim je brskala po sosednjem kupčku, kjer so bila zložena z Lto skrbnostjo — njegova, sko-10 vsako prosto uro . . . A sedaj je stala miza prazna kakor oropana in Anki se je zde-še enkrat večja kakor poprej. ' • • Niti najmanjšega lističa ni kdo na njej, samo zimsko solnce, Id je lilo skozi okno svoje med-žarke, se je zaspano ogledo-Vsl° v njeni goli, tu pa tam že bukoliko razpokani in črvivi plo-Scb Kajti Anka je pospravila v v°včeg vse do najneznatnejšega svinčnika, da je bila soba zopet Stanko tako dolgočasna, kakor ji je bila zazdela pred šestimi veti, ko je prišla s prav tem kov-Cegom na svoje prvo službova-^Jb. Samo tisto pismo tete Mariah je še ležalo tam na postelji; akor da se ni mogla odločiti — * H pridejala drugim ali ga ^ajši sežgala, kakor se je že par-rat namenila v teh štirinajstih beh, ko se je poslavljala od te-S* kraja. Prav za prav se Anka ni po- avljala, zakaj dasi je videla že pripravljeno za odhod, še ve-0 ni mogla verjeti, da odhaja. ' • - In vendar je bila resnica: že r^eJsnji dan se je poslovila od j.dhh učencev z dolgim, prisrč-pjb govorom in potem je stopila ruzredu in pogladila skoro jakega po kuštravih laseh, sa-ba županovega Janka se ni a- Nikoli ni marala tega de-in9’- k* Lil eden najpridnejših Sv '1° je poslušal verno kakor 0'1° mater. A Anka se je bala j^bgovih temnih oči, pred njimi ^^borala pogledati vedno v land 358 E. 156 Stt., Cleve- in you '°> Pravi: ‘Stara sem 84 let ki ^valjujoe LOVIAN CAPSULES, 'tla v ,embem že več kot 10 let, sa-tiobr0S? °Perem, zlikam, se počutim bre2 .la upam, da se bom še dolgo, hatj di rnorala že davno prene- H-LOVIAN capsules MANDEL DRUG CO. Waterloo Rd., Cleveland 10, O. 25 ». Razpošiljamo vsepovsod! *1.95, 50 za $3.69, 100 za $6.49 POPRAVLJAMO ! FENdERje in ogrodje SUPERIOR BODY & PAINT GO. 6605 St. Clair A v«. EN 1-1633 stran . . . Nevede se je včasih o-zrla nanj, pa ji je zastala beseda sredi govora, da je jezno stisnila ustnice in prenehala razlagati. In Janko je čutil to njeno mrž-hjo: če jo je srečal na vasi, se ji je ognil v velikem ovinku, kar jo je mnogokrat tako razburilo, da ji je podplula lice temna rdečica. Ali Anka ga ni sovražila, več ko na vse druge učence je mislila nanj, le tistih njegovih temnih oči se je bala, dasi jih je gledala često celo v sanjah ■ . . Kajti prav take oči je imel trški koncipient Vladimir Zore, ki so o njem govorili pred tremi leti, da se poroči z učiteljico Anko, pa se je potem stvar končala, da je odšel on tja nekam v Istro, Anka pa ostala še dalje v tej svoji učiteljski službi. Tudi v trg, ki je bil samo dobro uro od vasi, kjer je službovala, ni hodila več in s časom se je stvar popolnoma pozabila. In morda je pozabila tudi Anka sama, da so ji nekdaj njegove vroče, temne oči tako omamile dušo, da mu je darovala vse . . . dasi ga je poznala le kratko časa in ga je sovražila potem kakor nikogar na svetu — morda je pozabila, kajti mnogokrat je bila vesela in razposajena kakor poprej, samo sorodnih oči ni smela zagledati . . . Zato je bil županov Janko edini izmed u-čencev, ki ga ni pobožala njena mehka roka in se ni poslovila od njega niti s hladnim pogledom, dasi bi ga bila rada poljubila prav v ustnice in ga odškodovala vsaj z enim poljubom za vso krivico, ki mu jo je delala skoro dve leti; pa je dvomila, da bi Janko pri tem zatisnil trepalnice, a njegovih oči se je bala bolj cd spominov tistega dogodka . . . In vendar Anka skoro ni mogla verjeti, da odhaja resnično, dasi je sedela še pred dobro uro vsa zatopljena v svojo bodočnost. . . . že je videla v duhu teto Marijo, ki jo počaka na kolodvoru s tistim skrbnim, venomer smehljajočim obrazom, in že je slišala celo vrsto vprašanj, ki jim bo komaj sproti odgovarjala. Vse natanko bo hotela vedeti, kako se je poslovila od svojih učencev, od vaščanov, kako jo je razveselila vest, da je vendar rešena službovanja . . . vse natanko, do poslednje neznatnosti in potem prične z nasveti in nauki, kako se mora ravnati v bodočem življenju, v zakonu, in konča naposled z običajnim kimanjem: “Da, da, tako sem obljubila tvoji materi na smrtni postelji, da bom skrbela zate kakor za svojega otroka, in ti si mi v veselje, Anka.” Bog ve kaj vse je že pripravila in nakupila, da jo oskrbi vsaj z najpotrebnejšim za poroko, in potem ne bo ne konca ne kraja tistemu premišljevanju — kako bi se najlepše prišile te in one čipke, zaznamovalo perilo, kakšna oprava bi najbolj pristojala za to ali ono sobo, temne ali svetle gardine, ne prekričeče preproge in potem kuhinjska o-prava, ne pretežka in preogrom-na, ,kakor za'kako gostilno, ,vse‘ lepo okusno, nič razkošnega . . . “—kajti ljubo dete, denar ima danes veliko vrednost, tvoja mati pa ti ni zapustila mnogo. I, seveda, majhno pokojnino je dobivala po tvojem očetu. Pa se bo že vse lepo uredilo; da, da, vsaj ti mi napravljaš veselje, Anka.” Tako bo končala in pričela potem zopet premišljevati, če je izbrala primerno stanovanje, dovolj svetlo in ne predrago in dovolj prostorno in zračno . . . “Kajti, ljubo dete, zdravje "je najvažnejše na svetu, človek mora paziti, da ga ne izgubi. No, pa saj ti si zdrava, da, da, ti mi napravljaš veselje, Anka.” (Dalje prihodnjič.) Cape Canaveral - preskuševališce vodljivih izstrelkov 3) Komplikacije velike rakete so ogromne. Notranjščina na videz tako enostavne rakete je polna najbolj zapletenih strojev in strojčkov. Za vsrkavanje tekočega kisika in pogonskega goriva; so v njej zgrajene neverjetno močne črpalke. Z njimi bi bilo mogoče izprazniti petrolejski kamion v petih sekundah. Plamen, ki bruha iz rakete, more raztopiti vsako navadno kovino. Majhni girostati v raketnem vodilnem sistemu se vrte s hitrostjo 40,000 obratov na minuto. Električni sistem rakete je sestavljen iz nad 100,000 zvarjenih delov, itd. Da raketa dobro in- pravilno leti, mora vse to istočasno dobro in pravilno delovati. Skoro z matematično gotovostjo je mogoče prerokovati, da se bo prvi polet ponesrečil. Zakaj ne napravijo več poskusov z raketo na tleh? Ne morejo. Okolja, v katerem mora raketa delovati, ni mogoče ponazoriti na tleh: praznoto prostora, silovit mraz, strahovit pospešek, ki ga raketa dobiva v prvih minutah, itd. Plamen, ki bruha iz rakete, ima n. pr. drugačno obliko, če poskušajo raketni motor na tleh, spet drugačno, ko raketa leti skozi o-zračje in spet drugačno, ko leti po praznem vsemirskem prostoru. Ali bo morda plamen sežgal del rakete? Nikakor tega ni mogoče ugotoviti s poskusi na tleh. Treba je raketo izstreliti in videti, kaj se bo zgodilo. Isto velja za tresenje odnosno vibracijo raketnih delov. Možno je poskušati tresenje raketnih delov na tleh. Toda o-grodje, ki trdno drži raketo priklenjeno ob tla, tudi zadržuje tresenje njenih delov. Prav tako zadržuje tresenje zrak okoli rakete. Če hočejo ugotoviti, kaj bo tresenje storilo raketi med poletom, nimajo drugega izhoda, kakor raketo izstreliti v prost polet po praznem vse mir-skem prostoru. Nemcem se je ponesrečilo nad 3,000 raket V-2, predno je prva pravilno letela. Danes se jih na Canaveralu ponesreči med 10 in 201 pred prvim pravilnim poletom. Za osebje na Canaveralu pa te “nesreče” niso nesreče. To so zanje odkritja. Iz pravilnega poleta se ničesar ne naučijo. Najzanimivejše je nepričakovano. Na Canaveralu je pravilo: “Nesreča je uspeh”. Dejstvo je namreč, da more n. pr. samo nekaj sekund poleta strokovnjakom dati dragocene podatke. Rakete ne opazujejo samo 'z opazovalnimi napravami. Raketa tudi sama z radijem sporoča razmere v in izven sebe. To je nova umetnost, telemetrija ali merjenje na daljavo. Bip, bip sputnika naj služijo za primer. Vsek bip je vseboval vrsto posameznih poročil, vsako poročilo svoje podatke. Kadar raketa odleti s Canave-rala; nosi v sebi nad 200 instrumentov, ki merijo temperaturo, pritisk, kot poleta, težo, volta-žo itd. Vsak instrumnet oddaja poročilo na zemljo, ki ga sprejemajo na trak. Glavni produkt Canaverala sa prav za prav kilometri traku. Včasih, kadar v raketi kaj napačno deluje, strokovnjaki takoj na traku ugotovijo, še med poletom, kje je napaka. Večinoma pa trak pošljejo v tovarno, kjer so raketo zgradili ter imajo lahko iz enominutnega poročila proučevanja za dolge mesece. Iz napak se učijo nove umetnosti. Eden prvih Atlasov je n. pr. uštel iz kontrole pred očmi vseh. Obrnil se je proti desni, nato zavil s spodnjim koncem na levo in letel križem kražem po zraku. Nato se je razpočil tako visoko, da so eksplozijo mogli videti skoro po vsej floridski obali. Ponesrečen poskus je imel velik uspeh. Atlasov načrt je drzen. Da so zmanjšali celotno težo rakete, je nje oklep zgrajen iz lahke kovine, ki se vzdržuje v pravilni obliki s svojim notranjim pritiskom in še s težkimi okvirji. Mogočnost rakete je prav za prav samo navidezna. Ker je ta Atlas ostal skupaj, ko je letel križem po zraku, je bilo to za strokovnjake dokaz, da je še močnejši kakor pa bi bilo potrebno in zato tudi težji. Tako so v tovarni Convair odvzeli naslednjemu Atlasu več sto kilogramov teže. Učinek je bil isti, kakor da bi povečali raketni pogon za več tisoč kilogramov. “Nesreča je uspeh.” Zakaj se je Sovjetom posrečilo prednjačiti pred Amerikanci? Pravijo, da so pobrali boljše nemške raketne strokovnjake kakor USA. Toda njihova edina prednost je ta, da so začeli pet let prej kakor Amerikanci. Raketno znanost so začeli razvijati takoj po koncu druge svetovne vojne, medtem ko se v USA niso skoro ganili. V minulih letih so se v USA posvečali v glavnem podrobnemu raziskavanju. Rezultati tega raziskavanja se kažejo sedaj. Vedno pa je važnejše sistematsko raziskovanje in ne taki dramatski prizori kakor so sateliti, oddaje iz vse-mirja itd. Večina ljudi presoja raketno sliko s tremi merili: kako daleč leti, kako velik tovor nosi in koliko raket je zgrajenih. V slučaju vojne bo množina raket i-grala zelo važno vlogo. Po količini raket Sovjeti prednjačijo pred USA. Toda druge stvari so prav tako važne: Usmerjanje: Če mora tvoj sovražnik izstreliti devet raket,'^a zadene cilj, medtem ko moreš ti zadeti cilj s tremi izstrelitvami, potem so tvoje tri rakete vredne njegovih devet. Miniaturizacija: Raketa mora biti težka več tisoč kilogramov, da more nositi en kilogram tovora. Da dvigne večjo težo, je treba zgraditi raketo z močnje-šim pogonom. Možno pa je o-praviti več dela z manjšo raketo tako da se izdela notranjo opremo rakete čim manjšo in čim lašjo. Prvi ameriški satelit je bil izredno majhen v primeri s sovjetskim sputnikom, toda bil je dokaz napovedane miniaturizacije. Enostavnost: Rakete s trdnim gorivom, enostavnejše in hitrejše za pogon, so sedaj že v prvih I začetkih. Nimajo črpalk za gorivo. Mehanično so skoro tako enostavne, kakor prva raketa, ki je bila kdaj koli izstreljena. So prav za prav votla cev, napolnjena z divje gorečim testenim gorivom, ki bruha plamen nazaj skozi odprtino. So lažje, uspešnejše in enostavnejše za vojaštvo, kakor rakete s tekočim gorivom. Izstrelitev rakete opazujejo strokovnjaki iz poslopja, zgrajenega iz železobetona v obliki želvine lupine, oddaljenega od rakete okoli 300 metrov. Je popolnoma varno pred raketnimi eksplozijami ter je mogoče o-pazovati odlet rakete samo skozi periskope ali na televizijskih aparatih. V zadnjih minutah Štetja pred odletom se v to poslopje zateče vsa posadka. V kontrolni sobi potem pritisnejo zadnje gumbe in tudi odletni gumb. Soba je polna instrumentov. Z njih strokovnjaki berejo delovanje rakete pri odletu. Navadno občinstvo se oporišču ne sme približati. Najbliže smejo priti časnikarji, za katere so zgradili tribuno 4,5 km daleč od rakete. S te daljave je raketo videti zelo majhno. Od tam se tudi vidi majhno rdečo luč, ki šteje zadnje minute in sekunde pred odletom. Za prvo ameriško raketo, ki so jo pognali proti Luni in ki je po 33 urah padla nazaj na Zemljo, so začeli šteti čas proti trenutku odleta 48 ur prej. Štejejo pa ne samo na Canaveralu, temveč tudi po vsem področju nad Atlantikom. Posebna letala pregledujejo področje da ne bo zadeto nobeno letalo ali ladja. Druga letala, letajo v velikih višinah, da ugotavljajo, če obstoja nevarnost motenj za radijski sistem rakete. Preizkušajo stikala, pozivajo osebje v pripravnost, poženejo radarje, generatorje itd. Nekatere teh priprav se začno že več dni pred izstrelitvijo. Druge stvari morejo začeti šele tik pred odletom. Tekoči kisik začenja n. pr. vreti takoj, ko začne teči v raketo. A k PODZEMNI ODVOD ■—V Arish Mell na Angleškem je atomska elektrarna, katere odpadke odvaja v globoko morje nad dve mi lji dolg podmorski mod. Na sliki vidimo vod, ko se spušča v morje. Na časnikarski tribuni je zvočnik, iz katerega slišijo štetje: “T manj 38 minut... T manj 20 minut... T manj 10 minut ...” V zadnjih sekundah štejejo vsako sekundo in ob T manj 5 sekund se ob vznožju rakete pojavi dim in zakrije raketo. Nato sledi: 5-4-3-2-1-nič! Raketa se ne premakne. Gori na odletišču. Toda nato počasi, veličastno, dvigne svojo sipico iz dima. Dviga se počasi, silno počasi. Tako je otežena z gorivom, da kar visi tam, bruhajoč plamen. Kaže, kakor da ne bo mogla odleteti. Tudi je zanimivo, da se ne prevrne. Girostat jo drži popolnoma navpično prvih nekaj sekund. Polagoma začenja dobivati hitrost. Gorivo izgoreva v ogromnih količinah, nad 500 kg na sekundo, raketa pa vsak trenutek postaja lažja. Deset sekund po prvem izbruhu ognja raketa končno resnično leti. Po 15 sekundah je iz višine slišati piskajoč žvižg. Ogenj, ki poganja raketo, je silovito svetel. V višini 300 metrov razsvetljuje morje in obalo na kilometre daleč, prav tako nad raketo razprostirajoče se oblake. Kaže, kakor da bo raketa izginila v oblakih, toda ne. Ko jih prodre, jih razsvetljuje od zgoraj. Nato žvižg z rakete polagoma utihne, ogenj pa postane samo svetla točka, ki tudi ugasne očem. Raketa je odletela v nepregledno globino vsemirja. ------o----— Ne ločijo noči od dneva Deset milijonov slepcev je na vsem svetu, namreč takih, ki zaradi napak ali bolezni na očeh ne vidijo sveta okrog sebe. Konec julija je zboroval v Rimu Svetovni svet za pomoč slepcem. Ta organizacija deluje v okviru Združenih narodov. Posebno razširjena je očesna slepota v zaostalih deželah v Afriki in Aziji, kjer razsajajo razne očesne bolezni, med katerimi je najbolj razširjen tra-hom. i Med slepci je 660,000 otrok. Od teh samo 40% uživa šolsko vzgojo. Namen gornje organizacije je izboljšati vzgojne zavode in šole za slepce. Hranite denar za deževne dneve —kupujte U. S. Savings fcoude! HELP WANTED — FEMALE Delo za ženske Išče se ženske, da se izučijo za deio v kuhinji in jedilni shrambi v našem novem re-stavrantu na Public Siquare. — Plača, hrana in uniforme. STOUFFER Employment Olike 1375 Euclid Ave. peto nadstropje Ženske dobijo delo Delo za; žensko Splošno hišno delo in oskrba za 3 otroke. Stanovanje. Priporočila. Mora govoriti angleško. Kličite WA 1-6135. (164) Hoški dobijo delo DELNO ZAPOSLITEV delavci kovinskih plošč kovinski Izdeiovaioi izdelovalci načriov Morajo biti sposobni, izkušeni. Zmo-žni napraviti zasilno orodje, vzorce in manjše količine, lahke improvizirane dele, morajg. znati ravnati, z . vsakovrstno kovino. v t Lepa prilika za upokojence. STAROST NEOMEJENA Kličite KE 1-1961 |164) MAL! OGLASI NAPRODAJ Dobroidoča trgovina z živili, pivo, vino, mesni izdelki, klobase. Zglasite se na 4110 St. Clair Avenue. —(164) Naprodaj Štiridelna oprava za spalnico iz mahagonijevega lesa, kot nova, cenjena za hitro prodajo in G.E. štedilnik in podstavek. Kličite EV 1-1512. (165) Stanovanje iščeta Zaposlena zakonca iščeta 4 ali 5-sobno stanovanje z garažo v bližini sv. Vida. Kličite HE 1-0628. (x) Iščejo stanovanje Zakonski par z očetom išče 4-sobno stanovanje z 2 spalnicama v fari sv. Vida. Kličite IV 1-3858. —(166) Naprodaj Restavracija in gostilna, C-2, D-l, D-2 licence, blizu tovarn, zelo dober promet, ugoden kup. Na 6424 Spilker Ave. EN 1-9877. (166) Hiše naprodaj Dve hiši na enem lotu, posestvo za dohodek, na E. 68 St., blizu St. Clair Ave. Kličite EX 1-4397. (165) Soba se odda Spalna soba se odda zaposlenemu moškemu na 1027 E. 61 St. (165) Odda se 3 sobe s kopalnico se oddajo ljudem srednjih let na 1159 E. 61 St. Vpraša se cdzadaj. (25, 26, 28 avg) V najem Odda se velika nova trgovina na E. 200 St., in Fuller Ave. Dobro parkanje. Lastnik KE 1-2361. (166) Hiše naprodaj Dve hiši na enem lotu. Dvodružinska, 5-4 sob in enodružinska, 5 sob, v Collin-wood blizu cerkve Marije Vne-bovzete. Cena samo $15,500. Za več pojasnila kličite BARAGA REALTY 985 E. 185 St. IV 1-9998 17,19,21,24,26,28.avg) Stanovanje se odda Tri neopremljene na novo de-korirane sobe z vročo vodo se oddajo odraslim. Vprašajte na 1176 E. 61 St., spodaj, spredaj. Najemnina $38. x(m,w,f) Stanovanje se odda Šest sob se odda v najem, gor-kota in vroča voda, zgoraj, zadaj, na 7117 St. Clair Ave. — Vprašajte po 3. uri popoldne. (MWFX) Sobe se odda Oddajo se 3 sobe in kopalnica na 5914 Prosser Ave. V fari Marije Vnebovzete E. 157 St., blizu Holmes Ave., zelo lepa dvodružinska hiša za samo $15,900. Naumann blizu E. 208 St. Šest-sobna enodružinska hiša, samo 15 let stara, polno podkletena, garaža za 2 kari. RAY NAUSNER REALTOR AN 1-1990 LI 1-9216 (166) Sobe se odda 4 neopremljene sobe zgoraj in garaža po zmerni ceni. Tudi proda se Singer šivalni stroj zaradi veleceste. Kličite MU 1-7230. (165) Na izvrstnem prostoru Dvodružinska hiša, 5-5-3, East Cleveland, 2 ognjišča, velike sobe, plinska gorkota, garaža za 2 kare. Cena $21,900. Dvodruižnska hiša, 404, blizu Grovewood, v dobrem stanju, dva plinska furneza. Cena $21,-500. Krasen lot 124 x 824 blizu Rt. 6 in Rt. 174 v Willoughby Hills. Cena $4200. LAKELAND REALTY DO. 15604 Waterloo Rd. KE 1-6681 (166) - .v C KRIŠTOF KOLUMB ali Odkritje Amerike ZGODOVINSKA POVEST mulo in odpravil se na kraljevski dvor, pustivši Kolumba v samostanu v gostih. Častiti pater je, da se kaj ne zamudi, potoval naravnost preko nedavno Mavrom vzetih dežel v novo osnovano mesto Santo Fe, od koder je kraljeva dvojica vodila oblego-vanje Granade. Kraljica Izabela je takoj -To je res sramota, rekel je. —Vi imate popolnoma prav, vzprejela bivšega svojega du-Ferdinand, — da se pri dvoru — odgovoril je prijor, — vaš na- hovnika. dosti ne zanimajo za vaš načrt, črt morejo uresničiti le vladajo-j —Kako je lepo, častiti oče, — in ste prisiljeni ostaviti Španijo, či ljudje. Jaz vidim še jedno zaklicala je, — da ste se spom- vanja. (slavo božjo. Kaj se‘je meni, sla-(upirati, ker se je kraljica narav- In plemeniti navdušenec je še bemu smrtniku bati pod takim nost izrekla za njo; a zviti me-tisti večer ukazal osedlati svojo varstvom? |nih je stavil Kolumbu take po- Kraljica je bila ganjena, a ni goje, da bi veliki mornar ne do-spregovorila besede v odgovor j bil za-se nobenih ugodnosti, če ie svetnici in obrnila se je k svoje svetnici se stvar tudi posreči. in oditi v Francijo! —Meni samemu je težko, — odgovoril je Kolumb, — zdi se mi, ko ostavljam Španijo, da o-stavljam svojo domovino. Poleg tega me vznemirja misel, da najdem pri drugem dvoru ista pomišljevanja in ista nezaupanja, kakor sem je našel na Portugalskem in na Španskem! —Zato ni treba, pstavlj ati Španije! — zaklical je razvnet Pinson: — Jaz sam imam dosti Iju-dij in vam dam na razpolago svoj denar in samega sebe . . . Čemu se je še potreba dalje dogovarjati z dvorom? —Vi ste jako dobri, gospod Pinson, — odgovoril je Kolumb, srčno stisnivši roko mornarjevo, — toda tako se delati ne more; voj vodi Celi sta tudi hotela meni preskrbeti štiri ladije, toda podjetje je preveč veličastno, da bi je mogel izvršiti navaden smrtnik. PITTSBURGH, PA. pot, katera morda pripelje k za- nili nas in prišli z nami veselit želenemu smotru. —Kako pot? — vprašate sta patra tovariša. se zmage nad neverniki! —Vaša zmaga me seveda veseli, kraljevska moja hči, a od- COMPLETE LANDSCAPE SERVICE We Will PLAN And PLANT Call us for free estimates TENOS BROS 3333 Babcock Blvd. WE. 1-3900 —Druzega mi ne kaže, kakor kritosrčno povem, jaz sem sem-sesti na mulo in kot bivši kralji- kaj prišel še iz nekega druzega čin duhovnik poprositi jo za av- povoda! dijenco. Ona mi je ne odreče. | —Iz druzega povoda? — zakli- —Zaklinjam se pri sv. Jakobu, cala je kraljica; — kaj je tace-našem patronu, vi imate prav! ga? — zaklical je Ferdinand — Pa j —Oprostite, vaše veličanstvo, spomnite se na svoja leta in na da se drznem vas vznemirjati s težave potovanja . . . tvojo stvarjo. —Res sem star, — rekel je —Govorite kar naravnost, ra- smehljajoč se pater, — pa po- da bodem vas poslušala — od-glejte moje mišice, tako so še govorila je kraljica, krepke, da bi prenesel potovanje 1 —Da, blagoslovi vas, Presveta z gospodom Kolumbom do kon- Devica! . . . Torej, — nadaljeval ca isveta. Ije pater navdušujoč se pri mi- —O, prečastiti oče, — zaklical sli, da bode mogel razložiti Ko-jc Kolumb, — s čim pa jaz zaslu- lumbovo zadevo ,v pravi luči. — žujem to požrtvovalnost? jUsojam se opozoriti svojo du- —Z vašimi plemenitimi name- hovno hčer in zapovednico na rami, sin moj — odgovoril je človeka, kateri je pred sedmimi prijor. — Kdor je toliko trpel za leti prišel pred vrata mojega sa-idejo kakor vi in jej ostal zvest, mostana z otrokom umirajočim — ta je vreden zaupanja vseh od glada, in ki je od tega časa poštenih ljudij, tem bolj, ker mnogo hudega pretrpel pri dvo-ima vaša zadeva tudi namen ru vašega veličanstva zaradi svo-razširjati vero Kristusovo. Zato je ideje in svoje udanosti do ostane pri tem, jaz pojdem, vi znanosti, zaradi svojega teženja pa počakajte tu v samostanu po- po svetlobi in omiki! Borba s ročila o uspehu mojega prizade- temo, ki ga je obdajala, je izčr- Ipala sile njegove, toda pogasila — je stvar že zagotovljena. Hi- markizi de Moja, ki je bila pri avdijenciji. —Markiza, kaj pa vi mislite o idejah in načrtih gospoda Kolumba? —Vdihnil jih je sam Bog! — zaklicala je markiza s trdnim prepričanjem. —Torej ste tudi vi o njih prepričani? A jaz se spominjam, da ste še nedavno vi popolnoma drugače mislili in njegove načrte imeli za sanjarije domišljav-ca in klativiteza. —To priznavam in globoko obžalujem svojo zmoto. Kraljica je malo pomislila, potem je pa šla k svoji pisalni mizi, vzela pero in zapisala nekaj vrst. —Samo z upanjem na božjo pomoč v tej stvari, — rekla je stopivši k prijorju, — se udajam vašemu prepričanju, če tudi se je junta jako neprijazno izrekla v Salamanki. Tu je nakaznica na izplačilo 2000 maravedisov iz moje blagajnice. Pošljite k nam vašega Kolumba, da se še je-denkrat pogovorimo ž njim. —Da blagoslovi Bog vašo odločitev! — zaklicala sta prijor in markiza, poljubuje kraljici roko. Pa vi ne smete izključevati kralja iz naše zveze, — pristavila je Izabela. — Kralj nikakor ni prijazen načrtu gospodu Kolumba, a upam ga dobiti na našo stran. —Ce je načrt gospoda Kolumba si pridobil tako zagovornico, kakor ste vaše veličanstvo, — odgovorila je markiza de Moja, ' — j ni božestvenega ognja v prsih PITTSBURGH, PA. n“ie§ovih- °n hoče °staviti spa- _____ nijo! Mari ta svetilnik, katerega je prižgal sam Bog, naj bode zgubljen za Kastilijo in mari naj zasije v drugi deželi? Ne, jaz, ne morem verjeti, da bi vaše ve- WHOLESALE MEATS tite, častiti oče, sporočit voljo naše kraljice gospodu Kolumbu! Častiti menih ni zgubljal časa. Hitro je odposlal Kolumbov denar s pismom o uspehu avdijen-ce in ta se je odpravil na pot. Ko je prišel v granadsko tabori- ! LUX’S MEAT SUPPLY ... , , , . , , . , A1 Our own tasty Roast Beef Barbeque, 1;canstvo to dopustilo! Vi ste see, ga je veselo vzprejel Alonz Ham Barbeque, Fresh Pork Barbeque, mu obetali pokroviteljstvo in Kvintanilja. Čez nekaj dni je led'' cfheese]6 -Bon^Iess^Beef, "instltu- podporo, mar naj tesnosrčni sve-1 Kolumb bil priča, ko je pala tional cases of Frozen Libby’s French ti ljudje, ki ne pojmujejo nje- Granada. Videl ie Boabdilia Fries. Portion Controlled Fish. — i , , i j . Near Cloverleaf Routes 22 and 66 Ph. §ove vellke odmembe, zmagajo poslednjega mavnskega kralja, Export. Fairview 7-2323. (165) nad odkritosrčnim in velikoduš-1 ko je izročil ključe Alhambre n>'m srcem duhovske hčere? Ma- španskemu kralju in kraljici. real Estate for sale ri ona ne razume, da načrti gospoda Kolumba niso prazne sa-2 HOUSES FOR SALE — 1 house 5 njarije, temveč svetle ideje, ka-rooms bath, 2nd house 5 rooms, terih uresničenje pokrije z več-bath. Need minor repairs. Attention . , ^ ■ a builders, this is a real buy. Dial di- n° slaV0 kr0n0 KastlllJe ln Ara‘ gonije? rect with owner FAirfax 1-7C78. (165) AUTOMOBILE AUTO AND BODY MECHANICS SCHOOL 350,000 Automotive Mechanics and Repairmen are needed in the U. S. today . , . According to the Nation’s leading Financial newspaper, this shortage is increasing by 40,000 each year! Today there are 67,000.000 cars on the highways ... in ten years it is estimated there will be SOOOO.OCO! What other trade offers so many opportunities? Vale Tech’s courses are practical—and only require 56 weeks to complete. Low tuition—live in school dorm; .'-4.50 per week. VISIT, WRITE or PHONE (GI APPROVED) VALE TECHNICAL INSTITUTE, INC. BLAIRSV1LLE, PENNSYLVANIA Telephone 516 Vsled navdušenih besed prijo-rjevih se je kraljica zamislila. Povesila je oči in premišljevala. Naposled je vzdignila glavo in radovedno pogledala v prijorja. —Ste li res naredili dolgo pot iz vašega samostana semkaj sa- Tako so bile razmere, pri katerih se je začelo zasedanje komisije v Granadi. Ko so pripeljali Kolumba v dvorano in je ta zase! svoje mesto, je nadškof ot-voril zborovanje. —Kralj naš in kraljica sta naklonjena vašim predlogom, — začel je, — ne ozirajoč se na to, da se je junta v Salamanki izrekla proti njim. Sedaj mi moramo določiti pogoje pogodbe za obe stranki. Koliko ladij in koliko mornarjev je treba za vaš smoter? —Upajoč na božjo pomoč, — odgovoril je Kolumb, — ne zahtevam dosti sredstev. Treba mi je le dveh ali treh lahkih ladij pod zastavo Kastilije in Arago-nije in toliko mornarjev, kolikor jih je treba za delo med vonjo. —Člani komisije so se začudeno spogledali, ko so slišali tako skromne zahteve. —Torej samo s tremi ladija-mi se hočete podati na neznano pot na zapad? — opazil je nadškof. — če tudi je kastilska blaga jnica izpraznjena, vendar se tako število ladij vam lahko do- ZADNJI TEDEN Čistilne Razprodaje pri ANZLOVAR'S 6214 St. Clair Ave. voli brez vsakih težav. Vi seveda zahtevate, da bodete imenovani za poveljnika ekspediciji. —Gotovo vaša prevzvišenost. Zahtevam pooblastil admiralovih. Če tudi je število ladij majhno, vendar iso nevarnosti velike. Zato pa mora človek, na katerega ramenih leži odgovornost za tako podjetje, imeti vso oblast, katero dajo vladarji. —To je popolnoma prav, — odgovoril je nadškof. — Vi seveda zahtevate še kako osebno nagrado za svoj trud in nevarnost potovanja, za leta čakanja? Kakšne pogoje stavite v tem oziru? —Jaz delam nad tem načrtom osemnajst let in sem mu posvetil vse svoje misli, sile in sredstva in je torej naravno, da si hočem zagotoviti sebi dobro bodočnost in svojim potomcem. V primeri z važnostjo podjetja zahtevam zase in za svoje potomce naslov admirala in pa naslov podkralja vseh dežel, katere odkrijem. Meni se mora dati pravica, da imenujem tri osebe za posebna mesta v novoodkritih deželah. Poleg tega naj meni pripada desetina od vsega dobička, ki ga bode imela državna blagajnica od trgovine z novo-odkritimi deželami. Ker pa po bodoče verjetno nastanejo raz-pori med Španijo in novimi deželami prepusti naj se meni v vseh slučajih njih konečna odločitev . . . —Člani komisije niso verjeli svojim ušesom in so drug drugega začudeno pogledovali. Neznani klati vitez, bedasti Italijan, k, se je živel z risanjem zemje-vidov, neznanega rodu, upa se zahtevati za-se tako visokih činov, da skoro krajevsko čast! . • • Kaka neumnost! . . . S hinavskim sočuvstvom, kakor bi se hotel prepričati, če je Kolumb pri pravi pameti, se je prijazno nadškof obrnil k njemu: —Vi verjetno niste dobro premislili svojih zahtev, gospod? Mari so to vaše resne zahteve? (Dalje prihodnjič.) Hranita denar za deževne dne v« -kupujte U. S. Savings bonde! chicagoTill REAL ESTATE FOR SALE SUBURBAN CLARENDON HILLS — By owner. Custom bu’lt 7 rm. Lannon ston® ranch with traditional look. 3 large bdrms.. 2 baths, liv. rm. 17x22, crab orch., frpl.. sep. din rm., w-to-w crptg., Ige. kit., stove, refrig" beaut, patio, att. 2 car gar. 150 R frt., asking S2r?-,300. FAculty 3-6293. (164) mmi' A. GRDINA & SONS POGREBNI ZAVOD in TRGOVINA S POHIŠTVOM 1053 EAST 62nd ST. EEnderson 1-2088 URADI V COLLINWOODU: 17002-10 LAKE SHORE BLVD. KEnmore 1-6300 15301 WATERLOO ROAD KEnmore 1-1235 Veselje je napolnilo vsa srca. Polumesec je vladal 800 let. na Pirenejskem otoku in sedaj se je za zmiraj umaknil krščanski zastavi,, ki je vela na stolpu Alhambre. Kraljica je držala besedo, katero je dala prijorju samostana La Rabida in markizi de Moja. Znala je kralja tako pridobiti za načrte Kolumbove, da je naravnost, ko se mu je Kolumb predstavil, da je čestital k padu NURSING McKeesport hospital ŠOLA ZA BOLNIŠKE STREŽNICE Odobreno od Penna. State Board of Nurse Examiners in začasno odobreno od National Nursing Accrediting Service TRI-LETNI TEČAJ ZA BOLNIŠKE STREŽNICE šola pridružena Penn. državni univerzi za biološke in socialne vede NASLEDNJI TEČAJ SE PRIČNE JUNIJA 1960 Prijave sprejemamo že sedaj Za pojasnila pišite ali telefonirajte DIRECTOR OF NURSING 1500 Fifth Ave., McKeesport Telefon HObart 6-4000 mo za to, da prosite za Kolum-j Granade, imenoval komisijo za ha? — vprašala ga je. pretresovanje pogodbe ž njim. —Nisem se ustrašil te poti, — žal, da se je predsedstvo te ko-odgovoril je z dostojnostjo pa-j misije zopet izročilo staremu ter, — kakor bi se tudi ne bal Kolumbovemu nasprotniku Fer-podati na pot s Kolumbom, ako'dinandu de Talavera. Ker je bil bi vaše veličanstvo to želelo, I ta čas imenovan za nadškofa kajti njega varuje Bog. Bog bo-1 granadskega, je imel še večji de pripeljal njegovo ladijo v vpliv, kakor pri zasedanju jun-v arno pristanišče, kajti njegovo J te v Salamanki. Seveda sedaj se podjetje ima namen razširjati stvari sami ni mogel naravnost OTROŠKO VESELJE — V Kalamazoo, Mich., si je Harold Wright pridobil na>-klonjenost vseh okoliških otrok, ko jih je začel s svojo motorno kosilnico trikrat na teden voziti po bližnjih cestah. ! Iht Z a vaš pomembni dan! Drage neveste! Ena pomebnih predpriprav za najlepši dogodek življenja, je izbira poročnih vabil. Oglasite se pri nas in oglejte si najnovejše, pravkar dospele vzorce vabil, naznanil, papirnatih prtičkov, kozarčnih podstavkov, vžigalic, na katerih je natiskano Vaše in njegovo ime. Ogled je popolnoma neobvezen! AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio 1 HE 1-0628 “CIGANKA” V NEW YORKU — Ethel Merman, zvezdnica glasbene komedije, je nedavno nastopila v “Ciganki” v New Yorku. Na sliki jo vidimo sredi prijateljev. Od leve proti desni: Frank Sinatra, Merman, Natalie. Wood in njen soprog Robert Wagner. IZKLJUČILE SO GA — Štiri leta stari Denny Holt se je hotel udleežiti čajanke, toda sestrice Connie (9 let), Pavla (10 let) in Janell Parsons (10 let) se ne zmenijo zanj, čeprav si je nadel mamine uhane in vzel v naročje punčko, da bi jim bil bolj podoben. Denny in njegov\e prijateljice žive v Austinu v Texasu.